Vrbsko jezero
| Vrbsko jezero Fr. Kocbek |
Spisal Fr. Kocbek
| |||||||||||||
Največji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca.
Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16, 6 kilometrov daleč in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje 85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ha ali 3581 oral.
Vrbsko jezero se razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne pokrajinske slike,kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline, noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno sklada z mirnostjo in resnobo dolenje kotline. Južno od Porečja se dvigata dva otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok.
Severno obrežje, po katerem biva mnogo pridnega ljudstva, je zelo obdelano, ob južnem pa rasto zeleni gozdovi, iz katerih se blišče posamezne vile.
Barva jezeru je razno zelenkasta. Topla je voda v poletnih mesecih redko-kdaj pod 22° C: zato je prav pripravna za kopel. Zategadelj so nastala krog in krog jezera nmogobrojna kopališča, pri katerih so shrambe za čolne in ladje z jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni.
GeoLogično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje kristaliničnih osrednjih ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju [1]) je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma enake meri.
Po obrežju rasto navadne močvirne in vodne rastline; na nekaterih krajih plavajo po vodni gladini lepi rumeni cveti blatnikovi (unphar luteum Sm.). Jezero je zelo ribnato.
Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na nobenem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru nekako resen.
Prebivalci krog jezera so Slovenci, dasi so se kmetije vsled tujih naselbin pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo slovenščino.
V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in september — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih in ladjah po njem. Trije parniki plovejo [2]) križem jezera od brega do brega, prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s parnikom po velikem jezeru. Po 5 km dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši parnik. Ob severnem bregu jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem bregu se vije dobra cesta.
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad morjem, ima 338 prebivalcev in je ¼, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; povsod se raztezajo lepidrevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg (1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini
pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis — letos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. O njem pripovedujejo, da je tu nekdaj živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria -Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See".
Dalje na južnem bregu je Sekirn v senčni legi: ima več hotelov in kopališče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec. Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m), odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera.
Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj nahaja jezero, so stanovali po lepih vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so jedli, pili, godli in plesali. Ponoči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred polnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine.
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla: ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.