Ker ima modre oči,
take,
kakor sinjina pomladnih dni,
skozi katero mu gledam v srce.

Ker ima delavne, pridne roke,
ki se nobenih bremen ne zboje,
nobenih bremen in težav.

Ker me v samoti je sam poiskal,
zdrav in močan se mi nasmejal
in mi pokazal živo zemljo.

Ker mi pri njem je vedno lepo
kakor pri možu z nežno roko,
v domu, ki nima ograj.

Vprašate me kot otroci, zakaj.
Ljubim ga, gledam za njim. —

Nič ne bom rekla. Najlepše mi je,
kadar za njega molčim.