Zapuščeni deklici
Zapuščeni deklici Vlasta |
|
Kaj skozi okno zreš tako otožno,
deklica ljubljena,
nageljev cvet,
kaj pobledilo ti lice je rožno:
kaj je zdaj kalen
tvoj svetli pogled?
Ljubi tvoj šel je in več se ne vrne,
drugih pa dosti še
nosi ta svet —
pride ti boljši in solze utrne,
v svoj presadi te vrt,
nageljev cvet.