Vse misli se verte ob tebi

Vse misli se verte ob tebi.

Če delo me je utrudilo,
Da že me nič ne veseli,
Pero omočim spet v černilo,
Ko list pred manoj bel leži.

Na list pokladam misli svoje,
Ki vse ob tebi se verte;
Šumi studenec pesmi moje,
V njej tvoje sveti se ime.

S teboj se derznem govoriti,
Kako te imam serčno rad,
Da te ne morem pozabiti,
Ne morem ti slovesa dat'.

Presladke obido me sanje,
Da v rokah otroče deržim,
Oziram se prijazno vanje,
Prijazno razgovarjam z njim.

Poljubljam ga v cvetoče lice,
Nedolžen smeh na njem igra,
In stiskam bele mu ročice,
Lase mu gladim od senca.

Ko duh se mi iz sanj poverne,
Odpro telesne spet oči,
Tedaj se jasno mi odgerne,
Da ta otrok si bila ti.