Zakaj kralj Matjaž ni umrl, nego le spi? II.
Zakaj kralj Matjaž ni umrl, nego le spi? II. Anton Brezovnik |
|
Bil je kralj Matjaž dober kralj. Dal je kovati zgolj zlatnike. Drugega denarja niso poznali. Zato so bili takrat res zlati časi. Pod košatimi lipami so se naši očaki vsak dan veselili in natakali rujno vince v svetle kozarce. V starem Krnu na Koroškem je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata; vsak siromak si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kralj Matjaž jako imovit, bili so mu drugi kralji zavidni. Nekdaj pride iz onega kraja, kjer solnce zahaja, sovražnik in pokonča v krvavem boji Matjaževo vojsko do sto zvestih junakov. Vender kralj ni bil ubit, ker je bil pravičen. Ko ga bežečega sovražnik že misli ujeti, odpre se skala v gori Peči in ga skrije bridkim mečem sovražnikovim. Ondu počiva sedaj s svojimi junaki. Vsakih sto let se vzbudi in vpraša, ali še letajo po svetu one ptice, ki imajo belo in črno perje na perutih; to so srake. Ako mu povedo, da še letajo, zmaje žalosten z glavo in zopet zaspi. Kadar pa ne bodo več letale srake po svetu, vzbudi se s svojo vojsko, pride na svet in premaga vse sovražnike.