Zelena uspavanka
← Zmeda na ulici | Zelena uspavanka Sloni v spačku Neža Maurer |
Kuhinja brez miši → |
|
Včasih se vrnem s poti
utrujena in žalostna.
Takrat se moj najljubši slon
napravi čisto majhnega:
kot listič;
celo pozeleni.
Smilim se mu.
Mehko caplja sem ter tja
in trobi: »Tralala, tralala,
pobožaj me, zapri oči,
zaspi…«