Vzduh opojen, težak; bledih luči svit

← 2. Ali ne, ne hodi več od tukaj

3. Vzduh opójen, težák; bledih luči svit (Erotika) Ivan Cankar

4. Ne vstajaj, ne vstajaj! … Ah moj bog, — kakó →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vzduh opójen, težák; bledih luči svit
na obràzih mrjè osinélih;
v teh pogledih pijanih utrujena strast,
poželenje na ustnicah velih ...

Oj ti grešnica krasna, — takó hladnó,
tako blédo je tvoje lice,
in v naročju lenó, kakor mrtve ležé
tvoje drobne, otroške ročíce.

Kakšna trudna bolest v teh sivih očéh,
na teh ustnicah tenkih, prosojnih;
ko je slikal prešestnico Tizian,
gledal tebe je v sanjah opojnih.

Na obrazu trepeče, kot lunin žar
greha, strasti nebeška krasota,
in trpljenje, brezupa zaduhla noč
iz uvelega diha života.

In srcé se mi širi, okó strmí —
kakor plašč te Madonin ovija
veličastvo pregrehe, propalosti kras,
tvoje duše temnà tragedija ...

»Kaj ti pride na misel, — ne blêdi takó!
Tjà poglej, kakó stíkajo glave!
Za trenotek obrni se malo v stran
pa naroči mi čašo kave ...«