Zastavica (Prešernove poezije)
← Grobni napis dvema dečkoma, ki sta hitro zapored v nežnih letih umrla. | Zastavica. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Pesem moja je posoda tvojega imena. → |
|
I.
Šestero črk je zvezanih takó,
da, če zapóred ena odletí,
vender ostanek prazen glas ne bo
ampàk pomembno drugo zadobí:
beseda laška je z vsemi šestémi
in taka tudi s črkami petémi,
latinska s štirimi je, kranjska s trémi,
in z dvéma črkama je spet Kranjica,
pri vseh naródih je domá samica.
II.
Kraj je beseda s črkami šestémi,
v kter’ga hodi marsikdo s petémi,
ki ga spoznal boš po napeti štuli,
in da le svôjo, to neumno tuli;
akò nadlégo meni dela, z njim,
kar s štir’mi črkami povem, storim.
Kar šest njih ne storí nikdar z ljudmi,
lahko storé v sintáksi črke tri;
priganjam z dvema te, ak šè se trudi
z uganko glava, samka se ti čudi.