Zdravljica (Prešernove poezije)

← Pevcu.

Zdravica. (1844.) Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Hčere svet. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Spet trte so rodile,
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjasni in oko;
ki vtopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.

Komú najpred veselo
zdravico, bratje, č’mò zapet’?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinòv sloveče matere!

V sovražnike ’z oblakov
rodú naj naš’ga trešči grom!
Prost ko je bil očakov
naprej naj bo Slovencev dom!
Naj zdrobé
njih roke
si spone, kjer jim še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
obilnost bodo naša last! —

Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi deklè!
Naj sinóv
zárod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne vsmrti strup!
Ker po nas
bode vas
jo srčno branit’ klical čas. —

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan!
Da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatli,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ki dobro v srcu mislimo!
Dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudij!