Zapuščena
← Od železne ceste. | Zapuščena. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Nezakonska mati. → |
|
Je za druzega dekleta
zdaj ljubezen tvoja vneta;
jezik ji lažniv’ obeta,
jo peljati pred oltar.
Bog te obvar’!
Da prisegel, si obljubil,
da boš mene sámo ljubil,
da ne boš ti druge snubil,
ni ti v mislih več nikdar.
Bog te obvar’!
Da srce, ki je gorelo
le za te, življenje celo
nikdar več ne bo veselo,
kaj je tebi tega mar!
Bog te obvar’!
Bog obvar’ te zdaj in vedno,
Bog obvar’ te z ljub’co čedno,
Bog men’ uro daj posledno
pred, ko gresta pred oltar!
Bog te obvar’!