XLIV. Pri morji!

Pri morji! Mlad ribič je k bregu
Poln bisernih školjk priveslàl;
Odkod pa v njih biseri krasni?
Jaz nisem in ribič ni znal.

Učitelj moj stari pa v šoli,
Ki znan mu je slednji bil stvor,
Pojasnil pravljično-čarôbno
Je biserja v školjkah izvòr:

»Ko v školjko kak pesek se vkrade,
Zareže ji rane ostré,
In biserje ran je obrastek,
To školjk so krvave solzé.«

Smehljaje poslušal sem v stolu,
Učitelju nisem verjél,
Da biserje raste iz boli;
Zdaj vére sem te se navzel:

Sreé mi je biserna školjka
Udarcev prepolna in ran;
A v njem pa iz rane mi slednje
Nov biser rodí se na dan.