Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)/IX. Pisatelji
| Zgodovina slovenskega slovstva, II. zvezek IX. Pisatelji Karol Glaser |
ureja Ilona Jerič
| |||||||||||||
Jakob Zupan (1785—1852).
Porodil se je 4. julija 1785. L v Prevojah v kamniškem okraju na Kranjskem in potem večji del latinskih šol izvršil na Hrvatskem ; gimnazijska poročila povedo, da se je učil izvrstno. V duhovnika posvečen je bil 5. febr. 1809. 1., doktor sv. pisma postal na Dunaju 1813. 1. ; potem je bil duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, nato v Šmariju pod Ljubljano. Leta 1817. je zašel stolico učitelja sv. pisma stare zaveze »professor publicus palaeobiblicus« in opravljal to službo do 1832. leta, ko se je moral umakniti v Celovec, kjer je umrl.
Deloval je kot pesnik, izvrsten jezikoznanec in zgodovinar.
Svoje slovenske in nemške pesmice priobčeval je po „Illyr, Blatt"^ „Carinthia^ in po „Čbelici^,
V „Illyr. Bl(M^ 1830.1. se nahajajo te-le pesmice: »O godu rojstva našiga presvitlega cesarja Franca L«; »O godu barona Jožefa Kamila Šmidburga«; »Cesar Karol VI., oče kranjskim cestam;«; »Veliki Petek pred 17 97 let mi« (z obširnim opomnilom); »Francu L, našimu svitlimu Cesarj u. Očetu Iblanskemu, in Ka- rolini, naši svitli Cesarici o petimu prihodu v Ilirijo.«
13ij Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
V »Kranjske čbelice« prvi knjigi 1830. leta 80 natisnene: Čebelica, katero podaje hvaležna kranjdina Njega Ekacelenciji gospodu Jožefu Kamilu Baronu Smid- burgu« in druge, katerim je predmet »Kranjsko«.
Kakor se razvidi iz teh naslovov, opeval je Zupan rad odlične domačine; posebno pa kaže to »Krajnski Plutarčik«, v katerem se proslavljajo baroni Hans Ungnad, Žiga Herber- Btein, Andrej Turjaški, Valvazor, Pelchofer, Haler- stein, Kavalar;- tem možem slede še dva Koben čelna, Ludovik in Filip, dva Janša, čebelar in slikar.
V teh slavospevih pa se ponavljajo dostikrat iste misli. Kobencinoma se glasi slavilka :
Si brata sta bila Oba ala Goreoca
Iz K rajne oba, Si brala b'ik,
Evropa eastila. Častiti Slovenca
Pozabit De zoa. Europo ue'ta.
„niffr. BlaU" 1831. I., št. 2. ima pesen: »Njega Blago- rudju g. Vocher Gustavu, c. kr. Polkovniku Kranjsk^a Polka Princ Hohenlohe-Langenburg, Prijatlu Ilir- ščine; slavil je dalje Sentimerjana Florijana, zdravnika iz Kranjskega, umršega na koleri v Moskvi 1830. leta, Mateja Ravnikarja, škofa tržaškega.
»Krajnskemu Plutardku« sledi »Krajnski Nestorček kjer opisuje deset zgodovinskih dogodkov, tičočih se več ali manj ožje ali iirše slovenske domovine: Avgust od Metljano ranjen; — punt rimskih soldatov v Iblani 16 po Kr.
— Cesar Trojan vrh gore Trojanske 102; — Ceea: Konstantin v Iblani 331; — Svet Jerom, rojen Zorenji sredi Istre 341; — Cesar Teodor prepo Maksima od Emone 388; — Attila ra zvali Emono 452;
— Sora, boj na Sorskim polji 461; — Narzez grad Iblano 554; — Samo, slovenski vajvod, umrl 662.
V teh slikah je skušal razjasnjevati dogodke blizu 600 let obsegajoče važne dobe.
Enaki deli sta: »Desetka rodovine Baron Galov«. »Desetka škofovKranjeev«; tudi tukaj ae pokazuje nekaka . monotonija v slavljenju, n. pr. Hren Tomaž : Iblana rodila, Tibinalvo krotil: Mat Krajna rodila, Slovenstvo častil.
Pisatelji. 137
in Kavčič, škof »iblanski« :
Idranka rodila, Bil slaven jezuvit, Ihlana častila, Zna Krajno slavit.
Zložil je tudi dovolj » P š i c « , ki pa Prešernu niso posebno ugajale :
Ni, bratec! vsaka ž\al lesica In epigram ne vsak pušica.
Večji del Zupanovih epigramov je objavil še-le Wiesthaler v korenitem življenjepisu (Lj. Zv.) ; predmeti tem epigramom se na- našajo dostikrat na ožjo domovino in Slovence, n. pr. »Slovenci med Madžarji«, »Istra«, »Grki Slovencem«, »Obradovič Turkom«, »Herder od Slovenca božan«, »I b lana opravljivcam po kongresu«, »Krajnci Anglam 1804 od bibelske družbe«:
. Med nami nehala, Med vami začne, Velika nam hvala: Od nas se uč^te.
Predmeti drugi so jako raznovrstni, n. pr. da se izpreminjajo
časi; glej „ Krajnci, kdaj, zdaj^ ; „Kdaj trlica, zdaj postljica^ ; „Kdaj
plesavka^^ n. pr.:
Prerada plesala, Prerada klečim; Prerada kvantala, Prerada svarim.
Goreč rodoljub slovenski uvidel je kmalu, da bi Slovenci sami kot slabotno osamljeno pleme težko se vzdrževali po koncu, ko bi se ne hoteli ozirati po svojih bližjnih bratih, po Hrvatih. Da bi se temeljito podučil o tamošnjih razmerah, potoval je večkrat po Hrvatskem, Primorskem in po Istri, povsod iščoč narodnih izrekov,
pregovorov, običajev, starinskih rečij itd.
«
»Novice« so "1846. 1. povedale, da natisnejo vseh 500 prego- vorov, ki jih je nabral dr. Jaka Zupan in objavil v „Illyri8ch€8 Blatt^ 1832. 1. ; natisnile so jih pa samo takih 80 — 90.
Prikupili so se Zupanu posebno Hrvatje, skušal je njim kolikor moči približati Slovence; to stremljenje se mu je štelo v greh; odgovoril je s pesnijo : »Kranjc dolžen hrovatenja«.*)
») >Kr. Čb.< I.
Zgodovina slov. slovstva. II. del.
I se mu srbske narodne pesmice tako, da jih je in objavil v »čbelici«; posebne kratke ženske e zbirke, n. pr. »Srbska deklica«, »Mlad
- dobro se mu je obnesla
- »Ne gledaj me, bom
(Deklica, ti mala ljubezniva,
Ljubil bi te, pa si tako majhna!*
>Ljubi, ljubi me, bom ludi Čvrsta,
Majhini ao kameni(!i dragi.
Fa se nosijo ca gospodskem vralu.
Majhina je tica prepelica.
Pa upeba konja in junaka.'
aoslovenil tudi slovečo pesen nAsan Aginica«, 1 prav spretno,
bil uplivnejše delal na pesniškem polju, dajepre- inske klasične pesniške proizvode, ali pa narodno I in rusko, nego je pa s tem, da je zlagal sam okorne ^odovinske vsebine, katerim je moral pristavljati iškega duha ne nahajamo v njegovih pesmicah, Čenost in goreče domoljubje, pesni so rimovana rabil tisto, ki je doma v čveterovrstnih poskočnicah, Nemcev.
i mu pa mora, da je pogodil bistvo slovenskega ti smislu, kakor sta ga pozneje uvela Boris Miran (lan, da rabi namreč same moške zareze in pona-
jjega pesnikovanja je spisal Zupan mnogo zgodo- so se nanašala na ožje ali širše slovanske pokrajine; i je narekovalo rodoljubje, prinašala pa jih je
veseljem opisuje „IHe acM glagolifischen Kloster Uj/rien". 1.) Dobašniea na otoku Krku, 2.) Glavotok
Capo), S.j Krk, 4.) Kozje Ione (V^Ue di Cassione), alle di s. Martino) na čresu, 6.) Naresina na Lošinju,
gorenjem uresu, 8.} Vir.
panova zasluga je ta, da je bil prvi čebeličar, ki
pesmic za prvi zvezek »čbelice«. li vojski se je vzdignil proti metelčici s spisom: ng des windischen Alphabets«, kjer pri- I, da se učita dva tujca slovenščine Iz knjige brez ki abecedi , da ne poznata vseh črk ; ta pisava je
Pisatelji. 1139
pre metelčica, katere se je poprijela peščica pisateljev, ostali Kranjci pa da se trdno drže stare šole, in to je po Zupanovem mnenju prav; dokler se ne izmisli primerna pisava, piši se — po starem.
Isti časnik je objavil njegov spisek: »Etymologie der Namen der Fliisse in Karnten«; tam razlaga »Drava« iz dreti ==* strdmen ; » K r k a « iz Krk = Froschlaich ; »Žila« iz Sila = Gewaltstrom; » Lav ant«- Labod od starosl. Zavo =• ein Steg zum Uebergehen; »Liser« od lizati.
Zupan je celo mislil, da slovenščina prekaša ruščino. V spisu »Vorzug des Krainerischen vor dem Russischen und Serbischen, von den Russen und Serben selbst anerkannt« razklada, da je on za velikega vladarskega shoda v Ljubljani 1821. L do jasna razložil nekemu ruskemu knezu, da je staroslovenščini bližja novoslovenščina, nego ruščina; istotako istega leta Demitru Grestiču, srbskemu arhimandritu fruškagor- skega samostana Krušedola v Sirmiji , ko je (Zupan) potoval v Zemun.^)
Ponosen je objavil v nemškem in francoskem jeziku »Des Prinzen de Ligne Urtheil tiber Slaven und Slavismus« (Suite des lettres et pensees de Marechal Prince de Ligne, Vienne, chez Schrombel. 1818, p. 153—4), kjer knez hvali grščino in ilirščino ; potem razglašuje »Herders Schilderung der slavischen Volker« v „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit"
Občeval je Zupan z vsemi tedaj živečimi odličnejšimi pisa- telji, ki so ga visoko čislali radi njegovega obširnega in temeljitega znanja.
Slavil ga je Franc pl. Hermannsthal v lepi pesni : »Dem Doctor und Professor Jakob Zupan« v XII gazelah, ki jih je prevel na slovenski jezik Zupan sam ; za njegove pravde z višjo duhovščino poklonili so mu njegovi hvaležni učenci slavospev v desetih kiticah z akrostihom: »V i vat Zupan.« Zložil je to pesen tedanji bogoslovec Emanuel Jožef Kovačič.
Zupan je bil posebnež, kakoršnih se je v prejšnjih dobah več nahajalo v učenjaških krogih: nosil se je manj ubrano, nego je zahtevala tedanja šega med omikanci, stanoval na poseben način , rad brusil svoj oster jezik in si s tem nakopal sovraštva do glave. Več o tem Wiesthaler v omenjenem življenjepisu.
1) Illjrr. BI. 1831, 10.
^'.' ^
140
Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
Iri
I
A
Matija Čop (1797—1835),
por. 26. januvarja 1797. leta v Žirovnici, mali vasi brezniške fare na Gorenjskem, bližnji sosed Prešernu, hodil je k upokojenemu duhovniku Jos. Pogačarju v pouk, ker na Breznici ni bilo javne šole Desetletnega dečka je spravil oče v Ljubljano v šolo 1807.1. Francozi pridero v deželo, a mladi čop zbeži na Gorenjsko ; toda mladi profesor Jan. Krsnik, bivajoč na svojem posestvu v Mostah, je poučeval čopa tako uspešno, da je ta 1810. 1. jako dobro izvršil normalko. Prvih šest latinskih šol izvršil je čop v štirih letih, modroslovje (sedanji 7. in 8. gimn. razred) na ljubljanskem hceju, 1815. in 1816. 1. Deloma samotež, deloma pri učiteljih naučil se je italijanščine, francoščine, angleščine in španščine; italijanščine se je učil pri Vodniku. Leta 1816. gre na Dunaj dovrševat svoje modroslovne študije ; na materino željo pa vstopi pozneje v bogo- slovje v Ljubljani, kjer se je posebno poprijel hebrejščine in slo- venščine, katero je takrat učil Metelko. Duhovski stan mu pa ni ugajal; izstopil je iz bogoslovja in 1819. leta dovršil z izvrstnim uspehom učiteljski izpit. Cesar ga je imenoval 21. marca 1820. 1. gimnazijskim učiteljem v Dubrovniku s 500 gld. letne plače. Ker
v
Cop te službe ni vsprejel, dobil je 7. septembra 1820. leta mesto humanitetnega profesorja na Reki s 600 gld. plače.
Opravljal je službo po najnovejšem načinu in z najboljšim uspehom : latinske in grške klasike je razlagal tako, da se je vedao oziral na najboljša pesniška dela nemška, romanska in slovanska; vodil je svojo mladino kakor skrben oče.
Na Reki si je nabiral novih znanostij : tu se je naučil do dobra hrvaščine in se udomačil v starih pesnikih Dubrovniških ter v glagolski in cirilski pisavi ; v družbi osebnega prijatelja, angle- škega konzula na Reki, Johna Learda, naučil se je korenito angle- ščine; pri tovarišu Baziliju Klučenku, Rusinu, ruščine in poljščine; potujoč o šolskih počitnicah po Italiji in preiskujoč ondotne knjižnice se je uril v italijanščini ; v vsakem obziru je bila tedaj služba na Reki nekaj časa zanj ugodna, pa tudi samo za nekaj časa, kajti zaželelo se mu je iz malega primorskega mesta priti v kako večje mesto. Njegovi želji se je ustreglo s tem, da so mu dali 22. sept. 1822. 1. službo humanitetnega profesorja na 11. državni gimnaziji v Lvovu z 800 gld. letne plače ; tu sta se mu pa prikupila poljski jezik in slovesnost tako močno, da so mu bili Poljaci skoraj naj-
Pisatelji. 141
bolj priljubljeni narod na svetu; ti pa so ga imenovali »biser kranjske dežele«.
Humanitetni profesor je bil samo tri leta, kajti uže 30. avgusta 1825. leta po2>vala ga je vlada radi korenitega znanja na Ivovsko vseučilišče in mu poverila pouk v klasičnem jezikoslovju, v občni in avstrijski zgodovini, v pomožnih zgodovinskih znanostih in v angleščini. Vse te službe je opravljal tako točno, da bi bil lahko postal redni profesor, da je le hotel. Daleč na severnem Avstrijskem začelo mu je namreč milo prihajati po ožji domovini : ni se mogel udomačiti na Poljskem. L. 1823. prosil je za službo knjižničarsko v Celovcu, dve leti pozneje za stolico nemškega jezika in literature na vseučilišču v Padovi, a še le čez dve leti se mu je izpolnila goreča želja: dobil je službo profesorja »poetike« na ljubljanski gimnaziji.
Presrčno je ogovoril mladino, začenši učiteljevanje na domači zemlji, češ, kako ga veseli, da mu je dano v domači deželi drage rojake voditi po potih človeške učenosti.
Kratek čas je učiteljeval na ljubljanski gimnaziji. Po smrti Matije Kalistra, knjižničarja ljubljanske licejalne biblioteke, je prevzel Čop 15. novembra 1828. leta začasno, 8. junija 1830. leta za stalno to službo. Prefekt ljubljanske gimnazije ga je toplo priporočal vladi, naglašajoč njegovo obširno jezikoslovno znanje in gorečo Ijubav do bibliografske stroke. Poleg te nove službe je ostal čop še* dalje učitelj poetike in retorike na gimaziji; ko je pa začel v red spravljati knjižnico ljubljanskega liceja, moral se je povsem posvetiti temu poslu.
V tem času se je izpraznilo mesto prvega varuha v dvorni knjižnici dunajski. Iz prošnje, katero je čop vložil za to mesto, se vidi, da je umel, večji del pa celo gladko govoril in pisal devetnajst jezikov, in ti so : 1. slovenski, 2. srbski, 3. češki, 4. poljski, 5. ruski, 6. lužičko-srbski, 7. staro-slovenski, 8. nemški, 9. latinski, 10. grški, 11. italijanski, 12. francoski, 13. španski, 14. portugalski, 15. proven- salski, 16. staro-francoski, 17. angleški, 18.' madžarski, 19. hebrejski. Znani so mu bili najimenitnejši spisi v teh jezikih ; ker ni bil suho- paren jezikoslovec, je znal pesniško-omikani in s finim ukusom na- darjeni mož samostojno ocenjevati vsacega pisatelja. Izredno zmožen, je bil tudi nenavadno marljiv: brez knjige ga ni videl nihče.
Toda to marljivo življenje je končalo kmalu. Dne 6. julija 1835. 1. popoludne se je šel s skriptorjem M. Kastelcem kopat v
142 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Savo in je utonil : vsa Ljubljana in ves omikani slovenski svet je zajokal.
V onih časih je živelo v Ljubljani mnogo duhovitih za vsak napredek vnetih mož. Med te odbrane može šteli so se odvokatje dr. Baumgartner, dr. Oblak in dr. Chrobat; profesorji Krsnik, Martinjak, Heinrich, Schulz pl. Straznickjr, slikar Langus in nemški pesnik Fr. Herman n pl. Hermanns- t h a 1 in bivši grajščak Andrej Smole; izmed duhovnikov Potočnik in dr. Jaka Z u pan, a prvak vseh — dr. Prešern. Duša temu odličnemu krogu je bil čop, ki se je kaj ugodno počutil v Langusovi, Oblakovi in Schulzovi rodbini.
Čopove zasluge za slovensko književnost.
Kjer je bilo nakupičenega toliko duševnega blaga in kjer je bistra glava, po svojem ukusu nadkriljujoča svoje vrstnike, vodila te duševne veljake, je celo naravno, da se je mislilo o tem, kako bi se odduška dalo kipečemu duševnemu delovanju na korist slo- venski književnosti, čop je izprevidel, daje treba glasila slovenskim pesnikom; in kot tako glasilo zagledala je beli dan »Kranjska čbelica«, kateri je bil pravi duševni oče »velikan učenosti« — čop.
Druga nevenljiva zasluga je, da je z dr. Zupanom nadaljeval vojsko proti novotarski metelčici ter — voditelj — naklonil zmago zopet jedinstveni bohoričici.
Tretja velika zasluga je, da je spisal novo-slovensko biblio- grafijo ter jo 1831. 1. poslal na Dunaj Kopitarju, ta pa Šafafiku v Novisad, pomnoženo z nekaterimi svojimi opazkami. Porabil je tvarino Šafafik v »Časopisu Českeho Mus.c< 1833 — 1834. leta, in V. Križek 1859 — 1860. 1. Nemški izvirnik Čopov je pa čakal belega dne, dokler ga ni 1864. 1. izdal Jireček z naslovom :
P. J. Šafafik's Geschichte der Siidslavischen Litteratur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse heraus- gegeben. I. Slowenisches und glagolitisches Schriftthum. Prag. 1864.8. 190.
Najpoprej navaja pisatelje in opisuje njih življenje, v drugem delu našteva njih dela razvrščena po vsebini. Z veliko marljivostjo je nabiral vse knjige, spise in podatke o slovenskih pisateljih. Kopitar jih imenuje , krasne doneske, kakoršnih Šafaf ik morda ni dobil od nobenega svojih sodelavcev.
J
Pisatelji. 143
v
Ker se Cop z jezikoslovjem ni pečal radi jezikoslovnih oblik, nego radi slovstvene vsebine, je jako temeljito, dasi kratko in blago- hotno, ocenil vrednost posameznih del. Slovenci še do zdaj nimajo popolne bibliografije. Slovstvena zgodovina prav za prav ni nje- govo delo, ker ne razjasnjuje upliva enega pisatelja na drugega in upliva, ki ga ima zgx)dovinski razvitek in slovstvo drugih na- rodov na slovenske pisatelje.
Opravičeno je pel o njem Prešern :
Polno si znanost imel njih, čop, velikan učenosti, Ti si zaklade duha Kr§zove bil si nabrali
Andrej Smole, porojen 1800. leta v Ljubljani, je zbiral narodne pesni, n. pr. »Od lepe Vide«, »Od kralja Matjaža«, »Od Rožlina in Verjankota«. Izdal je droje gledališčnih iger, namreč »Varh«, katero je prevel iz angleščine, in ponatisnil Linhartovo igro: »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«, ter »Pesni Valentina Vodnika«. Prešern je pel o njem:
Videl si Nemško, Francosko, Britansko, Videl si Švajca visoke gorš; Videl si jasno nebo italjansko. Sreče ni ranjeno našlo srce.
Mihael Kastelec (1796—1868),
porojen v Gorenji vasi pri Zatičini 1. sept. 1796. L, je bil najpoprej skriptor, potem varuh licejalne ki\jižnice v Ljubljani, umrl 1868. 1.
V slovenskem in nemškem jeziku je začel pesni zlagati in izdajati v ,^Illyr, Blatf*: »Pesem na god rojstva Svitlega Cesarja«, Das Grab (Salis) — »Grob«, poslovenila S. in K. (= Zupan in Kastelic) ; »O godu rojstva naš i ga svitliga Cesarja Franca L ino Karoline naše svitle Cesarice«; »Pesem svitlimu Cesarju FrancuL našimu preljubeznivimu Očetu.«
Izdajal je »Kranjsko Č b e 1 i c o « I. zv. V Ljubljani. J. Blaznik. 1830. 8. 101. — II. zv. 1831. 100. — III. zv. 1832. 110. — IV. zv. 1833. 94. - V. zv. 1848. 94. KastelČeve pesni so: I. zv. »Prijatlam Krajnšine«, Vezilo, Vertnica, Zado- voljna Nedolžnost, Smrt, Zvestoba, Stanovitnost, Poletni večer, Vince, Zdravica ; v II. zv. Zaterti, O mraki, Veseli, Pozimska, Mladenču, Nezvesti, Pivska, Nevesti, Fantovskim, Napak Lepota smrt prave, Sleparija, Zlati vek, Orožje nedolžnosti, Zapertodurnik, Preuzvetnim ; v III. zv. Gorenec, Dolenec, Blagor prostim, Pomlad, Vošilo, Minica, Zdihljeji, Povračilo, Svet, Kisloti, Nevošljiveu; v IV. zv. 28. jutro velciga travna 1828. Natura Grob, (Lud. H. K. Hoelty), Solnce, Odlašavec, Sonet, PremiSlevavec, Pustno zdihovanje, 17 Epigramov ; v V. zv. Bravcu, Triolet, Sonet, Zdihljeji, Bolezen, Svet, Nedolžna deklica, Zapušeni, Vprašaj, Mina, Poslednja pesem, Žena deklici, Nedolžnim, Pesem za narodno stražo v Ljubljani 17. sušca 1848. 1.*}, Svojim pojdašom. Zapeljana. Na koncu tega zvezka je 12 »Muh«.
O »N.« 1848, 58.
144 Zgodovina slov. slovsta. II. del.
V »Novicah C 1849. 1. je objavil Kastelec pesea >Na grobu slavniga pesnika Franceta Prešerna. Zadnji njegov proizvod je pesen Da »Slavo Vodniku< v Vodnikovem Spomeniku 1859. L, str. 116.
Koj po njegovi smrti opozoril je Jurčič*) Slovence v Ljubljani, da se naj brigajo za njegovo zapuščino, nadejaje se, da se Se utegne tam najti kaj Prešer- novih pesnij.
Blaž Potočnik (1799—1877),
iz Struževega na Gorenjskem, šolal se je v Kranju in Ljubljani, služil za kapelana v Št. Jerneju, za stolnega kapelana pri svetem Miklavžu v Ljubljani in nad 25 let za župnika v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je tudi umrl.
Za slovenščino so ga vneli Vodnik, Zupan in Metelko. Uže učenec donašal je Metelku naloge v vezani besedi.
Mož prijaznega vedenja, dobrega srca in prebrisane glave pa skromnega mišljenja se je bil zelo prikupil tedanjemu ljubljan- skemu škofu Gruberju, kateri ga je pustil le kratko časa v Šent Jerneju ter ga poklical za kapelana v stolno cerkev v Ljubljano. Uže kot bogoslovec 3. tečaja je poučeval svoje tovariše v petju in se je pozneje kot kapelan in pevovodja mnogo trudil za napredek cerkvenega petja. Bil je pesnik in pevec.
»Kranjska čbelica« objavila je prva nekoliko njegovih pesnij, n. pr. v I. zv. ^Nebesa^, „Vodmku pri Savici 1829", „Ženjice^y „Slaha vinska letina"^ „Zdravica", „Dolenska" (Pridi Gorenc! — Z mrzle planine itd.).
Njegove pesmice so prinašale tudi »Novice«, n. pr. »Mlatiči«, »češka predica Slovenskim«, »Zvonikarjeva« (Ko dan se zaznava itd.), »Zvestiga Slovenca pesem« (Cesarska), »Hči na grobu matere« (Srota, srota ne zaspim itd.), »Besede vere« (po nemškem), »Sveti Martin«, »Planinar« (Visoko vrh planin stojim), »Prašanje, odgovor«, »Ža- lostni glas zvonov« (Poj6 pojo zvonovi). »Pratika dr. Blei- w e i s a « 1847 : »Prerokovanje vremena«. »Slovenski Cer- kveni Časopis«: »David in Goliat«, »Marija zgodnja Danica«, »Pred sv. rešnjim Telesom«, »Sedem žalost Marije Device«.
»Ljubljanski časnik«: „Mi smo bratje", ^Spomlad", f,Tri zelje", jjMiklavs". »Drobtinice« 1851. leta : „Bojna pesem av- strijskih vojakov v Lombardii", »Vodnikov Spomenik«: ^ Vodniku".
») »Slov. Narod« 1868, št. 97.
Pisatelji. 145
Urejeval je »Ljubljanski časnik« od aprila do de- cembra 1850. 1., kar mu je prizadelo mnogo truda, ker je bival v St. Vidu nad Ljubljano. V tem listu je napisal mnogo člankov sam, n. pr.: »Prijatlam slovenskega ljudstva«, »O časnikovih namenih«. Kar se tiče jezika , je bil odločen nasprotnik hrvatskim oblikam, potegoval se je za čisto, nepomešano slovenščino. Vkljub temu pa vender ni njegova slovnica sloven- skega jezika dovršena, ker jo je izdelal prenaglo.
Tudi se je zanimal za zgodovinsko in umetniško stroko ; opisujoč »Cerkve na Kranjskem«,^) pohvalno omenja slikarja M. Tomca v Št. Vidu, ki pre dela po vzgledu Vischerja, Canove in Thorwaldsena.
Nekatere njegovih pesnij so postale narodne, n. pr. » Z v o - nikarjeva« (Ko dan se zaznava), »Plan in ar« (Visoko vrh planin stojim), »Dolenjska« (Pridi Gorenje). Zato je preostra sodba Prešernova:
Popred si pel, zdaj pa homeopatiš, Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš.
Izdal je cerkveno pesmarico z naslovom : »Svete pesmi za use velike praznike in godove med letam« (Ljubljana, 1827), ki se je natisnila 1874. 1. četrtokrat. Učiteljem cerkvenega petja je namenjena njegova knjiga : »DasOffioium in Nativitate Domini« (Ljubljana, 1859).
Tudi dijakom ljubljanske gimnazije, ki so popevali poprej nemške pesni, priskrboval je rad slovenske besede nemškim napevom.
Razven dveh molitvenikov spisal je tudi poljuden in poučen sestavek o koleri in slovensko slovnico.*)
Jurij Grabnar (1806— 1862),
iz St. Jerneja na Dolenjskem, je dovršil srednješolske, modroslovne in bogoslovne nauke v Novem mestu in v Ljubljani, kapelanoval v Št. Vidu nad Ljubljano, bil šolski ravnatelj v Kranju, kapelan v Šmarju, na zadnje pristav in vodja v Alojzije- višču v Ljubljani.
Pesniška žila se mu je rano oglasila, kajti uže dijak je svojemu učitelju Metelku donaSal naloge v vezani besedi. »Zgodnja Danica« je objavila sem ter tje take naloge odličnejših Metelkovih učencev. V »Kranjski Čbelici« je objavil nekatere pesmice, n. pr. »Domu me mika (IL zv.), »Mina v molitvi« (IIL zv.). Sodeloval je tudi pri Wolf-Oigaletovem slovarju.
») »Nov.« 1843, str. 40.
^) Grammatik der slovenischen Sprache, Laibach 1849.
10
146 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Blagodejno je uplival na mladino, kateri je posojeval ali daroval primerne
knjige v zabavo in omiko. Kako gorko je uprav mladina občutila njegovo smrt,
kaže Fr. Mama pesen: >Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu
vodji preč. gospodu Juriju Grabnar j uc,*) kjer poje pesnik med
drugim:
Spremlja ga mladost otožna, zapuščena, Žalosti se mlado lice jej bledi; Bila njemu v milo varstvo je zročena, Hujše, kakor druge, zguba njo skeli.
Dr. Mihael Tuše k,
por. 1803. 1. pri sv. Lenartu, je bil v Ljubljani mestni zdravnik in umrl 6« marca 1843. leta.
V »Kr. Cbel.c IV. je preval »Mladenič pri potokuc (po Schillerju) pa »Cesar in opat« (po Burgerju),
Ignacij Holzapfel (1799-'1868),
iz Tržiča, je kapelanoval v Kamniku, Mengšu, pri sv. Jakobu v Ljubljani, deka- noval v Ribnici.
y»Kr. Cbel.« I. se nahaja njegova pesen: »Na posipu hudiga gradac, »Pod slapam o povodnji«, »Vetriču na vertnici.«
V »Zgod. Dan.< 1858, 18, je po latinski pesni „Qui mundum prohe noscit, de mtmdo nihil po8ciV\ priredil: »Posvetna nečimurnost.«
JanezTrauen (Traun) (1781 - 1847),
iz Doba na Kranjskem, duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, potem pri stolni cerkvi, župnik v Poljanah, dekan v Ribnici. »Ravno za Trebniškega tehanta izvoljeni častitljivi gospod Janez Traun so po kratki bolezni v Ribnici umrlK Za inštaliranje odločeni dan je bil dan njih pogreba.«")
Pisal je Trauen v slovenskem in brezimensko tudi v latinskem jeziku. V slovenskem: »Opominjevanje k' pokori v svetim letu«. 1826. Ljubljana 1829.
Jurij Kosmač (1799—1872) (Daneeki),
por. v Danah pri Ložu na Notranjskem, je bil najpoprej služabnik, potem skriplor v knjižnici ljubljanski.
Opeval je v »Kr. Čbel.< letne čase, kar mu je očital Prešem, čeS :
Kdor govoriti kaj ne v6, On vreme hvaP al toži. Kdor pevcev peti kaj ne v^. Od letnih časov kroži.
Stanovski posel ga je dov^l do tega. da je opisal „C. fcr. licealno bukvar- nico v Ljubljani^ in „Bokopi8e Ljubljanske bukvarnice^. Za slovensko gledišče je priredil z dr. Kleemanom vred iz češčine : »Tat v mlinu« in »Dobro jutro«.
- ) »Zgod. Dan.« 1862, 173.
») »Nov.< 1847, 152.
ii..
Pisatelji. 147
Gojil je tudi pripovedno slovstvo ter po Krištofu Šmidu poslovenil: 1 1 a, Togenburška grafinjac. Marljivo je podpiral »Novice« : >Vodnikovo življenje« (»Nov.« 1844); »Kako cesar časti kmetijstvo« (»Nov.« 1844).
Dr. Jernej Levičnik (1808—1883),
iz Železnikov na Gorenjskem, je dovrSil v Ljubljani ginmazijo in modroslovske šole, bogoslovne pa v Celovcu. V Ljubljani je uplival nanj Metelko, v Celovcu Slomšek. Služboval je za kapelana v GrabStajnu, pri Gospč Sveti in v Nemškem Bleibergu, za kurata v Zgornji Plesi, za dekana v Št. Mohorju.
Uže bogoslovec je objavil v »Kr. Čbel.« II. zv. »Iskana dežela«, v m. zv. » Ž a 1 p o p r i j a 1 1 i v v o j s k i«, in v IV. zv. »Hrepenenje« (po Schillerju).
„Carinthia 1832. L, št. 1. ima: »Občutij ej i 1. dan 1832. L« - »O prazniku 401etniga Cesarstva Franca I.< Pred Koseškim je poslo- venil Schillerjevo : »Devico Orleansko«, sp'sal balado »Baron Tur- jaški Andrej«, in zložil epopejo »Katoliška cerke v«, junaško petje v petih pesnih.
Emanuel Jožef Kovači« (1808—1867),
iz Čateža pri Brežicah, je služboval v Trstu in Žminju ; 1847. 1. postal je dekan v Dolini, čez štiri leta nadzornik ljudskih šol v Trstu, zopet čez štiri leta pa kanonik.
Kot pesnik se je oglasil uže v mladih letih v »Kr. Cbel.« II. zv. »Modri pivec« in v IV. zv. » S o 1 d c e «. Zložil je umetno pesen : »Vivat Supan« v desetih kiticah, v katerib se začenja vsak stih s črkami teh dveh besed; pesen je zložena v okornem teško umevnem Zupanovem zlogu.
Bolj ugaja humoristična v narodnem duhu zložena pesen: »Torba dijaka.«
Krepko je podpiral »Drobtinice«; letnik 1858. prinaša: »Sveti Cene in Justina, mučenika tržaškega mesta«; letnik 1859 — 1860 : >Marija Pomočnica« in »Zlati perstan ali potop nad Čateškim gričom«; letnik 1862: »Viteški strunjar«; letnik 1863: »Božja pot na Dobrovi«; letnik 1865 — 1866 : »Leseni križ«. Lep je » Sonetni venec za sedanjo ddbo« z začetnicami iz besed »Pius Nonus«.
Rad se je ukvarjal Kovačič z životopisi, n. pr. »Matevž Ravnikar«, »Ivan Bajkart Valvazor«, »Anton Klaj«, pobožni istrijanski krajan.; »Jožef Walland«, goriški višji škof in ilirski metropolit.
V njegov uradni delokrog segal je spis : »Od slovenskiga bitja v začetnih ljudskih šolah Teržaških.« Živo je popisal » Romanje QaTersat«in »Azijatsko kolero«.
Nedokončan je njegov spis »Jezuiti« v 14 oddelkih. Semeniška knjiž- nica v Trstu. hrani spis »Zgodovina Teržaške škofije«.
Dr. France Prešern (1800—1849)
se je porodil dne 3. dec. 1. 1800. v Vrbi na Gorenjskem. Mati njegova je govorila tudi nemški in je bila jako razumna žena. Sedemletnega Prešerna je vzel k sebi sorodnik Jožef Prešern, imovit župnik v Kopanju blizu Šmarja na Dolenjskem. Gimnazijske in modroslovne
10*
148 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
nauke je dovršil France v Ljubljani do 1820. 1. ; juridične na Dunaju; doktor prava je postal 1828. L
V Ljubljani je poučeval kot dijak v hiši deželno-sodnega svetnika Lavrina, na Dunaju v Klinkowstr(5movem zavodu in v Te- rezijanu ; imel pa je uže kot gimnazijski dijak obiteljsko, na Dunaju pa Knaflovo štipendijo ; ni imel torej tožiti o bridkih dijaških letih. Na Dunaju je poučeval mladega in nadarjenega grofa Auersperga, poznejšega pesnika Anastazija Griina; skupno čitajod Valvazorja sta se navduševala za krasno svojo domovino. Od 24. julija 1829. do 17. decembra 1831. leta je bil neplačani priseženi praktikant pri C. kr. kornorni prokuraturi ; dasi je večkrat prosil za plačano službo, je vender ni dobil. Leta 1832. je prebil v Celovcu advokatursko skušnjo in je potem vstopil v pisarno svojega prijatelja advokata dr. Chrobata, kjer je ostal do 1. 1847., ko je dobil v Kranju advoka- turo, katero je izvrševal samo dve leti, kajti umrl je uže dne 8. febr. 1849. 1.
Kar se tiče zunanjih uplivov na mladega Prešerna, se gotovo ne more tajiti, da mu je mlado srce prešinjal divno lepi rojstni kraj , romantična »gorenjska stran«. Sorojak in bližnji sosed mu
v
je bil tri leta starejši Cop, s katerim se je shajal v šolskih počit- nicah in čital knjige. Ne zdi se pa verjetno, da bi se bil Prešern kot deček v ljudski šoli v Ribnici navzel krepkega in jedrnatega narodnega govora in tiste šegavosti in zabavljivosti, katera je od nekdaj doma v tej dolini, kakor misli Stritar, ker je človek v teh detinskih letih še vender negoden za take vtise, posebno če je tam bival le mimogrede.
Med njegovimi učitelji v Ljubljani omenimo Jerina, dr. Tuška^ Debeljaka , Hladnika in M. Kalistra. Odločilne važnosti pa je bilo zanj znanje s češkim pisateljem in pesnikom Fr. L. čelakovskim^ katerega je bil spremil na češko ; še-le ta čeh je pokazal Slovencem in ostalemu slovanskemu svetu, koliko je vreden pesnik Prešern; on mu je tudi pokazal širše slovansko obzorje. Ostala sta si pri- jatelja vse žive dni.
Od dijaških let do prerane smrti je spremljal Prešerna njegov blagi mentor — čop ; brez dvojbe sta nadarjena in marljiva dijaka slastno čitala Vodnikove in Ravnikarjeve spise. Uže v dijaških letih se je Prešern poskušal v pesništvu. On pripoveda sam,* j da je
- ) V listu, pisanem 13. febr. 1832 iz Celovca Čopu v Ljubljano.
Pisatelji. 149
kot pravoslovec četrtega leta dal »formulariju« (Kopitarju) citati cel zvezek svojih poezij; ta mu je pre svetoval, naj jih pusti ležati nekaj let in naj potem vzame pilo v roke. Vestno se je držal Prešern tega sveta in potem sežgal vse, razven »Povodnjega moža«, »Leo- nore«, in pesni »Lažnjivi pratikarji«. Dobro je preučil Vodnika in Ravnikarja in se mnogo naučil pri čelakovskem. Prvo pesmico je objavil v „lllyri8ches BlaM^ 1827. leta: »Dekelcam« z nemškim prevodom. Tudi drugi pesniki »Novične« dobe so nastopili s sloven- skimi umotvori in nemškimi prevodi, n. pr, Svetličič, Malavašič i. dr.
Jako ugodna za njegov duševni razvitek je bila družba duševnih veljakov one dobe, ki so začeli izdajati »Kranjsko čbelico« (več o tem glej pri čopu). Koj v I. zv. je dr. Prešern dal na svitlo uže omenjeni pesni : »P o v o d n j i mož« (Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele), balada po Valvazorju ; » L e o n o r o « (po Btirgerju) in »Slovo od mladosti« (Dni mojih lepša polovica kmalu itd.). Takrat je bil v Ljubljani neplačan praktikant.
Tudi v nastopnih letih je zlagal balade in romance; pa uže 1831. 1. objavi prve svoje sonete, n. pr. »Očetov naših ime- nitne dela« in humoristično pesen: »Nova pisarija« (De zdaj, ko že na Kranjskem vsak pi«ari), pa spušča svoje »sršene« in smeši črkarske pravdarje (1832 — 1833), pridružujoč se Čopovim razpravam z nemškim spisom: »Literarische Scherze in August Wilhelm von Schlegels Manier«. Leta 1833. so se prikazale »gazele« (Pesem moja je posoda tvojiga imena), »glose« (Slep je, kdor se s petjem vkvarja); z romanco: »Od dohtarja in učenca« se konča 4. zvezek »Kranjske Čbelice«.
Takratna kratkovidna cenzura ni dopuščala vsem Prešer- novim pesmicam gledati belega dne. Dasi je Čop kot cenzor bil odstranil nekatere pesmice, to še vender ni ugajalo strogim sodnikom (Kopitarju in Pavšku); uplivali so na vlado, da je za- branila nadaljni tisek.
Ker so mu slovenska tla ginevala izpod nog, pel je nemški v „lllyr. Blatt 1834 sonete.*) L. 1835. tugoval je za Čopom.«)
Kakor 1827. L, tako je tudi 1836. 1. izdal v slovenskem in nemškem jeziku : »Prekop« (Wiederbeerdigung).
») Pr. Celestin 9.
») ,Jllyr. BlatV' 1835, fit. 30:
Jung stirbt der, den die Himmelsm^chte lieben. Der Spruch, mein Freund, hat sich aa Dir bewfihret.
Zgodovin« sloT. slovstva. II. del- D tega časa je : »Kam?«
se je prikazala epična pesen: »Kerst per v verzih. Zložil Dr, Prešerin. V Ljubljani. Natisnil
1.
je piaal čelakovskemu, da ima ta epična pesen u duhovščino zopet nakloniti ; enako je ekušal viti, kar je pokvaril (!) z »Ilirijo oživljeno«; — ila zaman.
tudi klasične nemške pesni , je zahteval , da svoj rojstni ali materin jezik više ceniti, a v amo kaj izhornega od sebe.
je „Illyr. Blatf-n pridružila le ^Carinthia" , v i dan nekaj pesmic z nemškim prevodom. V 1845. I. pa je objavil mnogo lepih ljubezenskih
slovo« (Kaj od mene proč oko), »Ukazi« kazala). »Izgubljena vera« (NebeSko sijejo p o m i n (Andreju) Smoletu,') (Valentinu) nskemu županu Hradeokemu') in čopu*), ti večji del svojih pesnij in jih izdal 1847. 1.: Doktorja Prešerna. U Ljubljani. Natisnil
1847. 8". 192. pisal na čelo:
Sem dolgo upal in se hal, Slov<^ sem upu. strahu dal ; Srce je prazno, srečno ui. Nazaj si up in strah želi.
vezku »čbelicea, ki je izšel 1848. 1, je še bilo )r. »Nuna«, »Zdravica«, »Sv, Senan«,')
Nov.. 1844. 29—35. natt" 1844, S\. 44. 12. 105.
>Lj. Zv.« 1881, 312 je tega mnenja, da je PreSem vzel Th. Moore-ove pesni >St. Senanus and Ihe tady<; tem ,»S1. N.. 18a4, St. 205) iz PuStinovega »SapoSnik*-a. Josip 1884, 629.
Pisatelji. 151
»Nebeška procesija«, » Šmarna gora v, »Nečimurni up« in »čudni dihur ic Y „Illyr,BlaU^ so »Licovski strelci«^), v Koledarju 1852 »P ari zi na«*).
Prešern je svoje pesni razdelil sam v : pesni , balade , ro- mance, različne poezije, gazele, sonete in lirično-epično pesen.
Ime »pesem« je dal Prešern takim poezijam, ki so pripravne tudi za petje ; uglasbene so skoro vse in se popevajo tudi v so- rodnih slovanskih plemenih. Večini je predmet ljubezen; do ne- usmiljene deklice se obrača, proseč , naj mu dovoli gledati ji v oko, misliti nanjo ; samo pogled in misel nanjo bo vzbujala v njem pesni — »Prošnja«. — V prvi pesmici »Strunam« prosi strune, naj naznanjajoč njegove bolečine omeče njeno trdo srce; »Pod oknom« zdihujoč se boji smrti , ako bi dekle ljubilo druzega. Dekle je trd6: še pred obličje ji ^ne sme pesnik — »Kam?« — niti govoriti o ljubezni — »Ukazi« — saj pa bo prevzetno dekle pozneje samevalo — »Dekletom«. — Dasi je dekleta nestanovitno srce drugi vlovil v skrbno nastavljene mreže, bo vender pesnika pomnila do zadnjega dne, kajti tudi trdna stena, segajoča do strmih nebes tega ne more zabraniti — »Sila spo- mina«, če je dekle še tako prijazna, kakor poprej, je vender »Izgubljena vera«, kajti:
Ak bi živela vekomej,
Kar si mi b4a, ne boš naprej.
Ponosen je pesnik, saj nihče ne sili drage, da bi ga ljubila, naj mu tedaj poda roko »Za slovo«; s pomočjo stare ljubezni nosil bo življenja pezo do — bele smrti.
Nezvestobo — od moške in ženske strani — opevajo tri pesni ; »Mornar«, preveslavši mnogo sveta, je vender ostal zvest dragi, katero je našel prišedši domu poročeno z drugim ; istotako očita »Zapuščena« neznačajnežu, da jo je grdo prevaril ; to jo je pretreslo tako, da si želi smrti, predno povede nezvesti lju- bimec drugo pred oltar. Kakor naravno, prenaša »Mornar«^) moško svojo nezgodo:
Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim.
^) Ponatisneni v Bleiweis. Kol. 1854.
') Od 9. oddelka počenši.
') Misli se, da je Prešern mislil na prijatelja And. Smolč-ta.
152 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
Obe pesmici pa presega »Nezakonska matice^) po ne- dosežni nežnosti izraza in vsebine: izvrstno riše nesrečne mlade deklice tužni položaj, ki ga vsaj nekoliko lajša pogled zalega deteta.*)
Dve pesni »Soldaška« in »Od železne ceste« sta pevani v narodnem duhu ; v prvi ponosno povdarja slovenski vojak, da plačejo ob njegovem odhodu žene in deklice, on pa hoče veselo živeti in umreti za j edino ljubico — čast. V drugi pripo- veduje dragi, da se hoče popeljati skoz razna mesta, celo v Brno po bogato židovko ; ona pa si hoče izbrati premožnega vdovca in ga vzeti v strah; ker pa obema njuni ideali ne ugajajo, hočeta si ostati zvesta in se skupno odpeljati po železnici v velika mesta, »ak ne bo na poti krst«.
Zopet dve pesni sta zloženi v spomin umrlih. Vodnik je samoten ptiček, ki neutrudno nabira in iz grmade splava kot ptič f enis ; Andrej Smole, mož plemenitega srca, okusil je nezvesto ljubezen, videl mnogo sveta pa malo bratoljubja in našel naposled v domači zemlji zaželeni pokoj.
Te in še druge nenatisnene pesni sta izdala J. Stritar in J. Jurčič 1866: 1. :
«
Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z njegovim životopisom in z estetično - kritičnim uvodom. V Ljubljani. Založil in prodaja H. Ničman. Stari trg h. št. 5.
Josip Stritar je v uvodu (1 — 10) opisal Prešernovo zunanje življenje, nato (11 — 46) ocenil njegove poezije tako na drobno, kakor doslej še nobeden pisatelj.
Po pravici se pa mera očitati tej izdaji, da je po nepotrebnem izpremenila Prešernov tekst, da ga je skušala prilagoditi pismeni slovenščini 1 866. 1.
Napredek od Vodnikovih pesnij, izdanih 1806. L, ki so prvi klasični' proizvodi slovenske muze , je tako velik , da se v nobeni drugi literaturi ne najde tak nenavaden skok.
^) Izborna je zlasti kitica:
Meni nebč odprto se zdi, Kader se v tvoje ozrem oči, Kadar prijazno nasmeješ se, Kar sem prebila, pozabljeno je.
- ) To pesen sta pobliže ocenila J. Stritar v >Klasju€ stran 32 do 34, in
Fr. Levstik v »Lj. Zv.« L, 440. Levstik Šteje to pesmico med najlepše — na svetu.
Pisatelji. 153
Pesnik nas koj s prvimi kiticami seznani s položajem, da se čitatelj koj čuti vdomačenega ; beseda je tako blagoglasna, da je našim prvim skladateljem izvabila najlepše napeve : mogočno je tedaj Prešern uplival na razvitek višje muzikalne sklad nje v Slovencih. Med vsemi se odlikujejo besede in napevi »Strunam«, »Kam?« in »Nezakonska mati«.
Balade in romance.
Obe ti vrsti lirično - epične poezije sta si tako sorodni po predmetu, duhu in obliki, da jih je težko vselej ločiti na drobno. Balada, prihajajoča od Vlahov, pestovana po Angležih in Nemcih, je navadno fantastična ; resnobna z vznesenim efektom in v sveča- nostni obliki opeva ljubezen kakor romanca, samo da je ta skrom- nejša in včasih tudi humoristična.
Prešern je zložil tri romance v španski meri (dvostopni troheji), vse tri šaljive vsebine. »Hčerin svet«*) nam slika premožnega kmeta, ki ne dovoljuje svoji lepi hčerki razgovarjati se z dragim pod oknom. Ona pa svetuje skrbnemu očetu , naj jo da za ženo dragemu, potem se nehajo vse te njegove skrbi. »Učenec« je proklinjal na pepelnično sredo pust , ker je izgubil čas in denar ; pa vse to bi še prenašal, samo pozabiti ne more lepe nemške Rezike , ki se je omožila. »Jezični d o h t a r « je stopal za šestnajstletnim dekletom, ki se sicer še ne ženi, tudi nima pravd, pa je vender tako lepo, da pesnik želi služiti njeni ljubezni.
Trem baladam je vzet predmet iz domačih — kranjskih razmer. »Turjaška Rozamunda« je imela mnogo snubačev iz laške, nemške, štajerske in kranjske dežele ; vse je odbila, samo Ostrovrharja je počastila s svojo ljubeznijo, toda samo s tem po- gojem, da privede bosenskega paše sestro Leljo, ki je pre lepša nego Rozamunda. Ostrovrharju pokloni srce Lelja, katero vzame junak za ženo, Rozamunda odide v samostan.
Oholost se kaznuje sania; oholost lepega spola pa je tudi dostikrat vzrok nesreči moških src. »Povodnji mož« odvede krasno Uršiko, ki je na Starem trgu v Ljubljani plesala z drugimi krasoticami, pa oholo odbijala plesalce ; urno jo vrti proti Ljublja- nici in skoči ž njo v vodo.
- ) >Lj. Zv.« 1881, 442. To romanco je prevel Vraz na hrvatski jezik.
154 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Ne bogat, pa slaven pesnik je v mnogih pesnih slavil ne- usmiljeno Severo brez uspeha; zato zapusti grad s čutarico ob ledjih — ; pozneje ga najdejo mrtvega in ga brž zakopljejo, ker duhovnik hiti k poroki Severini. Domu grede sliši duhovnik prepir med mrliči, in pesnik sam pribiti ven in pov6, kako je umrl:
Odkopan pevec ležal je zjutraj vrh zemlje, Pokopat k tolovajem, biridem ga dade. (Prekop.)
Tudi »Nestrohneno srce« opeva žalosten položaj ne- uslišane ljubezni. Ko so kopali jamo za mrliča, trčijo na bledega mladeniča truplo, ki se takoj razvali v prah, živo je ostalo samo srce pesnika Dobroslava, ki je zaman peval lepe pesni neusmiljeni deklici :
Ko vstane drugo solnce, srce takč skopni. Ko beli sneg spomladi, da kaj zagrebsti ni.
»Zdravilo ljubezni« je dostikrat mirni grob. Mladeniču je umrla draga ; da bi pozabil to gorje, gre k trem stricem : trgovcu, opatu in vojaškemu poveljniku. Pri prvih dveh ni našel tolažbe; predno je minilo leto, pride od zadnjega zapečačen črn list:
Oj mati, tvoj sin je mir dobil!
če ne ugonobi, pa vsaj silno razžalosti ženska nestalnost in nezvestoba. Jeden vzgled je uže omenjena romanca : »Učenec«; drugi je mlad godec (»Ženska zvestoba«), ki je ljubil lepo žu- panovo Miciko, dokler mu je ni odtujil »mlad kancelir« v gradu; poči mu struna. Potem se zaljubi v dekle, ki mu obljubi zvestobo, pa vzel mu jo je »mušketir« ; odslej je godel na dve struni. V tretje se je zaljubil v lepo hišino, ki se je pa udala mlademu baronu: odslej je godel samo na eno struno.
Večina balad in romanc prepeva oholost ali nezvestobo žen- skega srca, moško nestalnost opeva samo »Ribič«.
Med »Različnimi poezijami« se posebno odlikuje »Nova pisarija«, ki v nedosežni satirični obliki slika pravec nasprotnikov prave poezije ; to se zgodi v dvogovoru med učiteljem (Pavšek , kanonik in cenzor) in učencem (Prešernom) ; v prvem priporoča učitelj, da je treba pisati tako^ kakor govori prosti pla- ninar, brez lepotičja, v drugem pa, naj opevamo to, kar je potrebno. »Slovo od mladosti« spada med najdovršenejše njegove pesni. Zabavi j ivih napisov je 21; večinoma so naperjeni proti slov- stvenim možem; nekateri so dobro voljni, kakor n. pr. Vodniku,
Pisatelji. 155
Ravnikarju, Slomšku in Čopu; ostreje je prijel samo Kopitarja. Krivična pa je sodba o Vrazu in Ahaclju.
DGlose* izražajo njegovo mnenje, da je slep, kdor se ukvarja s petjem. »Gazele* poveličujejo njegovo drago ; pesen je posoda njenega imena, ki se bo razširjalo od naroda do naroda. Vse zna, da on ljubi drago, samo ona tega ne veruje (tretja glosa). Prepričan je pesnik, da morejo njegove izborne pesni proslaviti njeno ime na veke. On še sam ne v6, je-li čita draga njegove pesni, pa vender je ona izvor njegovih poezij.
Pravi biseri pa so njegovi soneti, v katerih opeva svojo ljubezen do drage. Slavne junake opevati prepušča epičnim slo- venskim pesnikom , on hoče opevati ljubezen (1. sonet) ; njena lepota prekosi vse lepote (2.) , njene oči so svetle zvezde (3.) ; v Trnovski cerkvi je videl dekle, za katero je vzplamtelo srce.
Tem peterim sonetom sledi »Sonetni venec«, čijih početne črke nosijo posvetilo : »Primicovi Juliji« ; ona mu je »magistrate«^) celega življenja. Dekleta bodo odslej bolj spoštovale zvesto ljubezen, tudi Slovencem pridejo lepši časi; žalost srca pokazuje mokro- cvetoče cvetje poezije (3). Njegove pesni niso iz solnčnih krajev (4), pesni so vznikle brez prijetnih spiomladnih dnij (5) ; naj bi torej nebo poslalo Orfeja z domačimi pesnicami, da bi razgrel Slovence, razpodil neslogo, združil Slovence. Samo solze so rodile dosedanje slovensko pesništvo. Pesnik ljubi drago in domovino in želi , da bi se njeno ime slavilo skupno z njegovim; ali njega preganjajo zle sile. če mu pa ona pošlje iz svojih očij mile žarke, takrat na novo oživi njegovo srce.
Temu sonetnemu vencu sledi še deset ljubezenskih sonetov. Na onem svetu snideta se Prešern in Petrarka, — tako poje pesnik ; njune poezije so dejali na tehtnico ; ko so pa dodali kreposti Leonorine in Julijkine, takrat sta skudelici bili enako visoki.
Mojsij je od daleč gledal obljubljeno deželo ; tudi pesnik je zado- voljen, če more le gledati lepo lice svoje drage. Med temi soneti se nanašajo trije na »Abecedno vojsko*. Ostali soneti izražajo žalost, da mu življenje ni izpolnilo nad, katere je gojil v mladih letih. Zadnji sonet je posvečen prijatelju čopu.
V sonetih je izrazil Prešern svoje najgloblje čute in najvišje misli. V marsičem se morata primerjati Petrarka in Prešern ; gotovo
- ) L. Pintar: Akrostihon v Prešernovih sonetih, »Lj. Zv.< 1889, 706.
156 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
je naš pesnik učenec italijanskega mojstra, pa učenec, ki si je ohranil samostalnos't.
Svoje poezije zavrsuje Prešern z epično pesnijo »Krst pri Savici«. Pesen sestaja iz »Uvoda« in iz »Krsta« samega ; tvarina je vzeta iz slovenske zgodovine osmega stoletja. Valhun, vodja uže pokristjanjenih Slovencev, se bojuje s poganskimi rojaki, katere vodi Črtomir. Prizorišče je Gorenjska, Vodja poganskih Slo- vencev se je bil zaljubil v Bogomilo, lepo hčer duhovnika boginje Žive. Krasna Bogomila se je pa v teku vojne z očetom vred dala krstiti in pregovori tudi Črtomira, da zapusti staro vero ; Črtomir se posveti duhovskemu stanu, oznanja rojakom Kristovo vero in se odpove posvetni sreči — resignacija odstrani vse konflikte.
S to pesnijo je hotel Prešern potolažiti svoje nasprotnike duhovniškega stanu.
Pesen je po svoji vsebini bolj lirična nego epična, ker ji nedostaje dejanja.
V Stritar- Jurčičevi izdaji Prešernovih pesnij 1866. 1. je pri- dejanih še nekoliko poezij. Izmed treh prevodov : »Tri želje« (A. Grtln : »Drei Wtinsche«), »Licovski strelci«') (Komer : »Ltltzow*s Jglger«; , » P a r i z i n a « (po Byronu) *) je druga po- slovenjena tako mojstersko, da popolnem dosega izvirnik, dočim prevoda Bjrronove »Parizine« pesnik ni pripravil za tisek.
»Šmarna gora« nad Ljubljano je vsebina dvema pesni- cama ; lepa je »Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori«. Kjer zdaj stoji cerkev, je bil poprej plemiški dvor. Mlad plemič je onečastil kmetsko deklico , ki je umrla ob porodu. Pustinjak odgoji dete ter ide ž njim v Rim; tam se posveti od- rasli mladenič duhovskemu stanu. Ko pride domu, da njegov oče, ki ni imel zakonitega zaroda, cerkev postaviti v svojem gradu.
v
Tu se nahajata tudi grobna napisa M, čopu in Linhartu.') Iz »Novic« 1845. 1. je ponatisnena: »Janezu N. Hradec- kemu na njegovega mestnega žup a n s t va petin- dvajsetletnice dan.« Po načinu klasičnih rimskih pesnikov slavi pesnik dolgoletni trud župana na blagor mestu in deželi; pesen se je deklamovala, ko se je odgrnila slika županova,
») „Illyr. Blatf* 1830 in Bleiw., Kol. 1854. ») Kol. 1862.
^) Prešernu se pripisuje tudi grobni napis Francetu Julijanu, duhovniku na gori sv. Jošta blizu Kranja, pokopanemu v Šmartnu pri Kranju.
Pisatelji. 157
Da je posvetna prostost pogubna nežnim stvarcam, se opisuje v pesni »Nuna in kanarček«. Nuna bi rada dala kanarčku prostost; drobni ptiček je neče, kakor tudi nuna ne.
Satirične vsebine je tudi »Zarjavela devica«,^) ki se ima pokoriti v poznejši dobi za svoj napuh v mladih letih. Isto tako se je kesal »Sveti Senan«. Ta svetnik se je bal upliva ženske lepote in zbežal na odljuden otok ; pa uprav tje pridrvi vihar lepo deklico, katere menih ni hotel vsprejeti na kopno. Valovi jo odneso, in menih si očita, da jej ni pomagal. Jožef Cimperman*) misli, da je Prešern snov našel pri angleškem pesniku Th. Moore v pesni »St. Senanus« ; T. črv^) pa misli, da je Prešern zajemal iz Puškino- vega »Sapožnik«-a. Verjetneje se mi dozdeva prvo, ker je znano, da se je naš pesnik rad pečal z angleškim slovstvom ; rusko slovstvo je še sedaj premalo znano zapadnim Slovanom, tem manj pred 50 leti.
Labudnica Prešernova je » Z d r a v i c a « , natisnena v »čbelici« 1848. 1. Bržkone mu je živahno leto 1848. vdahnilo to . pesen, ker pravi koj v prvi kitici : ^ ^
V potrtih prsih up budi. "^ .
V navdušenih besedah priporoča edinost.
V zadnjih letih se je le malo še kaj zasledilo .Prešernovih poezij; Fr. Leveč navaja*) napis na velikem zvonu romarske cerkve sv. Jošta pri Kranju, ki sl6ve :
Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije Kraljestva v Heladi končal je Na vari n. Ga kupi romar, ga Samasa v zvoo prelije; Glasim zdaj božjo čast iz svetega Jošta lin.^)
Tolike raznovrstnosti gled6 pesniških oblik, pesniške mere in izvirnosti, kakor pri Prešernu, ne nahajamo do one dobe pri nobenem slovenskem pesniku.
- ) Kr. 1883, 376; satirična je tudi »Nebeška proces ijac v »Kranjski
Čbelici« 1848; mnogo novih poslopij, gledišče, kolizej in kazino bo pohujševalo do sedaj nedolžno prebivalstvo.
- ) »Lj. Zv.« 1881, 312; J. Ciraperman, Senanus redivivus, »Lj. Zv.« 1884.
») >S1. N.< 1884, št. 201.
- ) »Lj. Zv.< 1881, 127; istotam navaja Fr. Leveč Prešerna nemški grobni
napis po Mariji Simonettijevi na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani. Jožef Cimperman: Prešern gratulans: Dem Wohlgebornen Fr^ulein Aloisia Chrobath. Dvanajst nemških verzov; čestitanje na imendan 1. 1842. »Lj. Zv.c 1881, 377.
^) Gosta: Reiseerinnerungen aus Krain 1848. 2logar: »Slov.« 1881.
158 Zgodovina slov. slovstva- II. del.
Po nemškem in ruskem vzgledu je izbral Prešern naglas za temelj pesniške mere. Fesmi so pevane v trohejih, n. pr. »Stru- nam«, »Dekletu«, »K slovesu« i. dr.; v jambih, n. pr. : »Prošnja«, »Kam?«, »Mornar« i. dr.; daktilska v »Sila spomina«, »V spomin Andreja Smoleta; Balade in romance v trohejih, na primer »Turjaška Rozamunda«, »Orglar« i. dr. ; v nibelunških kiticah »Prekop«; v jambsko- daktilski meri »Zdravilo ljubezni« in »Ženska zvestoba«; balada »Povodnji mož« v obliki a bbb ccc ima v vsaki kitici po štiri daktile, ki so v prvih štirih vrsticah katalektični »in syllabam«, v dveh zadnjih »in duas syllabas« ; Različne poezije so pevane v trohejih, n. pr. »Glosa«; v jambih »Zvezdogledom«, »Slovo od mladosti« (ottava rima), »Krst«; »Uvod« v pet in pol jambih = v treh dipodijah ; » Krs t « sam je spevan v stancah ; v tercinah »Nova pisarija«, rimana po obliki aha, bch, cdc i. dr.;
v
v distihih »V spomin Matija Čopa«.
Priljubljene so mu tudi stalne oblike: gazele in soneti.
Jezik njegov je čisto gorenjsko narečje, pomešano z nekaterimi germanizmi; Jurčič in Stritar sta v svoji izdaji 1866. L skušala jezik približati sedanji slovenščini, kar se pa ne more odobravati.
V Prešernovi dobi je megleni romanticizem vladal v Evropi, in naravno je, da je uplival tudi na Prešerna, vender si je nas pesnik vsled svoje genijalnosti ohranil dovolj samostalnosti. Dasi je gorko čutil, kako oddaljen od pravih idejalov je realni svet, vender ni postal preobčutljiv črnogledec, dobro prepričan, da je življenje pravih pesnikov in mučenikov neskončne vrednosti za njihov narod.
Nobenega slovenskega pesnika niso v toliki meri prevajali na druge jezike, kakor Prešerna.
Na hrvatski jezik so Prešernove poezije prelagali St. Vraz, Preradovič in Trnski.
Malokatero pleme slovansko se tako vestno briga za slovensko slovstvo, kakor češko ; saj je še-le Ceh čelakovsk^ opozoril slovanski svet na Prešernove poezije. Leta 1882. je izšla v Jičinu knjiga: »Basn6 Františka Preširna.« Pfeložil a životo- pisem basnikovym opatfil Jožef Penižek. Založil Ladislav Sehnal. Penižek se rad ozira na slovenske pisatelje ; prevodi njegovi so precej dobri.
Pisatelji. 159
Zraven cehov so Slovencem prijatelji Rusi. Obširna zgodo- vina slovanskih slovstev od Pypina-Spasoviča se sicer čudno malo peča s Prešernom, a itak se nahajajo v Rusih možje, katerim se je omililo slovensko slovstvo. Akademik Jagic je poročal o Jev- geniejeviču K o r š u , ^) profesorju grškega jezika na moskovskem vseučilišču, ki je »glavni poklonik« našega pesnika v Rusih, kajti tam je našel dr. Murko*) »celo vrsto« čestilcev Prešernovih. Korš se je bil 1869. 1. seznanil s slovenskimi dijaki in s Prešernovimi poezijami, katere prišteva v svetovno slovstvo. Sonetni venec je že natisnen v 7. knjigi moskovskega mesečnika »Ruske Mysli« ; magistrale se glasi tako-le:
Venok p6vec tvoj novTJ ^^^t dlja svSta: v nem budut žitL IjubovL moja i ty; Iz serdca eti vyrosli cv6ty Priznanija nesčastnago poeta.
Oni vzošli v strane, gd6 n6t razsvfita, Ich rost ne znal dychanBJa tep]oty Ich okružali dikich gor chrebty Kraj bujnych v6trov, v6čni čuzdy 16ta.
Vospitany stenantem i slezoj Roslut. n o vzoru ne dajut odrady Nad nimi tuč skopilisja gromady.
Za to teperB i vid u nich boUnoj PustB jasQyj luč pošljat tvoi im vzgljady I budet vesel cv3t ich molodoj.
Leta 1871. je Nikolaj Vasiljevič Gerbelj izdal v Petrogradu slovansko hrestomatijo , ki je sicer glede slovenskega slovstva uboma, a ima ipak dvoje Prešernovih pesnij, namreč »Turjaško Rozamundo« in »Slovo od mladosti«; prevod te druge je bolje uspel nego prevod prve; prelagatelj je M. Petrovski.')
Tudi Italijanom Prešern ni več neznan; dr. Jakob Chiudina, izdajatelj zaderskega lista »Osservatore Dalmata« je prevel nad dve sto narodnih slovanskih pesnij, ki jih je potem izdal 1878. 1. v Firenoi v dveh zvezkih; v oddelku »Canti sloveni« se nahaja prevod Prešernove pesni „Hčerin svet^ z naslovom : »II consiglio«. Zadnja kitica slove:
Padre mio, vuoi tu le porte Fa' che presto alla sua corte Mi conduca il mio fedel.
») »Lj. Zv.« 1885, 574.
>) »Lj. Zv.« 1890, 47—49.
«) Ivan Hribar, »Lj. Zv.< 1881, 740.
v
A
v
160 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Na italijansko je prevel pesni: »Luna sije«, »Prošnja«, »Strunam« in »Kam?« Canini,^) ki sodi, da je Prešern sploh največji pesnik v južnih Slovanih.
Canini-ju se pridružuje M. Sabič,*) sotrudnik lista »II Diritto Croato«, ki je 1890. 1. pod črto omenjenega lista spretno prevel »Iztrohneno srce« in »Izgubljena vera«.
Največje zasluge za to, da se siri slava Prešernova po svetu, imajo brez dvombe Nemci. Posamezne pesni v nemški besedi so prinašali v Ljubljani izhajajoči v nemški obliki pisani listi, n. pr. „ Triglav^, Najbolj pa je seznanil Nemce s Prešernom Samhaber s knjigo „Preširenkldnge^ v Ljubljani 1879. 1. Sicer Stritar ni bil povsem zadovoljen s prevodi, a morda je ta sodba preostra. Kdor je navajen na mehke slovanske glasove, se ne more sprijazniti lahko s trdimi glasovi germanskega porekla.
Samhaber ni prevel vseh ; izbral je nekatere najlepše in jim pridejal prozaičen uvod. »Krst pri Savici« je predelal popolnem.
Ta prevod je vzbudil mnogo zanimanja v Nemcih ; „Magazin fur deutsche Literatur des Auslandes^^ Gottschallovi „ Liter atur- hldtter^ (Rob. Waldmuller), „Deutsche Bevue^ v Berolinu, Otto pl. Leixner v svojem listu „lllustrirte Weltliteratur fur die reifere Jugend^, pl. Radics v Sacher-Masochovem listu „Auf der Hohe'^ so vsi več ali manj prijazno pozdravili našega pesnika v nemški obliki.
Janez Cigl er,^'
porojen 1792. 1. v Udmatu blizu Ljubljane, je dovršil latinske in bogoslovne šole v prestolnici kranjski in prišel za domačega učitelja v neko odlično rodbino, ker je bil premlad, da bi ga posvetili v duhovnika. V tej rodbini se je popolnoma naučil francoščine. Po kratkem službovanju na raznih kapelanijah je prišel za Schillingovega kapelana na župnijo sv. Petra v Ljubljani, kjer je takrat župnikoval slovenski pisatelj Janez Bedenčič, in potem za kaznilniškega kurata 1823. 1. Tu se je do dobra priučil italijanščini, da jo je govoril kakor Toskanec. Od tod je prišel 1832. leta za župnika v Višnjo Goro, kjer je umrl 1869. 1.
Vesten duhovnik in plemenit značaj je bil tudi vnet rodoljub in plodovit pisatelj. Leta 1829. je v celovški „Carinthiji^ ocenil
- ) Canini, II Libro del' Amnre. Venezia 1885, >Lj. Zv.« 1890, 192.
») >Lj. Zv.< 1890, 124. ^ . , v y^ ^
Pisatelji. 161
■ ■ I ■ I ■ ■ ■
Šestnajst raznih del, ki so izšla izza 1813. leta, in naglašal vedno rastočo znanstveno omiko v Slovencih.
Govoril je Cigler hrvatski ali srbski, češki in ruski; ruščino je začel gojiti, ko je bil 1821. 1. v Ljubljani kongres.
V svojih povestih je rad povdarjal , da smo si Slovenci v rodu z drugimi Slovani. Od 1^28. I, ko je izdal molitvenik za bolnike, do 1866. L, ko je v Celovcu v zalogi »Družbe sv. Mohorja« izšla povest »Kortonica«, je bil marljiv sotrudnik »Kranjski čbelici«, »Novicam«, »Drobtinicam« in »Družbi sv. Mo ho rj a«.
V »Kranjski čbelici« je objavil proste pesmice, čijih snov je vzel iz narave, n. pr. »Mravlja s kobilico«, »Šinkovec všel«; pesmici »Ljubljanski kovači« v »Novicah«, vzeta je podstava iz zgodovine rojstvene župnije. Cigler je bil tudi hu- morist; to se razvidi iz pesmice »Zmota«; zadnja, kitica slove :
Peter zmoten kar popravi, žensko glavo vragu da; 2eni vragovo postavi — Marsikdo še to pozDa.
»Novicam« je bil skozi dvajset let zelo marljiv sotrudnik v raznovrstnih tvarinah : prirodoznanskih, n. pr. »Ječmenova rodovitnost« (»Nov.« 1844), »Korist čebelic« (»Nov.« 1845), »Kuko- vica« (1860) ; zgodovinskih in zemljepisnih (Ozir na pretočene čase na Kranjskem, namreč na francoske boje) »Višnja g%ra« (1854), »Črtica iz življenja sedanjega " papeža Pija IX.« ; šaljivih, n. pr. »Žalostne in pustne zgodbe« (1845), »Bezeg, daj moža«, »Ukleti osel« (1859) in dr.^)
Mnogo teh kratkih sestavkov se peča z zgodovinskimi dejstvi, kar kaže, da mu je bil priljubljen predmet pripovedovanja. Ne bomo se torej čudili, da je to svojo zmožnost porabil za spisovanje obširnih povestij. Njegova prva povestjo »Sreča v Nesreči« (1836). Vsebina je ta-le:
Živela sta v neki vasi pobožni France Svetin pa njegova žena Neža ter imela dva sina Janeza in Pavla. Oičeta Svetina prisilijo v vojsko — bilo je to v časih Napoleonovih — kočico pa prodade upniki, ker ni bilo gospodarja doma. Pavle gre past krave k nekemu kmetu, Janez gre v Trst učit se pekarstva, Svetinova žena pa vstopi v službo pri vdovi Korduli blizu mesta C. na Štajerskem. Sin te vdove Karol pa je z Napoleonom šel nad Rusa.
^) Glej Vrhovnik: Janez Cigler 43—48.
11
162 Zgodovina sloT. slovstva. [I. del.
Pavel je bil postreien Dekemu popotniku — baroDu — ko se mu je na cesti s^lo kolo. Zato ga je vzel baron s seboj v Gradec in ga je tam poSiljal
Po smrti dobrotnikovi gre Pavle brez gmotnih pripomočkov Da Dunaj ia naleti med potom na znanca Z o r m a n a , kateremu je bil tudi na uslugo, ko
□evamo bolan v sirotišnici v Gradcu, Ta mn je hvaležen za ira Pavla tako dolgo, dokler ne dovrši vseh bogoslovakih študij. lu se je odlikoval tako, da je naposled postal Škof blizu Dunaja. B Pavla in obadva naletita v neki revni kofi na bolnega ina gospe Kordnle, ko je iz Ftuaije potoval domu; uprav 1 je povzročila bolezen. Z Gapom pa je potoval ivesti prijatelj a , Francoz iz Toulona. V reki Berezini bi bil utonil Gap, da Hudon. Odslej sta postala nerazdružna prijatelja. Smrtne nevar-
rišla T rok£ Rusom, ki so jima sicer pustili življenje, kor se il s slovensko besedo, pa v Sibirijo sta vender morala. Ko je
poTč Svetin, da pozna njegovo mater; nato odrinejo vsi na
Neža 3e služila pri Korduli, najdeta oba svoji materi, Bazilij
iel povesti. V drugam delu se pripoveduje, kako se je godilo
ia3el mošnjo z mnogim denarjem ter jo dal trgovcu, ki jo je bil ni hotel sprejeti nobenega darila, ga je vzel trgovec v sluibo, ■aznih jezikih in ga poslal v Toulon k Teodoru Eskelezu, tak6 zvesto, da mu je gospod obljubil svojo jedino hCer Kristino lezu pa je sluSil tudi Ludovik Bodin, katerega je to peklo 10 tako radi imeli Svetina. Trudil se je na vse pretege, da bi il ga je pregreSne zveze s Kristino in fie celo tatvine, v skrinjo ikinov, vzetih gospodarju. Svetina so obsodili, da mu odsečejo jder je 5e v pravi Cas priSla resnica na dan. Bodinu odsefiejo >, Svetin pa je dobil Kristino za ženo in vse i^kelezovo pre- 1 je srečen moi,
bsega dogodke očeta Svetina. Njega so ujeli in gnali v francosko >d koder je moral z Napoleonom nad Špance. Vojvoda M. gaje t sta bila ujeta pri Salamanki. France Svetin se je smel vrniti r je bil svetoval vojvodi udati se brez boja. Vojvodi, katerega ao je Svetin rešil življenje. Dovolili so mu radi tega lepega dejanja, iti na Francosko. Ker pa je bilo nevarno potovati po kopnem, ju voziti se. Med potovanjem ao ga ujeli pomorski roparji in ili v sulnjost, kjer je mnogo trpel dve leti. Ko je uSel, priSel poveljniku ladje, kateri je kupčeval z ljudmi in revnega Svetina . Po dokončanih Napoleonovih vojskah je priSel vojvoda M, v >il Svetina in s seboj vzel v Toulon, kjer se je uprav takrat initovanje. Bazilij Hudon pa povč, kje sta brat Pavel in mati 1 pri Janezu, mati pa pri Pavlu do smrti. jovesti se je zelo prikupila Slovencem, ker so prve e, ker se povest deloma vrši na Slovenskem, deloma
Pisatelji. 163
na Francoskem, za katere dežele imajo Slovenci simpatijo. Slovenci se zelo zanimajo tudi za morje, ker obpluje našo južno mejo. Francoske vojske so bile v živem spominu mnogoterim Slovencem v tistem času, ko je izšla povest, namreč 1836. 1.
Najvažnejši deli te povesti so srečno izbrani ; tudi dejanja je dovolj, oporekati je samo to, da so značaji ukrojeni preveč po enolični meri ; tudi so osebe vse dobre, samo Bodin je hudobnež. Tudi to je preveč po jednem kroju, da se obadva brata prikupita 8 tem, ker nočeta plačila vzeti za storjeno uslugo. Posamezne osebe se najdejo tudi preveč slučajno.
Kljub vsem tem hibicam se je povest Slovencem zelo prikupila ter pokazala, da je Cigler imel dar pripovedanja ; samo žal, da se je izčrpal uže s prvo povestjo, ker se enaki načrti nahajajo tudi v naslednjih njegovih povestih.
Druga povest je »Življenje Sv. Heme, brumne koroške grofine.« Iz tega zadnjega delca je razvidno, da je Ciglerja jela zapuščati pisateljska zmožnost. Vsebina je na kratko ta : Hema ima 8 svojim možem dva sina, Viljema in Hartvika, ki ju umor6 rudarji. Viljem umre na božji poti v Rim ; njegova vdova je storila silno mnogo dobrega. Vsled njenih daril se je ustanovila krška škofija.
Ker je bil Levstik tako pohvalno ocenil njegovo prvo povest, seje 70 letni pisatelj z nova lotil pripovedovanja ter izdal povest: »Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov soldatov« (1863). Kratko vsebino podajemo v »Prilogi«.
Po povesti, objavljeni v časniku „Pusterthaler Bote^, je spisal zadnjo povest »Kortonica, koroška deklica« (1866).
Poleg svojega obsežnega jezikoslovnega znanja, poleg mar- ljivega pripcTvednega pisateljevanja je vestno opravljal dolžnosti svojega stanu in spisal tudi devet knjig nabožne vsebine; iz teh omenimo tukaj samo »Bratovščino sv. Leopolda«, v kateri je poročal o misijonarskem delovanju svojega rojaka Barage, ki se je 1854. 1. kot škof vrnil v domovino.
V zapuščini Ciglerjevi se je našel rokopis : »Skušnje gospodarske in zdravilske«. Viri so mu bili : »Novice«, jfLaibacher Zeitung^, „Vaterland^ in „Burger- und Volks&eitung von Brunneck".
Njegov jezik je bil dosti pravilen za ono dobo ; to pa izvira odtod , ker je dobro znal sorodna slovanska narečja ; tudi misli
11*
164 Zgodovina alov. slovsta, II. del.
svoje je razvijal primerno ; k temu pa mu je najbolj pomoglo znanje italijansk^a in francoskega jezika ter prirojena nadarjenost. Žived med narodom je uvel marsikateri narodni izraz v pismo.
Franc Metelko jl789i. Krščen 14. jul 1789. 1. v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem, prišel je v šolo k frančiškanom v Novo mesto. Gimnazijski dijak je poučeval v laski rodbini, kar mu je pozneje jako koristilo. V mašnika posvečen 11. aept. 1814., je šel za duhovnega pomočnika v Gorje, kjer je takrat dekanoval J. Škrinar, prelagatelj sv. pisma, drugo leto v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi, katero službo je opravljal do smrti.
Valed naporov barona Žige Cojza, Jerneja Kopitarja in Matevža ..Ravnikarja se je ustanovila 1817. leta stolica za slovenski jezik v 'ljubljanskem semenišču ; Metelko je dobil to službo s 400 gld. letne plače s pogojem, da poučuje po štiri ure na teden v II. bogoslovnem razredu; licejalni učenci so tudi smeli zahajati v ta nauk. Po Vodnikovi smrti 1819. 1. je jel Metelko slovenitl uradne ukaze in razglase; to službo je opravljal do 1847. I.
Uže 1818. 1. je jel iz proste volje učiti pripravnike za ljudske Šole na kmetih, kako je brati in pisati slovenski jezik.
Metelko je učil po Kopitarjevi sidvnici. ki pa za ta namen ni
bila primerna ; glasoslovje ima osnovano preveč na široko, skladnje
pa nima skoro nič; brez ročne knjige pa je vsak nauk živega
jezika od sile težak. Slovencem primerno slovnico napisali je bilo
uže radi tega vrlo težko, ker so priporočali tak pravopis, ki bi
služil vsem Slovanom. Ravnikar je spravil Metelka v Ljubljano,
on ga je morda tudi pripravil , da se je lotil težavne izumitve
primerne abtcede ; sesli so se na Dunaju 1820. leta Dobrovsky,
Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar, da bi se posvetovali,
kako je osnovati jednoten slovenski ali slovanski pravopis, pa se
niso zjedinili. Nato se vender odloČi Metelko , da izumi nekoliko
črk za slovenske šumevce in polglasnike staroslovenske. L. 1826,
„Lekrgebdude der sloveniscken Sprache".
ru govori o Slovanih in njih jezikih, o delovanju
, o početkih slovenskega slovstva, navaja brižinske
ivlja slovenske (kranjske) slovnice, omenja Dobrov-
Bhes Lehrgebaude der Bobmischen Sprache«, Prag
Pisatelji. 165
1809. Slovnica sama niu je urejena tak6 : Glasoslovje in izgovar- janje slovenskih (kranjskih) besed, 1 — 18; naglas, 18 — 22; slovo- tvorje a) z enim, P) z dvema, v) s tremi alj več temeljnimi glasovi ; končnice, 22 — 36 ; oblikoslovje samostavnikovo, obrazovanje lastnih imen, 36-69; spol in obrazovanje pridevnikov, stopnjevanje, 69—92; števnik in zaimek, 92 — 102; obrazovanje in delitev glagolov, 102 do 142; predlog, veznik, medmet, 142 — 168; sklanjatev, 168 — 204; spregatev, 204 — 222; skladnja (Regeln der Angemessenheit, der Abhangigkeit), 222—264; razni izreki in pregovori, 264 — 280; berilo, 280—294.
Ta slovnica je temeljito premišljena in za one čase izvrstno delo. Kopitarjeva bila je preobilna v glasoslovju, skladnje ni imela nobene. Poznejši slovničarji opirali so se nanjo ; da so pisatelji odslej začeli pisati čistejšo slovenščino, je zasluga te slovnice. Tedanji odlični pisatelji, Slomšek, Jarnik so naglašali, da je treba jezik imenovati slovenski, a ne kranjski.
Ko je bila ustanovljena stolica v semenišču, segati je jel pouk v slovenščini tudi v nižje šole; v to svrho je .napisal Metelko poučni knjigi: a) Abecednik za slovenske šole, b) Abe- cednik za slovensko-nemške šole.
Naprosila ga je vlada, naj napiše primerno slovnico tudi ljudskim učiteljem in učiteljskim pripravnikom ; rad je ustregel tej želji in izdal »Slowenische Sp ra c hI ehre«.
V resnici je ta slovnica spreten posnetek ; na koncu ima tudi nekatere izreke in pogovore in je namenjena tudi tujcem.
Nekaj let pozneje izdal je Metelko šolsko knjigo, pa ne v svojeni pravopisu, nego v bohoričici, katera je po srditi črkarski ah abecedni vojski prišla zopet na površje, namreč : »Berilo za male šole na kmetih.« 1834.
Vsebina temu berilu je raznovrstna: govori o zemljepisu, o dolžnostih podložnikov do oblastnikov, obsega pregovore za mladost, pravila za priljudnost, pravila za zdravjevarstvo id.
Ko je ponesrečil čop, se je potegoval za njegovo službo tudi Metelko ; povdarjal je v prošnji, da zna slovenski, nemški, latinski, grški, hebrejski, francoski, italijanski, da razume vseh deset narečij slovanskih, zaželjeno mesto pa je dobil Likavec.
Ko je izdal Kopitar svoj »Glagolita Clozianus«, mu Metelko objavi svoje opazke.
166 Zeodovina alov. slovstva. II. del.
Zanimal se je za vsako podjetje na slovstvenem polju slo- venskem; tako je podpiral Korytka pri nabiranju slovenskih na-
. 1. štele ali imele so naie gimnazije štiri gramatikalne u dva humanitetna; dva licejalna sta bila združena
uže z vseučiliščem ; zdaj se je združilo vse v jedno ijo in nižjo gimnazijo. V teh novih razmerah pre-
iz bogoslovnih na srednje šole. Sedaj pa je nedo- lib učil za slovenski pouk: slovnice, berila in knji- lioe, Slovenci so dobili takrat tri nove slovnice, . 1. je izdal dr. Muršec v Gradcu »Kratko slo- vnico za pervence«, BI. Potočnik v nemškem matik der 8lowenischen Sprache«. Laibach
Btr. 183, in Fr, Malavašič »Slovenska slovnica lovenske šole v mestih in na deželi«. V 9, 8, VllL, str. 176. Ta je bila namenjena v prvi adi tega jo je dobil Metelko v presojo ; sodba je bila bila slovnica večinoma sestavljena po Metelkovi al je imenoslovje, uravnavo in posebno črkoslovje; leveda se stališča metelčice.
> je sestavil in izdal 1850. leta Ivan Macun v Trstu goslovansko«. I. del. 8". XII., str. 270. Tudi to 11 Metelko v razsodbo in jo ostro grajal. Po pravici i premnogo germanizmov in nepravilnih oblik, hrvat- pesnic brez vrednosti, srbske pesni brez potrebnega posled zatrjuje v nemško pisani razsodbi, da je ,Cvetje, de Slovenen gitnz unbrauchbar«. jo je dobil tudi »Kerščanski katolški nauk" za slo- a šole labodske škofije z vprašanjem, ne bi li kazalo esti v šole ljubljanske škofije. a pravi, da delce »nikakor ne zadošča«, in razsodnik da je skoro nemožno verjeti, da bi bila slovenščina rak nazaj, je videl Metelko zmožnost in pošteno voljo, tam je
A. Janežič ga je poprosil 1853. 1., naj mu pregleda ve slovnice, kar je Metelko storil drage volje. Tudi iri prevodu sv. pisma, ki ga je oskrbel škof ljubljanski
šestih zvezkih ; Metelko prevel je proroka Ecehiela VI. zvezku 1869. 1., str. 382—592.
Pisatelji. 167
Ali ne samo slovnica in berila so bila potrebna za uspešni pouk v slovenščini, nego tudi književna zgodovina slovenskega slovstva; tudi na to stran je delal Metelko, pa svojega spisa ni spravil na svitlo, ker ga je prehitel Janežič 1854. leta se svojim »Pregledom«, pridejanim slovenski slovnici.
Dasi je vrlo rad občeval s književniki in se posebno veselil, če 80 ga pohajali učenjaki iz tujih dežel, n. pr. Sreznčvski in drugi, vender se je rad izogibal vseh izjav in javnega delovanja; tudi v abecedni vojski se je bojeval bolj v zatišju. Ko je napočila 1848. 1. svobodnejša doba, v kateri so bili Slovenci osnovali na Dunaju in v Ljubljani »Slovensko društvo«, da bi se potegovalo za pravice slovenskega naroda v vseh razmerah, povabili so tudi Metelka na prvi veliki zbor tega društva 9. junija 1848. 1. ; on pa je odklonil povabilo 8 tem pismom:
Blagi Slovenski Zbor!
Prejemši dans Vaše povabilo za pristop v Slovenski Zbor, se Vam
častiti Gospodje za to čast prav lepo zahvalim. V zadevi Vašiga hvalnega
prizadevanja, Slovenščino bolj in bolj izobraziti in olikati, sim že od nekdaj
z vsimi blazimi Slovenci, tedaj tudi z Vami iz celiga serca v ljubezni
združen in želim vsim k pridu biti. Vaš namen pa tudi zadene silno visoke
in nežne reči, ki moj um presežejo in na tako tankih nitih visijo, da se
jih jez s svojimi hodnimi rokami ne upam dotekniti in za to se časti
meni z Vašim slavnim pismam namenjene, bodi mi brez zamere, nikakor
ne morem udeležiti. \t ^ • •« •:.•
Vam sluga najponižniši
V Ljubljani 5. Rožniga cveta 1848. ^ . ,,
Omenili smo bili poprej, da je po Vodnikovi smrti Metelko vladi in raznim oblastvom jel sloveniti »zakone in razglase«; dobil je 1810. 1. službo kranjskega tolmača ; posel prelagatelja je dostikrat muden, ker je težavno uradniško nemščino sloveniti jasno in natančno ; saj Levstik sam priznava to v predgovoru svojega »Nauka županom«.
V lastnosti tolmača obrnil se je Metelko 1822. 1. s prošnjo do deželne vlade, naj da popisati krajevna imena po Kranjskem, ker je pri prevajanju imel dosti težav s tem, kako pravilno pisati imena mestom, trgom, vasem, gradovom itd. ; imena naj se pišejo pravilno in naj bi se dodal tudi genetiv (rodilnik). Metelko je zložil poseben pouk, kako je ravnati pri tem poslu. Vlada mu je 1823.1. oddala nabrano tvarino, iz katere si je Metelko sestavil abecedni red vseh imenitnejših krajevnih imen na Kranjskem.
168 Zgodovins slov. slovstva. II. del.
Tudi drugim je rad pomagal pri jednakih delih, na primer R Freyerju pri seetavi knjige: „Alphabetisches Vereeichniss aller OrtachaftS' und Schlossnamen des Herzogthums Krain in deutscher und krainerischer Sprache etc. als Commentar sur Specialkarte des Herzogthums Krain 1846".
