Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?

Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?
Juri Podrebernicki
Podpisano z J. Podrebernícki.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 32 (9.8.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Kakor so nam Novíce v 27. listu zale kosmate laží od nekterih goljufov iz Dunaja pernešene razglasile, ravno eno tako tudi jez vém in jo povém, de bi se ljudém saj z norčijami oči izbrisovale, če resnica ne zdá.

Prinesel jo je na Ipavsko nek kmet iz Zapóg kakor nepremakljivo resnico. Na svoje ušesa sim ga slišal jo povedati in drugi poslušavci so jo za golo resnico sprejéli, de so šli možjé (pa ni prav vedil povedati kteri?) tam od Dóba, je djal, na Dunaj pred ministra Pilersdorfa, ga vprašat: kakó je zavoljo davkov? In prinesli so novíco, de je ravno pred njimi bil tudi nek baron, pa po kmetiško oblečen, pred ministram, kteri je pa vse drugači z njim govoril, kakor oní; zatoraj se je Pilersdorf za glavo prijel, globoko zdihnil, in še clo zašental, ko so mu baronovo sleparíjo povedali, de ni kmet, kakor je oblečen bil; njim pa je rekel: pójte le domú in povejte vsim svojim sosédam, de vse tlake in desetíne so proč. Podal jim je tudi pismo, ktero vsakimu kmetu pokažejo, ki ga hoče brati, pa nobenimu gospodu ne, kér Pilersdorf sam jim je tako zapovedal!! ‒ Kaj ne, de je lepa? Gotovo noben godec ne more kmečkim ušesam kaj prijetnišiga zagósti, zatorej se tudi rado veruje. ‒ Zakaj se pa takó godi? zakaj hodijo kmetje (pa pametni in pošteni kmetje sploh vender ne, ampak le dobro plačani sleparji) na Dunaj zavoljo davkov opraševat? Če hočete vediti, vam jez povém, de to se godí večidel zató: kér so evropejske ljudstva, kakor so nekdaj po vesoljnim potopu svetá spet obilno zarejeni ljudjé svojoglavno zidali babilonski turn (kar se pravi zmešnjava), tako so hotle zdaj tudi evropejske v svoji predèrznosti in ošabnosti večidel na lastno modrost in moč zaupajoče ljudstva velik velik turn pozemeljske častí in sreče do oblakov neba postaviti; zidale so ga nepretegama že nekaj čez 30 let; že tako visoko so ga bile sozidale, de se je marsikterim zdélo, kakor de bi že nebeške godce slišale: ali Bog, mojster vsih zidarjev in delavcov, kteriga niso vselej za svet prašale, on, ki ošabnost zmirej čertí, je létas sušca mesca stopil med nje ‒ in na! ‒ zmešal jim je jezike, de narod naroda in stan stanú več pràv ne razume, kar ljubezen, pokoršino in edinost zadeva, kakor bi bil sam peklenski mèrčes, oče laží in sovražnik resnice, ljudém v glavo trešil. Nekterim kmetam je skorej vse laž in zvijača, kar rêče gospod; kar pa rêče lažnik in širokoustni slepár, to jim je gotova resnica! še celò od duhovnih pastirjev, kdorkoli jim v sedanjih zmešnjavah resnico govorí, marsikteri rêče: ta z gospôdo derži! (dosti izgledal bi vam vedil povedati) in se jim ne veruje, zakaj prišli so časi, od kterih je že s. Pavl Timoteju govoril, de bodo hudi, rekoč, de si bodo po žêljah učenikov iskali, de bodo svoje ušesa od resnice odvračali, lažém in kvantam pa jih nastavljali. II. Tim. 4, 3-4.

J. Podrebernícki.