Zdravljica

← Soldaška

Zdravljica (Poezije) France Prešeren

V spomin Valentina Vodnika →

Zdravljico je France Prešeren napisal leta 1844, objavil pa jo je šele leta 1848. Iz Poezij jo je umaknil, ker se ni hotel odreči kitici »Edinost, sreča, sprava«, ki jo je cenzor občrtal. Pesem je za zbor uglasbil Stanko Premrl in je od leta 1991 slovenska državna himna (7. kitica). Spodnja različica je iz pesnikovega Zbranega dela (1965, 236 sl.), kjer je pravopisno posodobljena in objavljena kot sestavni del Poezij.
Glej tudi: Zdravljica (različice) in Zdravica. V nemščino je prva prevedla Zdravljico Luiza Pesjak 1865 (Trinklied), sodobnejši je prevod pod naslovom Trinklied Klausa Detlefa Olofa (1995).

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Članek v Wikipediji:	Zdravljica
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Poslušajte midi sekvenco z melodijo te pesmi:

Zdravljica (informacije o slika)

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit' kliče čas!

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!