Pa ne samo kot slovenski jezikoslovec, nego tudi kot duhovnik Je bil marljiv pisatelj ali pravzaprav prelagatelj ; na svitlo je dal: »Serce, ali spoznanje in zboljšanje človeškega 8 e rca.«')
Čisti donesek te knjige je bil namenjen slovenskim misijo- narjem T Ameriki.
Naravno je , da Metelko ni ostal pri tej knjigi ; med pre- lagatelji sv. pisma je slovel tudi Škrinjar, ki je na slovenski jezik prevel štiri evangeliste in psalme. Po smrti Škrinjarjevi je Metelko dobil njegov rokopis in ga izdal z naslovom: »Vir in izvirek vsib zveličanskih naukov«. V LJubljani 1849.
V predgovoru pravi med drugim:
TiBlim kristjanom, kateri per branji sveliga pisma n\i oe znajo prav
mislili in le Dekako duSoo Buhoto Čutijo, a to izlago na pomoč priti, to Je
ves namen leh bukev.
To knjigo in poprej omenjeno posvečuje v nemškem pred- govoru škofu Antonu Alojziju Wolfu.
Koliko se je bil trudil Vodnik se slovarjem in kako daled je dospel v izdelovanju , omenili smo na svojem mestu. Vodnikov rokopis je bil last Metelkova; 1848. I. ga je radovoljno prepustil »Slovenskemu društvu«. Leta 1854. sproži dr. Bleiwei8 stvar slovarjevo, poklonivsi tedanjemu Ijuhljanekemu škoiu Wolfu izvod slovenskega koledarčka s podobo Vodnikovo. Plemeniti mecen- škof je prevzel stroške; delo je prišlo zopet v tok. Marljivo je pre- biral in dopolnjeval Metelko rokopis; bil je sicer za znanstveno uravnavo slovarja, večina pa je odločila za uravnavo porabnega (praktičnegal slovarja.
ovjjen učitelj , ostal je stolni kapelan do smrti. )povedoval pustni pondeljek in govoril v tako nevni slovenščini, da je bila prava gnječa, ker so >v prihajati poslušat tudi taki ljudje, ki navadno jrkev.
47, 88.
Pisatelji. 169
■
Lepo svoje premoženje (70.000 gold.) je volil večinoma v ustanove na korist učencem in rokodelskim pomočnikom, katere je poučeval skozi 40 let.
JožefBurger (1800—1870),
porojen v Krašnji, je služboval kot duhovni vodja v ljubljanski bogoslovnici in kot dekan v Šmartnem pri Litiji.
Uže kot bogoslovec je zlagal pesmice, n. pr. »Spomlad«, »T i r s i d in L i s i d « ; potem je prirejal Šmidove povesti za slo- vensko občinstvo, izdal 1833.1. mnogokrat natisnene »Liste in evangelije«, po Buchfellnerju prikrojil »Svete Terezije premišljevanje«, o kateri knjigi pravi, da se morejo celo škofje učiti iz nje, tem bolj bo še-le ugajala mladini, katera naj se uvaja ž njo v božje kraljestvo.
Leta 1831. in 1832. je izdal govore Antona Pekca, bivšega kapelana pri sv. Jakobu v Ljubljani, z naslovom: »Razlaganje dopoldanske službe božje«, katere je hvalno omenil Anton Slomšek v knjigi: »Mnemosynon Slavicum«, in »Kristusovotrpljenje«.
Pri knjigi: »Krščanski nauk za Slovenske šole« (1831) je sodeloval z Jerinom in Jelovškom. Jerin (1786— <1849) je bil stolni dekan v Ljubljani in šolski nadzornik. Jelovšek (1793 do 1868) je bil kanonik v Novem Mestu.
Svoj delež ima tudi pri prevodu sv. pisma (sveti Evangelii). Poslovenil je bil ta del nove zaveze najpoprej Andrej Gollmayer (por. dne 28. novembra 1 797 v Radovljici, umrl kot nadškof v Gorici dne 17. marcija 1889), takrat učitelj bogoslovja v Ljubljani. Pregle- dala sta prevod razven Burgerja tudi Blaž Potočnik in Jurij Zupan.
V predgovoru se razlaga razvitek slovenščine od časa, ko sta Japelj in Kumerdej sv. pismo prevela na slovenski jezik ; nekatere tujke so se nadomestile z domačimi izrazi.
Sodeloval je tudi pri Wolf-Cigaletovem slovarju in pri sestav- ljanju Bleiweisovih beril.
Po svojem delovanju je v marsičem jednak Zalokarju.
Janez Zalokar (1792-1872),
iz Šmarjete na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovne šole v Ljubljani, kjer so mu bili učitelji Vodnik, Jož. Valant, Ravnikar, Krsnik in drugi. Bil je kapelan v Metliki, 1818. leta spiritual v
170 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
ljubljanskem semenišču, župnik v Tržidu in Škocijanu na Dolenj- skem, PovBod, kjer je služboval, svojim župljanom ni bil samo skrben dušni pastir, nego tudi svetnik v vsakdanjih razmerah.
lisatelj je obdelaval tri stroke: nabožno, gospodarsko in
D.
aža Kempčana »Hojo za Kristom« je priredil i v dveh izdajah 1820. in 1826. 1.; spisal je tudi molit- ratko premišljevanje«. jšen mladinoljub, kakor Jurij Japelj, je izdal ved otrokom
ipisov.
ar je bil prvi, ki je pisal v metelčici in o metelfiici ter I izmed najboljših pisateljev Metelkove dobe ; zagovarjal 3u: »Splohin nauk od krajnskih Čerk, posebni in navoj, po njih prav brati« ; spisal J. Zalokar. V Lju- . 12". Vb pole-
prijatelj je ostal meteldici, dokler je bilo možno, kajti je spisal v „Eairabeilag6 zur Laibacher Zeitung" članek : n Wort iiber die neue slovenische Ortho- « in se proti bohoričici in gajici oglašal za meteldico. ?al je slovenski slovar in prepustil svojo tvarino (Jlgaletu, Volfovi določbi ta prevzel uredništvo. Leta 1 855. je za ibjavil »Slovenski rodovnik žlahte in svakovšdine« proseč, >lni z izrazi iz drugih krajev. Zložil ali sestavil je svoj Inižinstveni osnovi, pozneje ga je prepisal po abecednem 10 se strokovnjaki odloČili za to. O znanstveni vrednosti irke more izreči temeljito sodbo samo pisatelj slovensko- dovarja.
svojega pisateljevanja v nabožni in jezikoslovni stroki m kmetovalec ; izdal je »Umno kmetovanje in rstvo«. Ljubljana 1854. V predgovoru naglasa Zalokar, lovenci sicer lepa dela v posameznih strokah kmetijstva, ogrešajo celotne knjige ; to delo stalo ga je baje mnogo
i je knjiga v lepi slovenščini in vsebina razdeljena
eisu je bil marljiv sotrudnik pri »Novicah« ; navedimo itere sestavke, n. pr, : »Bolezni vinske terte«; dedje bolje gospodarili ali mi?«; »Kako initi, da se ne spridi?«
• Pisatelji. 171
Zadnje njegovo delo je bil prevod 1. in 16. Hartinger- jevih kmetijskih tabel; prvo je v izvirniku sestavil baron Barbo in jo imenoval »Sadje«, drugo pa baron Dobihoff ; predmet ji je bil: »Raba živine«. Ugajale so te table osobito ljudskim šolam in kmetski mladini.
Andrej Albrecht (1782—1848)
iz Idrije je kapelanoval v Semiču, na Krki, v Kranju, v Dolenji vasi, bil kanonik in stolni župnik v Ljubljani, prost v Novem mestu Kakor Veriti je tudi on bil plodovit apologetski pisatelj.
Jurij Alie (1779-1845),
porojen v Poljanah na Gorenjskem, dekan v Gornjem Gradu na Štajerskem, višji šolski nadzornik labodske škofije, dekan v Vidmu za Savo, kanonik in nadžupnik (Hauptpfarrer) na Laškem (Tuffer), je bil učen Slovenec in je bržkone sestavil: >Majhni Katekizmus« (Gradec 1830). Na eni strani je nemški, na drugi strani slovenski tekst.
Zbiral je tudi slovenske besede in prislovice, katere je s svojimi pristavki Jos. Drobnič izročil uredništvu nemško-sl ©venskega slovaija.
Mej govorniki imenujemo Felicijana Ran t a (1790—1842) iz Šmartina pri Kranju, redovnika sv. Frančiška in Župnika v Ljubljani; njegovi govori v cerkvi pri Materi Božji iz 1829. 1. so.se natisnili 1834. in 1849. leta. Njegov rojak Ferdinand Vonča (1792-1840) iz Šent Vida nad Ljubljano, tudi redovnik sv. Frančiška, posebno poučen v orijentalskih jezikih, umrl je nagle smrti na vizitaeiji v Nazaretu. V proslavo svetega leta 1826 govoril je v cerkvi sv. Petra pri Natisoni Videmske škofije in je dal svoje govore 1827. 1. v Celovcu natisniti pri Ferdinandu pl. Kleinmayerju.
. Friderik B a r a g a (1797— 1868),
porojen v Dobrničah, se je šolal v Ljubljani in potem učil pravoslovja na Dunaju ; opustivši to stroko, vpisal se je v bogoslovje v Ljubljani, kapelanoval od 1823. 1. v Šmartinu poleg Kranja, od 1828. 1. v Metliki. Preselivši se v Ameriko je v raznih krajih — Cincinnati, L'Arbre croche, Lap.ointe, Lac superior idr. — med Indijani razširjeval krščanstvo. V priznanje zaslug postal je namestnik Detroa- škega škofa, 1893. 1. škof v Sainte-Marie, se preselil v Marquette.
S posebno marljivostjo se je koj s početka poprijel spisovanja molitvenikov in je to delo pričel kot pesnik, dasi ne preveč srečno, kajti: »Opominjevanje eniga duhovniga pastirja na svoje ovčice v' sredi svetiga leta 1826. Zložu Fridrih Baraga, kaplan.« 8^2 Pole je v jezikovnem oziru pomenljivo delce.
Jako sta se prikupila Sloveocem molitvenika: »Dušna paša« (natis- nena osemkrat) ter »Od počeščenja in posnemanja Matere Božje«.
V daljni Ameriki Indijance učeč Kristovo vero vender ni nehal pisati za nepozabne mu rojake; ker jih ni mogel ustao navajati k pobožnemu življenju, jim je pošiljal iz Amerike dušno hrano, ki se je seveda tiskala v Ljubljani. Te knjižice so: »Zlate Jabelka« (1844. L), »Premišljevanje štirih poslednjih reči« (1832), »Nebeške rože« (1844).
172 Zgodovina slov. slovstva II. del.
Vešč je bil mnogim jesikom; 1854. 1. je spisal prvo slovnico in slovar očipvejskega jezika in ga poklonil papežu Piju IX. ; pisal je v nemškem in fran- coskem jeziku ob Indijancih (Gesehichte, Charakter, Sitten und Gebrauche der nordan-ierikanischen Indier. Laibach, Blasnik 1837. 8°.). To knjigo je preložil na slovenski jezik J. Kek.
O Indijaoih je dopisaval v razna glasila.
Janez Bedenčič (1777—1843)
iz Sent Vida nad Ljubljano je kapelanoval v Kranju in Cerknici, župnikoval v Logatcu, pri sv. Petru v Ljubljani, naposled pa služboval kot dekan v Kamniku. — Oskrbel je 4. natis knjige : »Sveti Križevi pot«. Ljubljana 1808. Njegovo lastno delo je: »Tomasha Kem p e nsar j a č v e te re B uk ve «, »Pot h nebes am, katero je pokazal Jezus Kristus«. Petiga natisa. V Lublani. A. Hon. — Leta 1825. natisnil J. Saffenberg. 8°. XL 315.
Andrej Bohinc^) (1795-1871),
porojen v Zapogah, kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, umrl kot župnik v Cerkljah na Gorenjskem. Spisal je molitvenik: >Družba vernega človeka« V Lublani natisnil L. Eger. Na prodaj ima Hohn. 1827. 12 ^ 240. — II. nat. 1835, 294.
Jožef vitez Jakomini (1755—1830)
iz Vipavskega je pel 1779. 1. v Rimu novo mašo, 1829. L pri Novi Cerkvi na Štajerskem zlato sveto mašo in je umrl tam kot dekan. Izdal je: »Keršan- skiga nauka r azlagan je «. I. II. bukve. V Ljubljani 1801; »Molitve vernega kristjana«. V Celji 1820. »Razlaganje sv. maše«. V Celji 1823 •)
Jožef Kek (1796—1855)
iz Zatičine na Dolenjskem, na zadnje škofijski tajnik in častni kanonik, je spisal tri knjige: o^ »Mali besednjak slovenskiga in nemškiga jezik a«, (Ljubljana 1834), fe^ molitvenik : »Duhovni to varš pobožnega kristjana« (Lju^^ljana 1838. 1.), c) »Popis navad in zaderžanja Indijancov polnočne Amerike« (pO Baragi). Ljubljana 1837. Daljnega upliva te knjige niso imele.
Franc Veriti (1771 — 1849)
iz trga Tolmezzo v videmski nadškofiji je pohajal latinske šole in semenišče v Vidmu, zbežal radi obrekovanja, služil v trgovini v Požunu, bil štiri leta mornar na Laškem, nekaj časa gospodar doma, potem dovršil bogoslovje v Vidmu, kapelanoval v Horjulu, v Selcih, na Krki, vikar v Rovtah, župnik v Horjulu 1812. leta, na zadnje kanonik v Novem mestu.
Spisal je mnogo obširnih knjig v dveh različnih strokah, namreč v pripovedni in razlagalni; uvod k jednije: »Popotnik
») >Zg. Dan.« 1869, 217. — J. Marn : Jez. XXIII. «) J. Mam: Jez. XXII, 76; XXIV, 28.
Pisatelji. 173
široke in ozke poti.« Obširnejše delo v tej stroki je: »Življenje Svetnikov in Prestavni godovi« v štirih debelih knjigah, Spisovati je začel to delo kanonik Miha Hoffmann; po njegovi smrti je je nadaljeval Ver i ti; jezik pilil in popravljal je tudi Andrej Albreoht.
V predgovoni priznava Slovencem, da radi čitajo dejanje svet- nikov, da pa nimajo primernega berila; naj bero to z mislijo in voljo poboljšati svoje življenje.
Druga stroka Veriti-jevega pisateljevanja je »Razlaganje« ; v tej stroki je napisal sedem knjig.
Kot pridevek k tema glavnima strokama pridenemo knjigo premišljevalne tvarine, namreč: »Perpravljanje k* smrti ali premišljevanje resnic v' srečno smrt pomagljivih.« V Ljubljani 1841. 8. 258.
Ce se premisli, da je bil Veriti Lah, se mora priznati, daje pisal še precej uglajeno slovenščino ; njegovi spisi se sicer ne od- likujejo po visokih mislih, pa njegova prosta beseda ide čitatelju in slušatelju do srca. Dovolj spisov zapustil je v rokopisih.
- *
V tem času se je tudi na Štajerskem slovstvo slovensko vedno bolj razvijalo. Mej pisatelji omenimo naslednje :
Alojzij P e r g e r (1776— 1839),
px>rojen pri sv. Urbanu blizu Ptuja, ^il je zadnja leta oskrbnik grajščine na Naričkem Vrhu (Narrenbtichl) blizu Radgone.
Vrlo se je zanimal za staro zgodovino svoje ožje domovine in za jezike; uže petdeset let poprej, ko se je >Stajersko zgodovinsko društvo« brigalo za stare spomenike, je bil Perger marsikaj napisal v svoje beležke, nabiral pesmice in pesnikoval sam. Iz njegovih zapiskov sestavil je bil Hofrichter, ki je bil beležnik v Slovenjem Gradcu, svoj spis : »Die Heeresstrassen der Romer in Niederosterreich«. Ko je Hofrichter zapustil Slovenji Gradec, je Trstenjaku zapustil dva zvezka Pergerjevih izpiskov, iz katerih se je razvidelo, da je bil Perger izpisal vse podatke starih pisateljev o Noriku in Panoniji in vse, kar so bizantinski pisatelji povedali o Slovencih. Hofrichter je pri njem videl > Primerjalni slovar slovanskih jezikov«.
Vzbudil je Perger mlade rojake v rodoljubno delovanje, n. pr. Petra D a n j k a , Antona Š e r f a in Antona K r e m p 1 a ^ ki se je mnogokrat po- svetoval pri Pergerju, pišoč svojo zgodovinsko knjigo. Prijazno je občeval tudi s Čehom Pischellijem , ki je bil vrstnik Dobrovskega, in je raznim učenjakom odgovarjal na njih vprašanja.
Zgodovina bIot. alorstra II. del.
Andrej Gutman,
biizu Radgone na ŠUjerskem, Šolal se je v Mariboru in v
- a posveten 1811. 1. je služboval na mnogih krajih , n. pr. v
bu v Slovenskih Goricah ; umri je dn6 10. jul. 1850 v župniji
(Varau). aljivega znaCaja pa ebadljivega jezika in je priSel radi tega v
načekiki in lorej v korekdjo. Sestavil je nekaj molitvic io .ukijana na slovensko, kar se pa oi natisnilo. Izdal je Šaljivo E..
>Vedeiu< razvrSfena na £tiri dele: aj o zadržanju, b) o ienitvi inllvi za fenske, d) kaj se koma zgodi. Vaega je 576 Stlri-
r tej humorisCični knjigi svojega dekana; zalo je ta nakupil folikaS IDO izvodov, da bi se >VedeŽ< ne razSirjal preveC. lOV ni ravno odbran; n. pr:
Druge sodiš po krivici, Kakti stara nora baba, Vid]J3 muho v ljudski žlici, V tvoji pa je celo žaba.')
e pesni tudi iz nemSčine
na primer >Drobtinice< 1850. leU
.Je^.. no,
e po
ielenje<.
epi po
lL SchlSrJD.)
ije poželenje,
Ijubnik 1 e vse življenje
odreSenik.
6
Vsaka, tudi dolga cesU,
Celo lehka bo za mč.
Če le pridem taj do mesta,
Kjer mi Jezua proti gre.
potreti Sejo,
jzus ne glasi;
) mojo žejo
mi pegast.
" 7
Kteri brumno vunizreee
Sladko Jezusa im6.
Tej, če kaki greh ga peie,
Lehko grata mu sercč.
ne dolpobiti,
it njim podam;
jfi noj dan hoditi,
f ga troM imam.
8
Jezus, daj mi tvojo gnado,
Ti mogofiui božji Sin t
Naj mi gre celo v navado *
Sploh imeti tvoj spomin.
nebo da zleleti,
do trona pril';
Jezusa imeti efino si zavžif?
9.
posvetne vi norosti!
Lahko vas celo predam,
Ce le Jezusa sladosti
V serce zadobiti znam.
<ge on preiSene,
en pogasi,
ce k' jofii žene
1 posladi.
10.
Žalost mi četo premine,
ma mi ni želeli zdaj;
Poln od Jezusa sladine
Že imam nebeSki r^.
Pisatelji.
175
V vzgled bodi iz tretjega oddelka: »O ženitvi za moSke. «
Tvoja, dar' je postni petek, Od bolenja ma začetek; Dar' pa velki god pozdravi, Te si moč nazaj popravi. Tvoja rada bo sedela. No koražno ti velela: Ded nemarni! hitro beži. No mi to no to postreži. Tvoja s pojbami de jela Časi kako medlo kašo; Dar pa sama nede mela, Bo nagnala je na pašo. Prišla bo ti ena Gradčka, Kera nič ti nima dati, Te 'ta rekla pes no mačka: Srečno zdaj ostante, Mati I Sreča pa prijagala Tebe skoro bo k nevesti, Kera bo pomagala Tvoj ovseni kruh pojesti. Dar si tvoja zobe Šteje, Skoz le pravi: Eden, dva, One pa neznano kleje, Da nikol so ne doma.
Tretja bo ti zdaj nedelja Dala, kaj so tvoje želje, Z ženoj bota vkup sedela, Kak mesarski pes no tele Tvoja žena bo ti jaka, Prav, da tebe bo dobila, V enem leti dva dečaka Bo ti srečno porodila. Tvoja malogda oprana, Čema hodi, kakor mor, Zobe skoro ma, ko brana, Vunja pa, ko sam dibor. Tebi dragi gospodari Edna roko že tisi, S kere lubi božji dar. Vsako vuro vun diši. Ti Če negda boš oženjen, Te se bo godila čuda : Kamen bo iz mesta ganjen, No letela neka gruda. Malo zakonske dobrote, K tebi ta se posadi: S tvoje plan ta ve sirote Zlo se božno vun kadi.
Njegovi molitveniki: »Jesus moje želje«, »Pobožnost sv. Alojzija< in > Angel varuh« so pisani v gladki in pravilni slovenščini.
Peter Danjko (Dainko) (1787-1873),
porojen 23. sept. 1787. pri sv. Petru poleg Radgone, v duhovnika posvečen 1813. leta, kapelan v Radgoni, dekan v Veliki Nedelji, častni kanonik mariborske škofije, umrl 22. februvarja 1873. leta zlatomašnik v pokoju.
Med najmarljivejše pisatelje slovenske, ki so na Štajerskem budili narodno zavest, se mora prištevati Peter Danjko, ki je kot marljiv slovenski pisatelj v raznih strokah bogatil slovensko slovstvo.
V prvi četrtinki tega stoletja so se začele pri raznih narodih — slovanskih in neslovanskih — zbirati narodne pesni. Radi tega ustanovilo se je tudi na Dunaju društvo, ki je začelo zbirati na- rodne pesni v Avstriji živečih narodov; vlada sama je podpirala to podjetje. Za vsak napredek vneti Danjko, krivo razumevajoč stvar, se je lotil tega posla in izdal knjižico:
1. Sto in petdeset posvetnih Pesmi. Radgona 1827.
Danjko pravi v predgovoru, da
»Na povelenje sekretera igranjske dryžbe nizoesterajskega
kralyvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem
tyde jaz ne nikakega tryda maral, naše Slovenske narodne
176 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
pesmi, tak dobro pobožne, ka slovnico, ker ima mnogo vaj za prevajanje; opira se na Kopitarjevo slovnico in se ozira tudi na štajersko- slovensko narečje; berila pa ima premalo, morda radi tega, ker ima več berila slovnica Primčeva. Znano je, da so takrat v Gradcu živeči slovenski pisatelji vzajemno delovali in med seboj obzir jemali na spise, ki jih je spisal ta ali. drugi.
