Vsak ima svojo smrt
← Jutra pustite | Vsak ima svojo smrt Ogenj do zadnjega diha Neža Maurer |
Kaj smo ti storili? → |
|
Še vedno sem tu
kot doberdan v prazni sobi –
primerno oblečena, počesana,
z vsem, kar sem želela
in česar si nisem želela v življenju.
In z žalostjo onstran griča.
Smrt ne pride. Moja je,
tvoja, njegova.
Vsak ima svojo smrt
za svojo cesto,
za svojo rožo,
za svoje nebo,
za svojo ljubezen.
Poznala sem ga in ljubila.
Zdaj je odšel
skoz neka vrata,
po neki cesti
z neko svojo smrtjo.
Jaz sem pa tu –
kot doberdan v prazni sobi,
s svojo smrtjo v sebi.
In z žalostjo onstran griča.