XLVII. Mladim deklizam.
← XLVI. Mladenzham. | XLVII. Mladim deklizam. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XLVIII. Popotniza sa ſina. → |
|
1.
Deklize! hozhem vam sapéti
Od napizhne ſhkodlivoſti;
Shelim nevarſhni vaſ oteti,
Katero vam mladoſt protí.
V mladoſti te ve rade lepe,
Sa to nje ne doſeshete.
2.
Nektira ſe sa ſrezhno ſhteje,
Zhe le dopade vſím ozhém,
¸Slaboſt’ pa ſvojih ne preſeje,
Ki soperne ſo slo ljudem.
Tako per ſvoji vſi lepoti,
Ki jo dobila od Bogá,
Prehitro ozvetí na shvoti,
In je od vſih savershena.
3.
Nektira prevezh je ſhtimana,
Pre pikra[1], pre mehkusheva,
Per jedi, pjazhi raszartlana,
V’ obleki vſa rasvajena.
Vſak moder ſe ji poſmehuje,
Ker vidi tok naliſhpano,
Vſak pameten ji odkimuje,
Sagledat’ tako maſhkaro.[2]
4.
Ni kmetiſhka, ni goſpodizhna.
Ni purgarza, tud me goſpa,
Zhe ravno je v poſtavi lizhna,
Je po obleki ſpazhena.
»Med ktero ljudſtvo ſe le ſhtuli?[3]
Planinſka ſhoja? alj je pav?
Le naj ji ſtaroſt pérje ſpuli,[4]
Boſh videl zapaſti rokav.«
5.
Nektira je pa prevezh lena,
Sa ſnashnoſt druga ne ſkerbi;
Nektira modra, kakor pena,
Ki ſe na vodi raszedi.
Marſktira prevezh beſediva,
¸Spet druga prevezh avſhaſta;
Le ſamo norzam dopadliva,
In ni sa modriga mosha.
6.
Mladenzhize! le pamet, pamet!
Le pametno noſite ſe!
Boljſhi je pamet, kakor shamet.
Poſhtenje kinzh[5] nar lepſhi je.
Sa shlashnoſt ſerza ſi ſkerbite,
Imejte prav pridne roké,
Saſtopne biti ſe vuzhite,
Zhe hozh’te ſrezhne bit shené.
Jos.Lipold.