AntonKrempelj,
por. v črešnjevcih pri sv. Petru blizu Radgone 1790. 1., je latinske in bogoslovske šole pohajal v Mariboru in v Gradcu, bil v duhovnika posvečen 1814. L, služboval za kapelana na Svetinjah blizu Ljutomera, v Ormožu, na Ptuju, bil župnik pri
sv. Lovrencu 1827., v Mali Nedelji od 1836. 1. dalje, kjer je umrl 20. dec. 1845, 1.
Uže kot bogoslovec je začel Krempelj pisati pripovedke in zlagati pesni. Ugodno je nanj uplival župnik Jaklin na Svetinjah, s katerim se je vsak dan vadil jedno uro v slovenščini.
V Ormožu službujoč je zložil pesen »O štirih letnih časih« pa tudi »Pesni / ^t za vse nedelje po evangeljih«; jezik je okoren in hrapav. *>4y«. ^^^^^^^T
Ko je slavil tristoletnico šentlovrenške fare, je sam imel slovesen govor in ga potem razdelil natisnenega ined prosti narod. Tu je spisal in izdal tudi »Molitvenice« srednje velikosti za ljudstvo ; 1833. L je izdal »Življenje svetnikov«.; v Mali Nedelji je spisal »Male molitvenice«, »Slo- venske pVedpise za učence«, »Slovenske propovedi« I. tečaj ; 1844. leta so bile izdane »Evangeljščine s kratkimi nauki« (Sveti nedelni in svetešni Evangelji, z kratkimi ez njih izidočimi navuki, 1843).
Obširnejše delo njegovo je: »Branje od tih v kmetičke kalendre postavlenih in nekaterih drugih Svetnikov«. Gradec 1833.
Marn 1. c. navaja v vzgled zloga odlomek o Cirilu in Metodu,
ki se končuje tako-le:
Nemci so nas Slovence od negda čertili in Se zdaj nas čertijo; ali za- hvalmo miiostivnemi bogi, kaj je našemi narodi poslal razsvečene moži^ keri so naše predstarše vučili to vero, v keri se pravi: Mi preganjanje trpimo ino prenesemo, drugi nas preklinjajo ino mi prosimo.
184 Zgodovina slov. slovstva. 11.* del.
— — ■-■ ■ ■■■--- ■ — — ■-■■■■, ., ■■■, ■-» ^ .,, ^>^B^-— — ■ — — -■■■•■ ■ ' - ■
Najvažnejše njegovo delo so
»Dogodivščine štajerske zemlje.«
Knjiga je razdeljena v štiri zvezke in v osem »pretekov«, namreč: 1. od prvega znanega oblidovitenja do rimske oblasti; 2. do preselitja narodov; 3. do Karola Velkega; 4. do Leopolda Markeža; 5: do' cesarja Maksimiliana ; 6. do Ferdinanda H.; 7. do Jožefa II. ; 8. ¥ čase avstrianskega cesarja Ferdinanda I. 1843. L ; knjiga ima devet slik, med temi je n. pr. Samo, Karol Veliki, Jožef n.
Vsakemu »preteku« je pridejal pesmico, ki se naslanja na tvarino dotičnega oddelka.
Druga kitica pesni k prvemu oddelku slove:
2e z veseljem si Slovenka Kopa, orje njivice, Vseja si ta luba ženka Proso, oves, ječmen v iye; Setvo rodovito sorase, Že zoriti se hiti, Kak te beložute klase Spevajoča si gledi.
Navel je tudi vire, po katerih je spisal svojo knjigo, n. pr. Muharja, Povodna, Rojka; njegovi viri in njegove zgodovinske znanosti niso zadoščale, da bi bil spisal znanstvenim zahtevam primerno zgodovino. Vender pa se je njegova knjiga mnogo čitala celo med prostim narodom in je pomagala vzbujati narodno zavest.
V »Novicah« je razglašal pesni in prislovice štajerskih Slo- vencev od 1844. L, št. 10, do 1848. L in jim pošiljal pesmice, n. pr. »Zadovoljni kmetic.«^)
V »Novicah« 1843. leta koj v začetku, št. 23, je priporočal gajico ih z veseljem pozdravil »Novice«.*)
Slovenščina Krempljeva ni bila uzorna, posebno v skladnji ima mnogo neprimerneiga, vender se pa nahaja marsikak lep izraz iz štajerskega narečja v njegovih spisih; znana je Prešernova »pušica« :
Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje; Dub preonemčeni slab, v61jni so kremplji bili.
vender pa moramo reči, da je ta sodba preostra.
^) >N.« 1844, 18.
^) »Iz dolniga Štajerskega< se zdve dopis in končava tako -le: »Bog živi Štajerce, KoroSce, Krajnce in Horvate, vsi smo od edne slovenske matere.« Dopi- soval pa je v »Novice« tudi o gospodarskih rečeh, glej »N.« 1844, str. 200. Pesen: Mladletje »SI. 6č.< III. 153.
Pisatelji. 185
Stanko Vraz (1810-1451),
porojen dne 30. junija 1810. leta v Cerovcu v ljutomerskih goricah na Štajerskem, pohajal je početne šole v svetinjski župniji; potem v Ljutomeru^ kjer je bil njegov ujec, učeni Mihael Jaklin, za župnika. Domače ime rojstni hiši je bilo »Pri Korošcih«. Latinske šole je pohajal v Mariboru od 1824. 1. ; modroslovske in pvavdoznanske v Gradcu, kamor je prišel 1833. L L. 1838. se je preselil v Zagreb, uredoval »Kolo«, bil tajnik »Ihrski Matici« in umrl 24. maja 1851.
Doma v rojstnem kraju je slišal od starih ženic raznovrstne pripovedke in pravljice. V Gradcu se je v družbi izbornih mladih Slovencev Miklošiča, Cafa, Murka, Košarja, Trstenjaka navdušil za slovensko slovstvo. Z Jakobom Šokličem z Gorenjskega, ki je bil pozneje profesor na Ivovskem vseučilišču, in s Trstenjakom je čital Shakespeare-a, Byrona in Lamartina.
Od 1833. do 1839. L je marljivo nabiral slovenske narodne pesni in je v ta namen prepotoval Kranjsko, Koroško, Štajersko in Ogrsko; uže 1833.1. jih je nabiral v domačem okraju, 1834. in 1837. 1. po ostalem Štajerskem, Kranjskem, 1838. L po zahodnem Ogrskem. Lepo opisuje to potovanje v pismih Dragojili Staudu- arki. Plod tega nabiranja so :
Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ug^rske. Skupio i ne svet izdao Stanko Vraz. U Zagrebu. Ilir. nar. tiskarna Dr. Ljudevita Gaja. 1839. XXVI, 204.
Knjiga obsega 15 davorij, 95 balad in romanc in štiri dodane; nabral jih je deloma sam, nekaj jih je vzel iz »Kranjske čbelice«, nekaj so mu jih drugi nabrali, n. pr. J. Muršec, M. Prelog, Prešern, M. Kastelec, D. Trstenjak, J. Košar, Rudolf Gčdel, V. Šparovec, N. Leskošek, J. Varga, St. Soldatič, Ant. Rudež, Urb. Jarnik, Fr. Cene. Knjiga je posvečena Vuku Štefanoviou Karadžiou in ima dva predgovora; v prvem, »ilirskem« navaja izdaje narodnih pesnij raznih slovanskih plemen, pričenši z Andrijo Kačičem - Miošičem in končavši s slovenskimi izdajami, katerih ne more odobravati; radi tega pravi:
»OdluČio sam, da sastavim jedno zš.rcalo, u kojem če poleg mogudnosti saknpljene biti sve zrake narodnoga života gornjih Ilirah.< Izvolil si je načelo narisati obraz Slovencev >bez ikakva umčtna bčlila ili rumenila«.
186 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
V drugem, slovenskem predgovoru, pisanem v bohoričici — knjiga je inače tiskana v gajici — se zagovarja, zakaj je tiskana v gajici, in zakaj prvi predgovor v ilirsčini.
Te narodne pesni so bile neprestane spremljevalke in uči- teljice tudi njegovim izvirnim poezijam ; priznava tudi sam, da se je njegova vila odgojila v vrtu narodne poezije. V Gradec pri- šedši je začel sam pesni zlagati ali pa prevajati iz tujih literatur, k čemur ga je najbolj navajal Miklošič ; njegovi pesniški prvenci iz let 1833 t— 1835, pozneje predelani na »ilirski« jezik, so vsi ilirskega duha : hrepenenje po rojstvenem kraju in po veselju prve mladosti, želja, da pomaga zaničevani domovini, slasti in bolečine prve ljubezni. Ti prvenci se nahajajo v Delih II. 6, Gusle i tambura; n. pr. »Prvi razstanaka, »Izpovest«, »Barba«, id.
Snoval je daljšo epsko pesen, ki bi imela biti vrstnica Prešer- novemu »Krstu« ; to je sam poročal Prešernu, omenjajoč, da mu mera. dela težave. Kaj bi bila utegnila opevati ta epska pesen? Dvoje obširnih pesnij nahajamo v njegovih »Delih« (IIL), z naslovom: »Babji klanjac, istinita poviest u šest razdielah« (god. 1839) in »Bjelo- tinci« (ulomak) istotam; prva pripoveduje, kako so junaške Slovenke potolkle Ijute Madžare v neki soteski v ljutomerskih goricah, druga pa, da je gospa Živa, posestniča grada Belotinskega, izgubivši deset sinov, pozneje porodila Radka in šla svojo tugo tožit »Ijekaricam plavokosim vilam«.
Nameraval je Vraz za bolj izobraženi del slovenskega naroda »Kranjsko čbelico« nadomestovati z enakim podjetjem — z »Metuljčkom«, in je ta namen tudi naznanil Kastelcu in Prešernu ; Vrazu sta se še pridružila Miklošič in Trstenjak, da osnujeta list v zvezkih, v novem češko - ilirskem pravopisu in v »štajerskem«, t. j. panonsko-slo venskem narečju.
Omeniti nam je še, da je St. Vraz zložil domoljubu Antonu Stranjšaku slovensko pesen; na prvem listu Šamperlove knjige »Navuk v peldah«, ki je lastnina mariborske gimnazije, se nahaja troje sonetov, zapisanih od Vraza; prvi je preveden iz »Slawy dcere« KoUarjeve, druga dva sta pa izvirna.
Davorin Trstenjak je 1864. leta objavil romanco »Slovenski pisavnik«, katero mu je Vraz ob ločitvi iz Gradca v Zagreb dal v spomin. A. Fekonja je našel v bogoslovski knjižnic; v Mariboru zvezek v 12 ^ s pesnijo 64 štirivrstnih kitic, posvečeno nadvojvodi Ivanu, z jako dolgim naslovom.
Pisatelji. 187
To pa Se niso vsi njegovi slovenski pesniški izdelki ; kajti na svojem zadnjem potovanju je izgubil vse svoje slovenske spise iz 1882 — 1836. L, med njimi sonete po Mickiewiczevem nažinu; to toži sam tudi Prešernu v listu z dne 19. novembra 1837, rekši:
• >Račuaal sem, da se pridružiš mojim nazorom, in t tej nadi se mi je zdelo možno, da more slovensko slovstvo Se dalje životariti. Ker se je pa to zgodilo, zapuščam od pretekle spomladi počenši nehvaležno polje, ki sem ga z vso ljubeznijo obdeloval pet let, in sem $e pridružil navdušenim Ilirom in ne mislim več vračati se. S Slovenijo sem končal, posebno ker sem na svojem zadnjem potovanju izgubil vse svoje spise, ki sem jih imel od 1832. do 1836. l.<
S tem važnim pismom je utemeljen prehod Vrazov iz sloven- skega slovstva k »ilirski ideji«. Ker ni čutil v sebi veselja do pravoslovja, posvetil se je povsem književnemu delu in se preselil v Zagreb. Tam je zbral svoje poezije in jih izdal z naslovom »Djulabije« leta 1840., posvetivši jih svojemu prijatelju Ljudevitu Vukotinoviču ; nastopnega leta zvezek poezij : »Glasi iz dubrave žerovinske«, posvečene hrvatski pisateljici »Dragojili«, in 1845. 1. »Gusle i tambura«.
Po vzgledu češkega časnika: »Časopis Českeho Museum« osnoval je 1842. 1. z Dragotinom Rakovcem časopis : »Kolo, članci za literaturu, umčtnost in narodni život«, v katerem je sam napisal mnogo lepih sestavkov o estetiki in kritiki, od 1847. 1. mu je bil tudi urednik.
Dopisoval je tudi v razne liste.
»Matica Ilirska« je izdala njegove spise z naslovom : »D ž 1 a Stanka Vraza« v četirih zvezkih: I. »Djulabije« 1863. L ; II. »Glasi iz dubrave žerovinske«, »Gusle i tambura«, »Razlike p6sme« 1864. L; III. »Izvorne pšsme«, »Razlike pšsme«, 1. 1866 ; IV. »Prevodi« 1868. 1.
Natančno preiskavanje teh del spada v zgodovino hrvatskega slovstva; tu zadošča, da se pove vsaj njih glavni obsežek in pomen. Turška beseda »Djulabija« pomeni po Vrazovem razlaganju neko vrsto sladkih, dišečih jabolk in so »Ijubezne ponude za Ijubicu«. Pesni se dele v štiri dele in v uvodno pesen »Razlog«, vsak oddelek pa obsega več štirivrstnih pesmic in nas spominja Prešernovih sonetov, Juliji namenjenih ; početek je dovršenejši od konca; zložene so od 1836. do 1841. 1. Razven ljubezni do drage pa opevajo »Djulabije« tudi domovino, otožno razmišljujejo slovensko zgodovino in hrabr6 Slovence na Koroškem in Kranjskem na vztrajno delovanje.
188 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
»Glasi iz dubrave žerovinske«, nazvani po občini Žerovinci, kamor spada Cerovec, rojstni kraj Vrazov, obsegajo balade in romance; sam jih imenuje »pov6stice«. — »Gusle i tambura« ima* štiri oddelke: a) »Prvo listje«, b) »Cvetje i voce« (sadje), c) »Izza mora«, d) »Pov^stice« ; v »Prvem listju« nam razlaga svoj pesniški razvitek, v »Izza mora« spleta svoji dragi sestri Anki ogrljek iz alemov (dragih kamenov) lepoznanske književnosti slovanskih (češke, ruske in poljske) in neslovanskih literatur (angleške, francoske, španske in italijanske književnosti). »Razlike pjesme« obsegajo »Sanak i istina«, 27 sonetov, gazele, različite piesme, povjestice, »Komare in obadove« == satire na ondašnje pisatelje, »Ose« = politično-satirične pesni proti Madžarom. Prevajal je iz raznih jezikov: iz slovensk^a »Ilirijo oživljeno«, iz češkega nekaj kosov kralj edvorskega rokopisa in »Blago« Erbenovo, iz ruskega od Homjakova, Jazykova, Lermontova, Puškina, Venetianova in Žu- kovskega; iz poljskega od Mickiewicza in Magnuszewicza ; iz angleškega od Bjrrona, GoM^lejra, Goldsmitha, Herricka, Hume-a, Th. Moore a; iz italijanskega od Orossi-a in MafTei-a.
Vraz je torej dobro poznal duševno gibanje zapadne Evrope, pa vender ni slepo posnemal tuje romantike ; zametaval je njih sla- bosti in si osvajal njih kreposti, n. pr. občno človekoljubje; posebno je bil zvest Byronovemu duhu ; našemu romantiku je nada boljših časov slovanskih prva voditeljica« in njegova muza je skoz in skoz lirična.
Najvažnejše so za nas Slovence uže omenjene »Narodne pšsne ilirske« ; med davorijami je 6 štajerskih, 10 kranjskih ; med bala- dami je 64 štajerskih, 5 ogrskih. 22 kranjskih in 7 koroških ; pri nekaterih je zaznamovan kraj, kjer so bile zapisane.
Z velikim veseljem jih je pozdravil čelakovsk^, ki je deset pesmic s slovenskim tekstom in češkim prevodom objavil v »Časo- pisu českeho Museum« 1840^ 1.
Ta knjižica je za nas Slovence slovstveno -zgodovinske ime- nitnosti, ker je prva v gajici natisnena slovenska knjiga; tudi so pesni tiskane vernejše in korektnejše nego v drugih zbirkah narodnih pesnij.
Obširna je njegova zapuščina; nanaša se deloma na staro hrvatsko književnost, n. pr. na Gunduliča in Gjorgjiča in na slo- vensko narodno in umetno blago. Umetno blago obsega pesnikove proizvode, polne visokega in blagega uma, pa tudi pesni drugih
Pisatelji. 189
slovenskih pesnikov, n. pr. Modrinjaka, Cvetka, Drag. Šamperla, Dav. Trstenjaka in drugih. »Matica Hrvatska« je podarila »Matici Slo- venski« 1868. 1. Vrazovo literarno zapuščino, ki jo je dobil v pregled dr. Krek; vrlo ugodno se je izrazil ta učenjak o tej zapuščini, naznačujoč jo kot »pravi repertorium« pravega našega narodnega pesništva in vrhu vsega druzega velike vrednosti za narodni ethos, slovensko bajeslovje, za narodno običajno pravo , posebno za slo- vansko dialektologijo id.
Vsled te ugodne sodbe je sklenil odbor »Matice Slovenske« izdati Vrazovo zbirko in izdajo izročiti Kreku samemu, čez tri leta je odbor zahteval od Kreka vso zapuščino nazaj , in tako se je stvar odložila na negotov čas.
Sijajno brani A. Fekonja Stanka Vraza proti sumriičenju, da je slovenski uskok.
Anton Janez Murko (1809—1871),
porojen 8. junija 1809. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah, se je šolal v Mariboru od 1820. do 1825. 1., potem v Gradcu ; v duhovna je bil posvečen 1835. 1. ; med dokončanimi licejskimi študijami in predno je vstopil v semenišče, poskusil je nemirni talent marsikaj, da bi se preživil. Rižnerju, duhovskemu oskrbniku vKarlavi (Karlau) prepisoval je od avg. do januvarija 1827. 1. po tri, štiri do sedem ur na dan svetopisemsko in slovstveno tvarino. Nato se je poprijel prirodo- slovja, slušal nauk profesorja Kvasa. Iz samostana izstopil je 1830. 1. Nastopili so zanj slabi časi ; Ferstelnova knjigotržnica naprosi ga, naj napiše slovensko slovnico, kajti je bil na glasu, da je dobro poučen v slovenskem jeziku. V treh letih, to je od 1830. do 1833. L, je spisal slovar in slovnico, o katerih delih izpregovorimo takoj. Oglasil se je v graško semenišče, ali obotavljalo se je ravnateljstvo, sprejeti ga, ker je bil znan kot nemiren duh, kajti lotil se je tudi zdravilstva. Uplival je na dotičnem mestu tedanji škofovski dvorni kapelan Marko Glaser, da so ga vsprejeli.
Po dovršenih bogoslovskih študijah je bil v semenišču adjunkt do 1838. L; nato ga je vzel tedanji namestnik štajerske dežele VVickenburg za odgojitelja v svojo hišo, kjer je preživel tri in pol leta. Po dvamesečnem kapelanovanju je postal župnik v Stadlu na nemškem Štajerskem, nato dekan v Zavrču in naposled v Hočah pri Mariboru, kjer je umrl 31. dec. 1871. Bil je doktor bogoslovja in poslavljen z zlatim križem s krono za zasluge.
190 Zgodovina sIot. sloTstva. O. deL
Izdal je: »Theoretisch-praktische Slovenische Sprachlehre fiir Deutsche.« Gratz 1832.
V predgovoru prve izdaje razpravlja na drobno, zakaj se je držal bohoričice, izogibljoč se metelčici.^i
Leta 1833. je izdal »Nemško-slovenski in slovensko- nemški slovar v dveh delih«, ki ima radi temeljitosti še zdaj svojo vrednost, in 1836. 1. Volkmerove »Fabule in Pesmi«.
V predgovoru pripoveduje, da sta mu pomagala pri tem delu duhovna gospoda M. Glaser in Š. Povoden na Ptuju.
Murko je bil izreden talent; žal, da je pisateljeval samo takrat, kedar je živel v nenavadni bedi in da je utihnil tedaj, ko so mu dnevi začeli teči brezskrbno. Nenavadno lepo in sigurno se je vedel v najbolj izbrani družbi; Trstenjak je trdil opetoma, da bi se bil sijajno odlikoval — v diplomatski karijeri. Pa tudi v jeziko- slovju je sodil in mislil trezno in bistro, kakor njegov rojak Miklošič.
Marko Glaser (1806—1892)
iz Ruš nad Mariborom, je služboval v kaznilnici v Gradcu, bil dVorni kapelan sekovskega škofa, od 1844 1. pa do smrti župnik pri sv. Petru pod Mariborom. Mnogo se je trudil v ta namen, da se je sedež labodskega knezoškofa iz Št Andraža prestavil v Maribor 1859. leta. Škof Slomšek, kateri mu je bil srčno naklonjen, ga je imenoval častnim kanonikom, cesar pa ga je odlikoval s Franc - Jožefovim redom. Mnogo je storil Glaser za olepšanje župne cerkve in podružnice na Gori. Italijanske slikarje je imel mnogo časa pri sebi na lastne stroške, da so mu slikali v cerkvah.
Izdal je zraven nekih nemških molitvenikov tudi štiri slo- venske.*)
- ) Pobliže o tem v >Prilogi€.
>) Zlagal je M. Glaser tudi nabožne pesni, ki so natisnene deloma v, nje- govih moiitvenikih, deloma v > Drobtinicah <; iz letnika 1850 objavimo za vzgled:
»Pesem od nar slajšiga serca Jezusoviga<.
1. Na nebi no na zemlji, 2. Za nas je serce klalo,
Na vseh krajeh sveta Pred kak smo spoznali:
Mi v svetem zakramenti Vse gnade nam je dalo
Častimo Jezusa. V altarski skrivnosti.
Kor : Gešeno, hvaleno, Kor : Cešeno id.
