Vrnitev (Karel Destovnik)
Vrnitev (Karel Destovnik) Karel Destovnik - Kajuh |
|
Prihajam. In mati me čaka,
s solzami v očeh.
V temačni izbi moli zame,
prosi zame, ki vračam se iz mesta.
In se spominja, ko bil sem doma,
ko bil sem vesel.
In nisem se vračal kot zdaj,
ves bled, zgaran in onemel.
Vrnil sem se ... Mati vzdihuje,
s solzami v očeh me poljubuje.
Pravi, da ne znam govoriti
več z njo.
O, mati, lahko je tebi,
ne veš, le slutiš, kako moram trpet.
A jaz spoznal sem,
kako majhen spoznanja je svet.
Res, ti trpela si mnogo, to vem.
Grenkosti si vžila zvrhan bokal,
trpela si, ko sem odhajal,
in srečna si bila, ko sem prihajal.
Mene pa vrvež je mesta omamil,
mi strl je dušo, srce mi je ranil.
V naročje se tvoje zdaj vrača tvoj sin,
ki mu je duša polna trpkih bolečin.