XLIV. Pri morju!

Pri morju! Mlad ribič je k bregu
poln bisernih školjk priveslal;
odkod pa v njih biseri krasni,
jaz nisem in ribič ni znal.

Učitelj moj stari pa v šoli,
ki znan mu je slednji bil stvor,
pojasnil pravljično čarobno
je bisera v školjkah izvor:

»Ko v školjko kak pesek se ukrade,
zareže ji rane ostre
in biserje ran je obrastek,
to školjk so krvave solze.«

Smehljaje poslušal sem v stolu,
učitelju nisem verjel,
da biserje raste iz boli;
zdaj vere se te sem navzel:

srce mi je biserna školjka
udarcev prepolna in ran;
a v njem pa iz rane mi slednje
nov biser rodi se na dan.