Z mano je vse
Z mano je vse Vera Albreht |
|
Z mano je vse
Z mano je vse, kar hrepeni,
kar se odmika, kar beži
pred lučjo dneva in temo noči.
Usoda vseh se v meni razodeva,
v orkanu silnem se je zlila vame,
kot pesek, ki z obrežja val ga sname.
Jaz nisem jaz – sem on, sem ti,
sem vsi:
ponižen črnec v liftboyski livreji,
brezdomec sred vulkanov na Koreji,
sem mati Nioba, v boli okamenela,
dekle, ki cesta ji mladost je vzela,
berači, potepuhi in pijanci,
vsi moji so prijatelji in znanci.
Z mano je vse, kar diha in živi,
vsak, ki zastira si z dlanjo oči,
ker ga žarenje daljnih sonc slepi …
Z mano je Človek, z mano so zveri,
žival, ki se pred smrtjo je zavlekla v kot,
vol, ki pred klavnico stoji,
ptič, ki si v letu zlomil je perot,
o, vsepovsod
je v meni soj ugašajočih usod!