Zbogom
← Odpusti mi | Zbogom Lojze Grozde |
V slovo (Lojze Grozde) → |
|
Sto tisoč sreč, o deklica neznana,
naj dobri Bog natrosi ti na pot.
Njegova roka čuvaj te povsod,
da boš vsa bela pela mu Hozana!
A jaz? Ne vprašaj, draga, da ne zveš,
kako boli spomin preteklih dni;
in madež je zbledel, kako skeli,
prekolneš me, ljubiti me ne smeš.
Šele kadar se duša prenovi,
ko v njej, kar zdaj je črno, pobeli,
ko nebogljeno se razbohoti.
Pa saj Bog ve, kje boš že ti takrat;
Bog ve, če kdaj te še uzro oči,
o, daleč je še to, čeprav sem mlad.