Zeleni Jurij

← PORCELANSKO MESTO

ZELENI JURIJ Volčje jagode Svetlana Makarovič

LOV →

Viri:	Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I

Odprite okna, odprite duri!

Mimo jaše Zeleni Jurij

po zelenem polju, na zelenem konju.

Dajmo mu to, česar še ne pozna:

Dajmo mu piti iz vrča solza

pa mu iztaknimo svetle oči —

sključen naj hodi, kot hodimo mi.


II

Potem so se ljudje zbrali v krogu.

Gledali so drug mimo drugega

in počasi kamenjali dečka.

Pod kamni je deček dorasel v moža.

Odjezdil je neznano kam

in ga leta ni bilo nazaj.

Ljudje so kmalu pozabili nanj.



III

Zaprite okna, zaprite duri!

Mimo jaše Sivi Jurij

po sivem tlaku, na konju kostnjaku.

Svetlo bodalo prinaša v rokah.

Ne udrži ga najtežji zapah.

Hodi po hišah, iztika oči.

Kar je dobil, to stoterno deli.