Vrt
Janez Trdina
Spisano: Andreja Tomc
Viri: Po Zbranem delu Janeza Trdine.
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Po narodni povedki


Stal na skali bledi Vrt,

stala krog sovražna truma,

gor puščice vanj metala,

okrog skale poskakovala,

lestve tu in tam stavljala.

Gleda Vrt iz skale blede,

s ščitom ojemal je puščice

metal jih nazaj jim v lice,

in izganjal iz njih dušice,

lestve pa otpahal s peto.

»Oj, gorje ti, Vrt, prijatelj!

Bela žena gre po polju,

preostro ti gleda v lice,

rad pomeni smrt ta gled.«

»»Ne bojite zame, dragi,

veselite zame se!

Star še komaj dvajset let

Turkov ubil sem štirideset,

štirideset jih ubil en dan,

eno uro štirideset.

Mi pohajajo puščice,

mi pohaja moč života,

vendar eden še ni padel,

pade sam mi paša turški.««

Tak govoril Vrt je gori,

vrgel tul in lok jih doli,

vrgel sam se nanje doli

dvajset sežnjev iz višave.

Padel doli je med Turke,

padel pašu je na glavo,

se razbil na drobne kosce,

pa razbil tud paša Turkov.