XIII. Sadim, sadim si lovor

Sadím, sadím si lovor,
A rasti, vspeti neče;
Ko skrben ga vrtnár gojim,
A nímam sreče:
Moj lôvor rasti neče ...
Glej, poleg pelin! Kdo vsejál?
Sam! Jaz prostòr, Bog rást je dal —
In lističe sivózelêne
Čez lôvor moj bohotno žene.
Pod listi grenkimi, moj lôvor,
Ti boš zamrl;
Pač zadnjič sem se v te ozrl ...
Moj lôvor mrtev, pelin živ,
Krog hiše raste in sred njiv;
Usoda, kaj to znači, vem;
A rek tvoj trdi vsprejmem — nem.