XXIX. Ko mlad sem bil, še rosnomlad
Ko mlad sem bil, še rosnomlad,
Okrog iskàl sem gnezda —
Ne slavčjih, to je že zaklad,
Iskàl sem gadja, rés da!
In našel! Tu pri gadu gad,
Star eden, spodi zarod mlad, —
Pač »srečna« moja zvezda!
In jaz zalego sem gojil
In rad sem hrano ž njo delil —
In, glej, nobén ni náme siknil,
Ne eden ni me piknil ...
Zdaj staram se, se stara gad
In gadjih zábil ni navad:
Zdaj náme piha, sika,
Me s strupom smrtnim pika ...
To gnezdo »bratsko« je srcé,
Nikdar v njem gadi ne zaspé —
Le sikaj, gad, in sikaj,
Le pikaj me in pikaj! —