Od vseh naj Ijubleno,
Presveto serce Jezus
Na večne čase bo.
Pisatelji.
191
>Ah, oče, pošlji mi to dete v raje, Naj Ijubav moja s solzami ga zmoči.« Bog milo sluša, kar hči prosi daje.
Janez Dragotin Šamperl (1815—1836)
iz Gomile pri sv. Urbanu blizu Ptuja, se je šolal v Mariboru in v Gradcu ter je po nemškem priredil knjigo : »Navuk v peldah«, Gradec 1836. 1., in objavljal pesmice brez vrednosti v »Slove- niji«, v Janežičevem »Cvetju slovenskega pesništva«, v »Novicah« ter v » V e d e ž u « ; opeval je sušo, kreganje, »kazavca ceste«, voznika in enake nepesniške osebe in reči.
Mariborska gimnazijska knjižnica ima jeden izvod Šamperlove knjižice »Navuk v peldah« ; na prvi listek je St. Vraz zapisal sam tri sonete ; drugi se glasi tako-le :
Tam v onem kraji, kjer se pašči Drava, Da sestro Muro berž in berž objame, Tam vidiš v lepib dolih bele hrame, Tam sina je spočela Ijubav prava.
Za slabih let že misli bistra glava, Kak materi povrne, kar ji vzame. Ni mi blaga zvun proste pesmi same, Al gane to, da k Bogu vpije Slavo:
Šamperl je umrl kot 21 letni modroslovec.
Jožef Zabukošek^) (1804—1870),
porojen pri sv. Petru pod Svetimi Gorami 1804. L, kurat pri svetem Lenartu pri Laškem 1839 — 1849., potem župnik na Bizeljskem 1849 — 1870, je izdal molitvenik: »Sveti križ.«
Franc Ser. Bezjak,
porojen 1. oktobra 1814. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah, župnik pri sv. Marku blizu Ptuja, izdal je, ko je bil kapelan pri Negovi, molitvenik: »Marija, žalostna mati«, V. natis. Na Ptuji 1882. 8^ 352.
Brž anjgelca, odpošlje Ji pa sina: Anjgel mu skleae roke, sklene oči Ter v krilo ti pernese Dragotina.
3. Krez vsakiga se smili, Če ravno greSnik je; Tam zgrivani dobili 8o grehov smilenje.
Kor\ češeno id.
4. O Jezus, v ranah tvojih In v serci tvojem jas Dobim v nevoljah svojih Narvekši trošt vsak čas.
Kor: Češeno id.
5. K tem serci pribežimo Tej, kda nam umreti bo; Ce vredno zadobimo Sveto resno Telo.
Kor: Češeno id.
6. Od grehov nas očisti Skoz svojga serca kri; De milost znamo v tisti Dobit k zveličanji.
Kor\ Gešena id.
1) A. Fekonja, >Lj. Zv.« 1884, 697.
192 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
I
Sigismund Juvančič,
porojen na Jamnah blizu Konjic na Štajerskem 1798. L, je dovršil srednješolske in bogoslovske nauke v Mariboru, Gradcu in Celovcu ; po kapelanskem službovanju v raznih krajih je postal 1826. leta dvorni kapelan labodskemu knezoškofu Zimmermannu, 1834. leta kanonik in šolski nadzornik. V tem poslovanju je spisal nemško računico z naslovom: ,,Surjc 2Joriibungcn, JRcgcIn unb SSortl^cile fiir bag «o^f* unb Siffcrrc^ncn." ®ra| 1843.
Ker mu ni ugajalo pisarniško delo, katero je opravljal s silno vestnostjo, se je 1843. leta preselil v Laški trg (Markt Ttiffer) za dekana in umrl tam dne 15. januvarija 1845. 1.
Izdal je molitvenik: »Premišlju vanje ino molitev eniga Kristjana«. V Gradci 1828. 12^ 250.
Jurij Caf, ki je v »Novicah« 1845. L, str. 31, naznanil njegovo smrt, pravi, da je ta molitvenik izšel v drugo v Celju, ne omenivši letnice. »Novice« 1840. 1. v priloginem listu 1. pri- poročajo tretji natis, ki je izšel pri Jožefu Geigerju.
Jožef Lipold (1796-1855)
iz Mozirja na Štajerskem, se je šolal v Mariboru in v Gradcu, bogoslovja pa se učil v Ljubljani. Mnogo let je župnikoval v Rečici, od koder se je imenoval sam Leopold Rečički.
Živahna leta francoskih vojsk so v njem vzbudila pevsko žilo ; bil je 1810. 1. kapelan domačim brambovcem in jim zložil primerne pesni, ki so se natisnile v Celju. Njegove pesni se nahajajo v Ahacljevi knjigi »Koroške in Štajerske Pesme«, pa tudi v letnikih »Drobtinic« od 1846. do 1856.1.
»Drobtinice« 1846. 1. imajo pesni: »Terice«, »Perice«; 1849. L »Pesem za flosarje ali veslarje«, 1850. leta »Zdravica svetlimu cesarju.«
Mam 1. C. premalo naglasa, da se Lipold v svojih poezijah najrajše ozira na dnevna prašanja; takim je bil posvetil svoje »Osoljene pesmi«, (»Drobtinice« 1850), »Seda j n i svet«, »Pijancam žganjepivcam«, »Od komunistov«).
Op. Šest rokopisnih zvezkov njegovih pesnij se še hrani ▼ Lipoldovi hiši T Mozirju.
Pisatelji.
193
Zadnja se glasi:
1. Svet misli si zlo premeten, Od vsih strani jako učen,
Že vsak lenuh gospod če bit\ Vsak potepuh starino pit\
2. Kar pridni so pridelali, Se kommiistam lastno zdi. Saj pravijo, vsi bratci smo, Kar gleštamo, je vsih biag6.
3. Kar si poerbal, tvoje ni, To sliši tud^ med vse ljudi. Kar ti v darilo si dobil,
Boš ravno tak med nas delil.
4. Tak ubožnih ljudi več ne bo, Vsi iehko tak bogati so.
Kar si prihraniš, pridobiš, Zopet med druge razdeliš.
5. »Posestva tvojiga več ni, Kakor do zdaj pod ključami, Razločka stanov več ne bo.< Tak komunisti hočejo.
6. Vsi so gospodje in gospe; Kaj s tega bo, vsak Iehko v4: Kedar požerto vse blag6, Potim sromak tud^ Vsaki bo.
7. Lenuh ni sjal, tud nima žet*. Kar je pridelal priden kmet; Pokaj bi potepuh zapil,
Kar je gospod si pridobil?
8. Mestlan, teržan dost^ truda *ma, Ki rokodeli. baranta;
Naj vživa, kar pridelal je, Ne potepuh, ki križem gre.
9. Na kmete se zanašajo,
Da tumpci z njim^ potegnejo; Alj Bog je kmetu glavo dal, De bo goljfijo berž spoznal.
10. Katolška vera nas uči, De Bog talente razdeli,
Da en^mu dva, pa drugemu pet, Ne vsakemu en'ga, ne deset.
11. O komunist, poberi se! Tvoj nauk slepar iz pekla je, Ljubezen Bog od nas želi, Ne pa oropati ljudi.
12. Le pridno radi delajmo, In vbogim pa pomozimo; To nas uči keršanski nauk, To srečnih je ljudi opravk.
Jurij Verdinek (Berdinek),
porojen v Ribnici na Pohorju, župnik pri sv. Antonu na Pohorju 1816 — 1817, kurat v Selih pri Slovenjem Gradcu 1817-1831, umrl v Starem Trgu 1836. 1., je spisal molitvenik: »Vsakdanji kruh, prav lepe molituvne bukvice«.
Felicijan Globočnik (1810—1873)
iz Braslovč na Štajerskem je prirejal Krištofa Šmida povesti in spisavai poučne sestavke, n. pr. »Čujte, čujte, kaj žganje delac, opisal Janeza Goličnika, župnika v Grižah, zlagal pesmice za »Drobtinicec in Ahac - 1 j e v o zbirko koroških in štajerskih pesnij ter sodeloval pri knjigi : » D j a n j e Svetnikov Bo ž jih C.
• Franc Cvetko (1789—1859),
porojen v Dornavi pod Ptujem, župnik v Lembahu, dekan na Ptuju, potem v Ljutomeru in v Mariboru.
Njegove spise homiletične vsebine je objavljal » S 1 o v. P r i - j a t e 1 j « v Celovcu še v letih 1879—1881.
Franc Cvetko je v slovensko -hrvatski mešanici zlagal slavo- speve visokim cerkvenim dostojanstvenikom, n. pr. : »Zdihljeji pravovernih Slovencev v Sekavski škofiji prama svojimu Visokimu Višjip,astirju Ottmarju Jožefu,
13
194
Zgodovina slov. slovstva. II. del.
vitezu od Raušer«; »Zdihljeji pravovernih Slo- vencev za svetim Očetom Rimskim Papom PijomK.«
V vzgled bodita dve pesmici:
Zdihljeji pravovernih Slovencev v Sekavski škofiji prama svojimu Visokimu Visjipastirju Ottmarju Jožefu, vitezu od Eaušer.
Rumenog^ Sun ca s vitli žar Vitez serdan Jožef Othomar SvetjeDik Velki KDezoškof! Pridi, vodi, spasi čedo, Pridi, sliši, štor besedo Pred sveti ta oltar Podel' nam Duha svefga Dar In Tvoj Slovencam Blagoslov.
Motto: Omnes In Charitate
Otbmari JosepM Celsissimi Oves Jesu Cluristi:. O. J. C.
To — prosimo Toe ovčice In dušne verne zveste: Usliši Jožef mili glas Othmar! naj Ti bode za vse mar, Ndgrada bo Tebi v dar: Večna v nebeščanov zborih Tamo pri angelskih korih Othmaru »Slavac radi nas.
SLaVa sLoVanoV sVoIMV Car V FranCV lozIpV Na BofiaVL
1. Ni blo Gara, ni blo krala, Glasovitog' kot si Ti! Roka božja ti je dala Meč, kateri vse vmiri.
2. So vihrele strašne borje Vetrov silne naglosti: Pa že tudi totih morje Svoje sanje mimo spi.
3. Te ugrizti b'la hotela
In požreti Hunska zver*),
Pote Tebe sta otela
Slavjan, Ban in njuj handyer.*)
4. Že se nezvesta Italia Pri Sardinčanu slini: Tva naj prepadne Avstria In vera zgine v Rimi.
5. AP hrabrog^ top Radeckita In hrabrog sabla Sina Bana Avstriu rešita Pretirata Sardina.
Motto: FranCIsCVs losephVS Del Gratla et Vnitis VIrIbVs Caesar MagnVs AVstrlae Vnitae.
6. Pastirje tud poklical si Kod sebe ta na Dunaj; In kakšni, Nje popital si, Imade cerkev slučaj?
7. Veselje b'lo Te gledati U sredi trum pobožnih Slovesne poje spevati Gospodu Čarov zmožnih.
8. Le z Bogom boj začeo si, Le z Bogom boš ga končal: Austriu svu oteo si, Slavom si boš jo venčal.
9. Presvitlo Tebi kronu lam Iz nebeščanov Raja
Nese Angel že naproti sam, Nagrado zmage daja.
10. Nagrada Tebi, Svitli Car, In krona časna in rajska: Od večnog' Boga bodi v dar Deržava Avstrijanska.
11. Ni ga Čara, ni ga Krala, čudovitnog, kak si Ti: Roka Božja Ti nam dala Čara, Krala >Slavnosti<.
Te dve pesni sta natisneni v »Zgodnji Danici« 1849. L
- ) Košut. - ») Handžar.
Pisatelji. 195
KoSie Jožef (1788-1867),
por. 9. okt. 1788 v Belotincih ob Muri, je dovršil gimnazijo v Kiseku, kjer je bil zavod, imenovan >Adelfry Keltzian orfanotrophium« ; modroslovja in bogoslovja se je učil v Sombotheli. V duhovnika posvečen 11. vel. srp. 1811 je kapelanoval v Belotincih, župnikoval mnogo let na Gornjem Siniku, kjer je umrl lb67. L
On ni pisal čiste prekmurščine, nego je vmešaval v svoj jezik besede iz štajerske slovenSčine, pa ne vselej pravilno. Smoter mu je bil pospeševati posvetno omiko svojih rojakov. Izdal je »Kratki navuk vogrskega jezika za začet- nike...« VGradcil83 3.
Na koncu ima pridejan kratek madžarsko-slovenski slovar: »Poučna knjiga Dikih korenastih i penjdstih vogrskih rejci <
V prvi ddbi svojega pisateljevanja je bil zavzet za madžarsko misel in je gorko priporočal Slovencem madžarski jezik.
Druga knjiga je; »Zob ri sani Sloven medMurov in Rabov.« Letnica? Mesto? Tu govori o običajih in zgodovini Slovenov. »Zgodbe vogrskega kraljestva« 1848.
V tej knjigi ni preslavljal več na tak čuden način Madžarov^ nego je postal pošten narodnjak.
Priobčil je nekoliko pobožnih spisov, zapisal obilo cerkvenih govorov, ki se še nahajajo v rokopisih.
Mihal Barla
je izdal pesmarico: »Krščanske n6ve pesmene knjige.« Predgovor
se glasi:
Verni Kr fzs enik!
V eti Knigaj fze ti Krfzcsanfke nove Pefzmi davajo v-roke. Szpravlene fzo v-csistom Tvojem Szlouenfzkom jeziki; csifzte fzo i na Krfzcsanfztvo gledocs, takaj razumne i pobo'zne. Naides v -eti na vfzake Szvčtke, na vfzako priliko, vu kaksojste fztavi fzi, i vu vfzakoj diisevnoj potr§bcsini, pripravno Boga zviša vanye, dUsevni trost, i fzrdcsa Tvojega pobdgsdvanye.
V-tom prvom Graduvdli fze je dofzta zmenkanya nahdjalo, i nistere nefzpodobne recsi; niti ta Szlovenscsina je nej bila prava, nego vu vnogom tali na ttlhi jezik zaobrnyena: stero vfzaki lehko na pamet vzeme. Kakoli je pa pravo v- oni prvi pefzmaj, to vfze fze i v -eti, v -lepši r^d pofztav- leno, nahd.ja.
Ali mog6cse bode sto pitao, gde fzo ti nedelni HpmnusJce, gde fzo te Invocatie, gde fzo te pefzmi po Predgi? T6 vfze fze csifzte nahajajo med timi Pefzmami od Bo'ze recsi. Te drtlge fze ti pa fzame ka^zejo, gda je mas napr^vz^ti, i popivati.
Imena i hvale je vredna pri etom d^li našega Vifzoko postflvanoga Superintendensa G. Kis Jd,nosa fzkrb, ki poleg fzvoje pafzterfzke dU^znofzti poglednovsi te Szlovenfzke Gmaine, i na pamet vzevsi, kaj one zvuna drugi knig tUdi pefzmene knige potrebiijejo , fzo tak zravnali, i menč na to nagnoli, naj bi eto tesko delo na fz^be vzčo, stero fzem i z-Bo^zov pomocsjov, kak stimam, dofztojno i pobo^zno fzkoncsao; hvale je vredno vu imendvanom Visesnem Pafztčri i to, kaj, geto fze je zadofzta naprg-
13*
196 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
placsarov nej naislo, fzo escse ttidi z-fztroskom eii prizem v5 StampaDye napr^pomogli.
^Zivi tak z-etimi fzamomi Bogi na diko, szam (fzam Pis.) fzebi napo- bog8anye, na trdst vu trpl6nyi, i naj bole na zvelicsaDye Bdg fzam naj č& vizem onim, ki ga vernoscsčjo dicsiti, Szvčtoga DQha pomoes, i vekivecsno miloscso!
Y-K5vago-0rsi Profzincza 4*0«:» dn^va 1821.
Pesmarica je razdeljena na pet >talovc; pred njimi se nahaja kratko, jedno stran obsegajoče: »Pefzmeno zduhš,vanye pri sacsetki bo^ze fzlo^zbe.« To delo obsega 1.) pesni na velike praznike, 2.) o nauku vere, 3.) o pravem krščanstvu, 4.) za razne stanove, 5.) za določene čase ali prilike.
Y vzgled bodi:
^Zirovnofzt zemlje.
Ode koli cslovek na zemlji prebiva, Tvojo dobroto, oh Bog povfsved v'živa: Od tebe vfzaka fztvar ma hrano, hrambo, Pomocs, obrambo.
Gda nafz priglednes, zemla fze ponovi, Po tebi rofza zemlo blagoslovi; Szilje fze vrši, oh dobrocsinenye, Nam na ^živl6nye.
Daš rdfzti travo na brSgi, i v doli, Nyive ofzna'ziš k — nasoj dobroj voli; Naj fzad prinaša pofzejano fzemen, Das dobro vremen.
Ti naplodjdvas potrebno 'živino Z' ny6v napunjdvas to zemle širino; Naj csloveki bo vu deli na pomocs. Ti nyej davas mocs.
Tvojoj dobroti fze vfza velzelijo, L6g no pol6 li Tebe dicsijo; Ufzaki jezik Te v radofzti zvišava Diko Ti dava.
Ti braniš pol4. Gofzpdd vfzamogocsi, Od kvara tocse; v deli fzi k-pomocsi; Nezrecsena je Tvoja dobrotivnofzt, Vzemi zahvalnofzt!
Da nam 'ze eti vnogo dobra ddvas, I nase delo verno blagofzldvas, Verjemo v '— Nebi, gde vecsno diko mas. Nam escze vecs das.
Na Koroškem se odlikujeta Ahacelj in Jarnik.
Matija Ahacelj (1774—1845),
porojen 24. febr. 1774 v Gorenjem Rožu na Koroškem, pohajal je latinske in eno leto bogoslovske šole v Celovcu, postal 22 let star suplent in kratko potem stalni učitelj matematike in fizike na celovškem liceju, katero službo je opravljal 38 let; umrl je 23. nov. 1845.
Pisatelji. 197
Posebno se je zanimal za kmetijsko stroko in je sluSal v letih 1809 — 1811 predavanja slavnega dr. Burgerja, profesorja stolice za kmetijstvo. 1811. L pristopil je Ahacelj h koroški kmetijski družbi, postal 1820. 1. njen kancler; vestno je opravljal to službo do smrti in je uredoval nemško glasilo tega društva; v prvem zvezku razvija svoje nazore o kmetijstvu; sploh se je zanimal za vse stroke gospodarstva in je na Koroškem deloval v tem smislu, kakor Bleiweis na Kranjskem.
Poleg svojega raznovrstnega dela pa ni zanemaril materinega jezika; ko je Slomšek 1822. L zaCel bogoslovce poučevati v slovenskem jeziku, je Ahacelj kupoval mladim rojakom potrebnih slovenskih knjig.
Posebno ljube pa so mu bile slovenske pesni; pel je sam rad in širil slovenske pesni med narodom s tem , da je izdal pesmarico : »Pesme po Koroškim in Štajerskim znane« Celovec 1833. — III. izd. 1852.
V nemškem predgovoru izjavlja, da je izdal pesni na prospeh slovenščini, duhovnikom in učiteljem, naj skušajo s tem odstranili umazane pesni, ki so toli razširjene med prostim narodom.
Vrst4 se koroške s štajerskimi, največ iz celjskega okraja. Pesmarica ima ohraniti tudi spomin njegovemu rojaku Mihaelu Andreašu.
Da bi se pesni tkalca Andreaša ne poizgubile, jih je dal Ahacelj popisati in zbrati; razven Andreaša so pesni zložili za prvo izdajo tudi: Slomšek, Jak. Strašek, Val. Orožen, Mat. Vodušek, Andrej Urek, U. Jarnik; za drugo ifedajo še Pet. Globočnik, Hašnik, Lipold ; v tretji se nahajajo tudi pesni Volkmerove.
Šafafik je pisal o teh pesmicah: >To so ničvredne, jalove in neokusne čečkarije nekega polučenega tkalca ih drugih učencev g. Ahaclja, nikoli ne narodne pesni. Gospod izdavatelj pa te proizvode do neba povzdiguje, a ob enem se znosi nad pravimi narodnimi pesnimi, češ, da so take pesni nasladne, umazane, četvero- vrstične, katere je neki sam peklenščak po svojih pomagačih spravil na svet in med ljudi, kakor je Ijulko med pšenico zasejal.«
Vender je Safafikova sodba preostra, kajti tri izdaje pričajo, da so pesmice vender segle Slovencem do srca.
Urban Jarnik (1784—1844).
V tistem času, ko so se Slovenci začeli gibati na Kranjskem in Štajerskem, tudi slovenski Korošci niso bili brez svojega »Vodnika« ; na Goriškem je dramil Slovence Stanič, na Koroškem pa Jarnik. Porodil se je Jarnik dne 11. majnika 1784. leta pri Nadižarju »na Potoce« v malem selu spodnje Ziljske doline v župniji sv. Štefana. Oče mu je bil premožen in spoštovan kmet in voznik. Ker je Urban imel bistro glavo, poslali so ga 1795. 1. v Celovec na gim- nazijo. Viharne one čase francoskih vojsk popisuje Jarnik sam. Po izvrstno dokončanih latinskih šolah je vstopil v semenišče, iz katerega je sicer pobegnil, pa se zopet vrnil. V mašnika posvečen 1806. 1. je prišel za kapelana v čanjče in potem v Podkrnos (Gurnitz).
198 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Leta 1811., zapustivši Podkmos, je dobil Jarnik službo mest- nega kapelana pri stolni cerkvi v Celovcu ; ker mu je bilo službo- vanje pretežko, plača prepičla, je prosil čez dve leti k drugi mestni župniji, in dobil mesto, 1818. leta pa šmihelsko župnijo. Leta 1827. dne 18. januvarija je dobil z odlokom c. kr. ilirskega gubernija v Ljubljani župnijo Blatograd ob meji nemško - slovenski, kjer je ostal do smrti, ki ga je dohitela 11. junija 1844. 1.
Lepi kraji, v katerih je služil sprva, navduševali so mladega idealno navdahnenega moža , nadarjenega s pesniško žilo , da je začel v slovenskem in nemškem jeziku zlagati pesni, ki so vse večinoma didaktične vsebine. Take pesmice so : » Z v e z d i š č e «, »Denica«, »Arfe«, »Bučelica« Opeval je letne čase : »Pomlad«, »V v i g r e d i « , »Jesen«, »Kres«; marsi- katero njegovo pesen prevel je na nemški jezik Fellinger.
Kakor je Vodnik opeval Savico in Triglav, tako Jarnik svoj priljubljeni Podkrnos:
Za hrbtom je skalna gora, Spodej zvira Hippokrene, Pravi se Keraos pri nas, Cisti zvirk za pevce vse,
' Je za Špice ^na podpora Belkaste on pluje pene.
In za pevca pa Parnas. Umnost pev'c iz njega p'je.
Po vzgledu Vodnikovem (»Na moje rojake«) je zložil tudi Jarnik pesen: »Na Slovence«, kjer poje:
Zarja lepa se razliva Čez slovenji Gorolan, Zbuja dremanje, Oznanja svetli dan
Zlagal je izvirne pesmice, prelagal pa tudi nemške na slovenski jezik, n. pr. Fellingerjeve »Damon an Melite«, »Lebens- funken«, »Der Kampf mit dem Lindwurm im Sonnen- felde«; Erminove »Nahe der Geliebten«, »Herkules am Scheidewege«,iz Lichtwerove knjige: »Recht der Vernunft«, Schillerjev »Gang zum Eisenhammer« in »Grafvon Habsburg«.
Jarnikove pesni niso vse zagledale belega dne; zgodovinsko društvo koroško hrani rokopis Jarnikovih pesnij, ki pa ima izrezanih 60 listov do {121 strani); urejene so po kronološkem redu ; ostalo je še 30 pesmic, ki so zložene od 15. aprila do 24. novembra 1809 ; na treh posamnih polah je še ostalo 12 drugih pesnij. Nekaj se jih nahaja natisnenih v Primčevi knjigi »Nemško- slovenske branja«, v »Kranjski Čbelici«, v »Ahacljevi zbirki«, v Miklosič-Navratilovem berilu in v »Razlagovi pesmarici«.
i..^'
Pisatelji. 199
Mnogo pesniškega duha ne kažejo ti proizvodi, pa oblika je marsikateremu gladka in blagodoneča.
Ko ni bil več v lepih romantičnih krajih, nego živel in deloval v hrupnem mestu, mu je ugasnila pevska žila, želel pa je vender koristiti dragim rojalcom ; radi tega jel je spisa vati poučne knjige za prosti narod, n. pr. : »Zber lepih ukov za Slovensko mladino.« Celovec 1814.
V tej knjigi se nahajajo štiri poučne pesni, razni nauki v podobah, dva razgovora »med enim fajmoštram in eno farmanco od žegnanih reči in od božjih potov«, 100 pripovestij in prislovic, lepo število Ezopovih basnij in Schillerjev »Gang nach dem Eisen- hammer«.
V zanimljivem predgovoru pripoveduje, da je nova, v Ljubljani po Kopitarju 1808. 1. izdana slovnica pokazala pravo pot v našem jeziku; ne piše se več 1.) „dobru jutru^ nego „dohro jutro^ , 2.) „dal sem^, ne pa „d<iv sem" id.; 3.) treba je pisati „8v6t"^ p^^g", ne „sviei'\ jfbrieg"; 4.) hog,rog^ ne hug, rug id. ; 5.) klešče, pišče, nam. kleše, piše; 6.) k meni, v hiši, z ljubeznijo, ne k' meni, v'hiši id.
Tudi prostemu ljudstvu spisana je knjiga: »Sadje rej a.« Celovec 1817. To je prevod nemškega izvirnika »Geigers Lehrbuch von derObstbaumzucht«. Prevod je pisan v ziljskem na- rečju, katero pa ni toliko razširjeno, da bi knjiga mogla mnogim koristiti ; za poznavanje koroških narečij pa je vender velike vred- nosti. Poleg tega je tudi prva v tej stroki.
Na ogled nekaj stavkov:
Besieda za kmeta ino za vsakega, ki le za štiri pedi zemle ima. Lubi moji ludi! Kdo je med vami, kateri bi ne videv, ne očutiv, da njegove hiSne potriebe od dne do dne rastejo? Davki so povišani, posli so drajSi, kovači, kolarji vse sorte delavci svoj zaslužik vzdignejo; oblačilo, pijača, vse. kar potrebujete, na viš lieze ; kamor so vaši očovi z eno petico prišli, vi še z raDJŠam ne zajdete; z eno besedo! vse, kar zase ali za svoje hišuvanje potrebujete, je dva ali trikrat drajše, kaker je nekdaj bilo.
Omiki prostega naroda namenjena je tudi knjiga »Nevar- nosti mladih ludi«, Celovec, ki pa je prirejena po nemškem izvirniku.
Kakor se je v Ljubljani za Čopove dobe zbralo lepo število znanstveno delujočih mož, tako se je tudi v Celovcu obudilo lite- rarno delovanje, ko je bil Jarnik tje došel iz Podkrnosa. L. 1811. je začel izdavati „Charinthijo" zdravnik dr. Kumpf, za njim dr. Jenull in za tem S. M. Mayer, Jarniku naslednik pri stolni cerkvi. Poleg
200 Zgodovina sloT. liovslTa. H. del.
teh nam je Še omeniti Fellingerja, Gsllenateina , očeta in sina Tschabuschnigga, Budika, zgodovinarje in starinoslovce Eichhorna, Hermanna, Ankershofna, dr. Bui^erja in Slovenca Ahacija. „Carin- thia" ni več zadostovala ; pridružila eta Mayer in Kumpf 1818. 1. še „Kdmtnerische ZeiiscArt/il". V naznanilu tega lista pravi sedma točka: »Navajajo se najboljši pripomočki , kako bi se najhitrejše in naj- primernejše razširjalo najboljše narečje slovensko z zakladi nemške omike in vede.«
Jarnik je zastopal slovenski oddelek in toliko uplival na list, da je bil nepristranski.
Ker je bila glavna smer tema listoma domovinoslovje, napel je tudi Jarnik vse svoje sile, da bi častno izpolnjeval svojo nalogo.
Kopitar ga je poprosil, naj popravi one zmote in hibe, ki sta jih zagrešila Sartori in Hacquet. To je storil v ,,'Valerldndische BlSUer fUr den osterreichischen Kaiserslaat" 1813, 1,
Vsled Jarnikovega upliva bo se objavljali razni jezikoznanski in starinoslovni spisi. Največji uspeh dosegel je razlagajoč krajevna imena in s tem izzivajoč marsikateri spis nasprotnega mnenja. Celih trinajst let je nabiral tvarino za razpravo : „Andeulungen iiher Kdmten's Germanisirung", kjer je natančno določil nekdanje meje slovenske; raztoživši vzroke ponemčenju sodil je : »da so danainji Nemci po Koroškem v obče stari korotansko- slovenski, s Kelti in Nemci, zlasti Bavarci spojen narod.«
Te svoje trditve pa je hotel podpreti tudi s starimi napisi ; nabiral je rimske kamene in druge starine ; skušal je napise tolma- čiti, pa s slabim uspehom. Iz teh preiskavanj vzrastla sta mu dva zgodovinska spisa; v prvem trdi, da so Slovenci zedinjeni po kralju Samu dospeli do vrhunca svoje veljave, v drugi razpravlja, kako se je bil pokristijanil Korotan ; očitali so mu ocenjevalci njegovih spisov, da je premalo rabil bizantinske in zapadne pisatelje.
Spisa o narečju koroškem ni mogel dovršiti radi nedostatnih podatkov; kar je spisal, objavil je njegov prijatelj S. M. Mayer.'|
Tista leta, ki jih je preživel v Blatogradu, smemo imenovati njegovo jezikoslovno dobo. Pritegnil je Dobrovskemu, ki je v slovnici češkega jezika glagole razdelil na šest vrst; upiral se je Metelkovemu »kranjskemu« jeziku, zahtevajoč, naj se imenuje jezik »slovenski«.
') „CaHnOiia" 1859, fit. 3,
Pisatelji. 201
Metelkov pravopis se mu ni zdel »omnibus absolutus numeris«, vender se mu je prikupil ; prepiral pa se ni, ker mu je bilo pričkanje zopemo.
Da se je pečal s slovnico in slovarjem, je naravno ; potrebovali so takrat uže primerne slovnice, kajti pošle so bile razne izdaje Gutsmannove slovnice. On jo je izdal na novo 1829. 1.
Vsak temeljit jezikoslovec se mora baviti s starejšo obliko tistega jezika , ki ga preiskuje ; zato je Jarnik rad pogledoval v najstarejšo dobo slovansko, v dobo Cirila in Metodija, da bi raz- jasnjeval slovenščino; tega preiskovanja sad je bila knjižica: „Kleine Sammlung solcher altslavischer W6rter, tvelche im heutigen fvindischen Dialed noch krdftig fortleben/^ Klagenfurt 1822.
To delo je pot napravljalo večjemu, ki je izšlo deset let pozneje z naslovom : „ Versuch eines Mipnologikons der slovenischen Mundart in Innerdsterreich/* Klagenfurt 1832.
Ta knjiga je uravnana po Dobrovskega osnovi in razlaga korenike v treh vrstah : L Wurzelsilben mit einem (1 — 28), 11. *mU ervei (28 — 156), IIL mit drei oder mehr Grundlaiden (157 — 240).
Knjiga je zarad tega uravnana takč, ker se je v onem času začelo razvijati primerjalno jezikoslovje, kateremu so služili na tak način spisani slovarji in ker se tudi domačin temeljiteje nauči materinščine. Porabil je vse svoje prednike, Pohlina in Gutsmanna, izpisal je Metelka in Danjka, dobival tvarino tudi od stanovskih tovarišev. S tem delom hotel si je ustvariti trdno podlago, na kateri bi mogel izdelati potem slovensko - nemški in nemško - slovenski slovar, kajti po teh so takrat močno popraševali. Tiskar Kleinmayr je nagovarjal Jarnika, naj pregleda Gutsmannov slovar in naj napravi novo izdajo. Izprevidel je, da ne kaže na tak način izdavati slovarja, nego da je treba spisati novega. Lotil se je tega posla; Metelko mu je izročil v porabo Vodnikov slovar z Bilčevimi do- neski, prepustili so mu svoje spiske Zupan, Stucin in Smolnikar, posebno marljivo gaje podpiral Slomšek, takrat spirituval v Celovcu. Vseh del pa ni mogel dokončati, nego je ostalo nedokončanih v rokopisu troje nemško-slovenskih slovarjev.
Jarnikov duševni obzor pa se ni omejeval samo na slovenske slovarje ; vse, kar je takrat prešinjalo slovenske rodoljube, vse to je tudi njemu segalo do srca. Slovenske rodoljube je takrat živo zanimalo prašanje, v katerem narečju bi najbolj kazalo pisati južnim Slovanom.
202 ZgodoviDa slov. slovstva. II. del.
Ko je 1835. 1. Lj. Gaj ustanovil »Novine« in »Danico Hrvatsko« in v njih začel širiti idejo ilirstva, sta se na Koroškem navdušeno poprijela te misli Jarnik in Matija Majar. Jarnik je bil odločno za stališče skupnosti v »Dopisu iz Koruške, od Bratomira Dolinskoga«. (»Danica ilirska« 1837, št 8 i. d.)
Jarnik imenuje »Danico ilirsko« glasilo, v katerem se stekajo življenjske niti južnih Slovanov. Spisal je tudi v tem smislu »Obraz slovenskega narečja uKoruškoj«. (Z uvodom in opazkami od St. Vraza. Kolo L 1872, 41—57.)
Jarnik pa ni samo z radostnim očesom gledal duševno gibanje Hrvatov in Srbov, nego marljivo se je učil tudi ostalih slovanskih narečij, kar dokazujejo rokopisi v zapuščini.
če se premisli, da je glede slavistike bil osamljen v vsej koroški deželi, se vender mora priznati, da je v tej stroki lepo napredoval.
Pa še preko mej slovanskih mu je silil ukaželjni duh; to dokazujeta ta-le dva rokopisa:
»Sammlung fremder Worter, die in den slavischen Mundarten als notl)wendig (ejgene Namen der Volker, Lander, Berge, Fliisse u. dgl.) oder mit geringer Veranderung auf- genommen, wie auch solcher, die durch wechselseitige Re- vision und Aufnahme der einheimischen gut gebildeten Worter entbehrlich werden konnen.«
Rokopis ima 99 velikih stranij; jeziki, iz katerih je pisatelj nabiral izposojene besede, soti-le: 1) slovanski, 2) hebrejski — arabski, 3) grški — latinski — italijanski — francoski; 4) nemški — holandski — švedski ; 5) madžarski ; 6) turški — tartarski ; 7) sanskrtski ; osma vrsta je prazna brez naslova.^)
»Gebaude des lateinischen und slovenischen Verbums in seiner fortlaufenden Harmonie dargestellt.« 2. str. iz 1. 1832.2) Vrlo zanimiv je tudi spis :
»Die ersten Herzoge Karntens oder kurzgefasste Geschichte der Bekehrung der Karantaner Slaven und der Griindung des Herzogstuhles. Nach alten Quellen bearbeitet von U. J., Pfarrer zu St. Michael am Salfelde« (sic). 60 str.
- ) Scheinigg, »Kr.« 1883, 420.
») Scheinigg, L c.
Pisatelji. , 203
Ta spis je poklonil pisatelj nadvojvodi Francu Karolu Josipu, ki si je prišel ogledat koroško deželo. Zgodovina je razdeljena na tri dele ; Jamik je ohranil pri tej priliki slovensko in nemško pri- sego fevdnikov, podložnih koroškim knezom ; glasila se je tako-le : »Kako mene je sedaj naprej brano y zapo-
uedano, tako hožu sturiti y vuse dopernesti,
tako meni Bog pomozi sueta diua M aria M ate
božja y vuse Svetce.«
Tako se je prisegalo 1637., 1657. in 1711. 1. Jamik stavi to prisego med XII. in XIV. vek.
Leta 1849. je objavil Archiv filr osterreichische Geschichte und Geographie 17:
»Windische Lehenspflicht 1737. Aus dem schrift-
lichen Nachlasse des verstorbenen Pfarrers v on Moosburg
U. Jamik.«
V knjižnici celovškega zgodovinskega društva nahaja se še ta-le drobiž: »Besieda na Rotmane«; obsega posebne dolž- nosti »rotmanove« — na 6 Va straneh v koroškem narečju. Rotman ali prišuštnik, voljen vsako ali vsako tretje leto po grajščinskem ali krajnem sodniku, oznanoval je vaščanom grajščinske ali sodne ukaze ; morda je tedaj Jarnik koroškim Slovencem prevajal uradne ukaze.
Razven teh del je izdal tudi več knjig nabožne vsebine, n. pr. »Molitne bukvice za otroke«, Celovec 1817; »Jedro keršanskih resnic« 1820; »Evangelije in branja«, »Evangelije na posebne dneve svetega posta« 1821; »V duhi katolške cerkue moleč kristjan« 1822. — Oba tu navedena »Evangelija« sta nam znana iz Danjkove Abecedne knjižice str. 5 — 7.
Občeval je z najimenitnejšimi slavisti svoje dobe, s Kopitarjem, Vodnikom, Metelkom, Primcem, Slomškom, Lj. Gajem, St. Vrazom, Šafafikom, Sreznčvskim idr.
Svoja stanovska opravila izvrševal je tako vestno, da ga je krški knezoškof štel med svoje najspretnejše duhovnike ; skrbel je vestno za časno in večno srečo svojih župljanov.
Bil je Jarnik na glasu kot spreten govornik. Pesnik in jeziko- slovec, zgodovinar in skrben gospodar, vesten duhovnik in iskren rodoljub je Slovencem na Koroškem v oni dobi bil zvezda vodi- teljica in prvoboritelj.
}
204 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Na Goriškem je za narodno stvar delal samo
Valentin Stanič (1774—1847).
Dne 12. februvarija 1774. leta porodivšega se Valentina je poslal oče Andrej, trden kmet v Bodrežu, prijetni vasi ob Soči, v Gorico, kjer je deček bistre glave dovršil prve šole. Da bi se priučil nemščini, upotil se je Stanič v Celovec v tretji razred, kjer mu je bil sošolec Matija Ahacelj. Višje šole, latinske in bogoslovske, do- vršil je v Saligradu. Tam je prišel za odgojitelja k bogatemu plemenitašu. Leta 1802. 6. januvarija v mašnika posvečen, je prišel za samostalnega kapelana v Banjšice sv. Duha;, tam je ostal do marcija 1809. L Tako se je po svojem vsestranskem blagem delo- vanju prikupil tamošnjim prebivalcem posebno s tem, ker je raz- širjal petje, da so po njegovem odhodu za vikarja v Ročinj ljudje rekali, da tacega gospoda Banjšice niso imele in ga ne bodo imele. V Ročinju je ostal deset let ; škof Walland, po rodu Gorenjec, je poklical svojega prijatelja Staniča 1819. 1. v Gorico za kanonika; 1828. 1. je postal višji šolski nadzornik in umrl 29. aprila 1847.
Uže v Saligradu je začel Stanič zlagati slovenske pesni; posebno priden je bil v tem obziru na Banjšicah: svete in po- svetne pesni so mu bile pri srcu, pa ne toliko iz notranjega nagiba do pesništva samega, kakor iz veselja do petja. Neutrudljivo je učil in širil petje med mladino in starino. Učil je mladino tudi drugih predmetov, razdelil mnogo knjig med ljudi. Kupil je stare črke od tiskarja, osnoval si svojo tiskarno, naučil se tiskarstva, spisal in natisnil sam eno knjižico na Banjšicah, dve v Ročinju; vezal in prodajal jih je tudi sam. Njegovi pesniški proizvodi, ki jih je spravil v teh knjižicah med ljudi, so okorni prevodi iz nem- ščine v kanalsko narečje in brez pesniške vrednosti. Ni se brigal niti za Kopitarjeve slovnice pravila, niti za čistoto in pravilnost Ravnikarjeve knjige »Zgodbe sv. pisma«, brigal pa seje neutrudno za gmotni blagor svojih župljanov v Ročinju, kjer je ustanovil tudi šolo ter uvel sadjarstvo.
V Gorico prišedši je izdal: »Pesme za kmete in mlade ljudi«, 1822. 1.
Razven dveh so pesmice prevodi Mildheimske pesmarice in
opevajo kmetova opravila. Na zadnji strani:
9Lubi Bravec! ~ Na! njekaj veči del iz nemškega na slovenski jezik prestauljenih Pesem. Sim mislil, da bi znalo z' njimi Slavencam, ki radi
Pisatelji. 205
pojejo, pa malo takih Pesem imajo, vsluženo biti. De one veliko pomanj'- kanja imajo, spoznam tudi sam; pa dokler bolSih ne bo, posluži se teh, kakor moreš : tudi ni mogoče, per toljko sort slovenskiga govorjenja, vsim dopasti! Starih bukuv navajenim bom prenov in novih — prestar — . . .<
Janezu Bleiweisu je koj iz početka za »Novice« pošiljal pesmice poučne vsebine, na primer »Domača živina« (Novice 1843), »Orač«, »Pesem po dokončanim poljskim delu« (Novice 1844). K molitveniku »Molitve in premišljevanja« v proslavo svetega leta 1826. je čez dvanajst let priskrbel »Drugi perstavik starih in novih cerkvenih in drugih pesem« in istodobno izdal na novo »Pesme za kmete in mlade ljudi«.
To so prevodi iz Holtyja, Biirgerja, Stollberga, Denisa, Matthisona, Blumauerja, Vossa in drugih nemških pesnikov manjše vrednosti. Tri pesni, str. 34, 73, 76, so morda njegove izvirne.
»Cesar i n o p r e 1 a t« Is njemškiga prestavil V. St. K.
To je prevod Biirgerjeve pesni „Der Abt von St. Galten^. Pridejana je tudi izvirna pesen »Rožice na grob Marjane D.«^)
Pri Petru Vabroju je dal Stanič natisniti nekaj pesnij iz nemščine poslovenjenih, pa tudi nekaj na nemško preloženih slo- venskih na posameznih listih; med njegove najboljše se štejejo tu natisnene: »Vesela pastarica«, »Pesem dekle, kije v šolo hodila«, in »Vakance.«
Tudi »Kratke povesti s podobami«, poslovenjene iz nemških bukvic monakovskega društva zoper mučenje živalij itd. 24®. 24 str., ki jih je izdala goriška družba zoper trpinčenje živalij ter so se priložile tudi »Novicam«, prevel je bržkone Stanič.
Tu nam je omeniti še njegovega obsežnega človekoljubnega delovanja; 1846, 1. osnoval je družbo zoper trpinčenje živalij, prvo družbo enake vrste v Avstriji, istotako je utemeljil goriški zavod in redno šolo za gluhoneme; odslej je prebil večji del svojega življenja med gluhonemimi in je ž njimi vred delal izlete v okolico goriško. Tak izlet popisuje v nemškem spisu : „Die Walfahrt der Taubstummen auf den heiligen Berg hei Gors am 21. Juni 1844, 8, 8,^
Vertovčev sestavek »Hvala vinske trte« je Staniča razvnel tako, da je starec zašel Pegaza in zložil pesmico, ki se sme prištevati njegovim najboljšim.
^) Marjana Darjavova je bila pridna učenka v Ročii^'u in je umrla v osem- najstem letu svoje dobe.
Zgodovina alov, alovatra. II. del>
Kot pisatelj ne zavzima Stanič viBokega stalidča ; nedostajalo mu je temeljitega znanja materinščine, istotako izvirnih mislij; po vsem pa, kar je v raznih službah storil za Slovence na Goriškem, je on znamenita kulturna prikazen in ima svojo vrednost, katere nikakor ni prezirati.
Njegovo skromnost pokazuje prva kitica poprej pohvaljeoe pesni :
SliSal sem, trlica, undaa hvaliti
Tvojo dobrolljivo ZlahtDo lastnost;
Pesem tud' j*z ti žetim pokloniti,
MoGn6 pa ustavlja me siva starost.
Dvajsetkrat tri ino zraven deset
Štejem življenja preteklega let.
Radi njegovega človekoljubnega delovanja so resnične besede Jeranove v pesni: »Solzica ,Novic' ranj. v. g. Balantu Stanižu«.')
Komur serce, kakor Tebi, bije: Da bi vsaka stvarca sre^a bila. Mu solzica ^orka lice oblije, De Ti lufi Življenja je ugasnila.
') .Nov.. 1847, Blr. 88.