Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)/V. Pisatelji
| Zgodovina slovenskega slovstva, II. zvezek V. Pisatelji (Zakonodajstvo, drugi uradni spisi v slovenskem jeziku, raba slovenščine v poljudnih knjigah. Koledarji.) |
ureja Ilona Jerič
| |||||||||||||
Jurij Japelj (1744—1807),
por. v Kamniku, je dobil prvi svoj pouk od rojaka Mihaela Paglovca, ki je bil takrat župnik v Spodnjem Tuhinju ; po njem vzpodbujen je vstopil v jezuvitske srednje Šole v Ljubljani. Tu je nadarjenega in marljivega dijaka Japlja uvedel sošolec Žiga pl. Hohen\vart v mnoge premožne rodbine za domačega učitelja. V Trstu je vstopil Japelj v bogoslovje in tam najpoprej kaplanoval pri Starem svetem Antonu od 1769. do 1775. leta, kjer se je bavil z italijanščino, francoščino in angleščino. Odtod ga je ljubljanski škof Herberstein izvolil za svojega dvornega kapelana in tajnika.
Škof Herberstein je bil Jožefinec in izdal koj prvo leto pastirski list, kateri je vzbudil občno nevoljo tako, da so v posebnih knjižicah nasprotovali njegovim načelom. Vsled želje tega škofa je Japelj poslovenil in izdal 1779:
1. »Ta Velki Katekismus s prašanjami inu od- go varmi.«
To knjigo posvečuje škof cesarici Mariji Tereziji, kjer pravi, da je »to milostlivo Roko te nar bolši Matere tudi Slovencam pokazal«.
Izvršivši to delo je Japelj postal vodja Schillingovi kuratni
ustanovi pri sv. Petru v Ljubljani in konzistorijalni svetnik; škof
mu je odločil to službo, da bi mogel Japelj tem uspešneje slovstveno
vdelati ; kajti takrat se je začelo živahno duševno gibanje vsled tega,
• da se je na novo vzbudila »Academia operosorum«, ki je delovala
uže (1693.— 1718.).
Osnovala se je bila na latinsko - nemško - italijanski podlagi, oživila pa zdaj na narodni slovenski, ker so jej kumovali Pohlin, Japelj, Kumerdej in grof Edling. Leta 1781. je prvomestnik postal Žiga baron Gusič, tajnik Japelj, Edling pa vrhovni voditelj. »Academia« ni uspevala, ker so posamezne odločilne osebe bile prerazličnega mišljenja : Gusič bi bil rad vse ponemčil, čemur ni mogel pritrditi navdušeni rodoljub Japelj, Edling pa je bil skriven nasprotnik samostanom, torej tudi Pohlinu. Kljubu tem razmeram je Japelj marljivo izvrševal svoje nazore ter izdal nadalje:
2. »Gerkovne pesmi, Litanie inu Molitve per Božji službi«, 1784. L, ter:
Pisatelji. 53
3. »Zbrane molitve«; tem je pridružil »Perstavik enih Kranyskih Pejsem« 1786. L
Slovenski duhovniki so uže dolgo 6asa zelo pogrešali sv. pisma v materinskem jeziku, posamniki so se uže poprej trudili Slovencem prirediti prevod, a zaman. Ksav. a S. Ignatio (po rojstvu Gregorij Vorenjec [Worenz]), diskalceat v Ljubljani, je bil baje uže začetkom 18. stoletja poslovenil vse sv. pismo z naslovom :
»Čelu Svetu Pismu noviga inu stariga Testamenta« (rokopis
v šestih debelih zvezkih v 4*^).
Tudi Kastelčevi (1623 — 1688) prevodi so ostali v rokopisu. Pohlinov prevod, dasi je dobil uže »imprimatur«, ni mogel zagledati belega dne, morda vsled upora škofa Herbersteina, ki je ta vele- važni posel Japlju odločil.
Doslej so si pomagali z Dalmatinovim sv. pismom, katero je škof Herberstein bil celo priporočal.
Japelj se je z veseljem lotil tega dela in si privzel za pomoč- nika Blaža Kumerdeja. V pregledovalnem odboru so bili : dr. Gregorij Zupan, knezoškofijski notar; dr. Jakob Sorčan, učitelj razlage sv. pisma in jutrovih jezikov na ljubljanski akademiji; Frančišek P a r a d i s o , takrat knjižničar v Ljubljani ; Sebastijan Zupan, stolni zakristan, ter frančiškana Jordan Cerar in Anton Jevnikar. Ti presojevalci so se shajali po štirikrat na teden v škofovem dvorcu ter popravljali, kar je bilo potrebno.
Uprav dvesto let po Dalmatinovem prevodu je izšel I. zvezek 1. 1784. v Egerjevi tiskarni z naslovom :
4. »Svetu Pismu noviga Testamenta.«
Za vzgled, kako je Japelj slovenil, bodi XV. poglavje iz Janezo- vega Skrivnega razodenja (Apokalypse).
1) Inu jest sim na N^bi enu drugu veliku inu čudnu znamenje vidil, namreč sedem Angelov, kateri so imeli t^ s^d^m pčsledne nadlčge: Zakaj skuzi let^ je dokončan sčrd Božji.
2) Inu jest sim vidil kakor enu glažovnatu morj^. z'ognjam zm^šanu, inu teiste, kateri so premagali zverino inu nj^ podobo, inu štivilu nj^niga imena, da so stali na tim glažovnatim m6rji inu so citre Božje imeli.
B) Inu onij so p^jli eno pejsem Mojzesa, hlapca Božjiga, inu enu pejsem liga Jagnjeta, inu so djali : Velike inu čudne so tvoje dela, Gospod vsiga- mogočni Bog: pravične in resnične.
4) Kdo se ne bo tebe bal, Gospod, in ne bo tvojiga imena povikšoval ? Zakaj ti sam si dobr6tliv: zakaj vsi narodi bodo prišli in te b6do v pričo molili, zakaj tvoje sodbe so na dan prišle.
54 Zgodovina sIot. slovstva. IL del.
5) Ina potem sem jest vidil in pole ii Tempel šotorja tiga pričovanja na Nebi se je odprl.
6) Inu s^dem Angelov, kateri so imeli s^dem nadI6g, je iz Templa viin prišlu, inu so bili z^ čistim inu b^lim platnam oblečeni, inu okuli pers z* zlatimi pasmi prepasani.
7) Inu ena od t^h Štirih zverin je dala tim s^dem Angelam s^dem zlatih kupic, katere so bile p6Ine serda tiga od vekomaj do vekomaj živiga Boga.
8) Inu ta Tempel je bil napolnjen z'dimam od svetlčsti Božje inu od Djeg6ve močjj: inu obeden nij mogM v Tempel jiti, dokler bi se t^ sedem nadldge tih sedem Angelov dokončale.
Vse sv. pismo pa je prišlo na svitlo v tem-le redu:
L. 1784. I. del novega zakona (evangeliji in apostolsko dejanje.) — II. natis 1800. 1.
> 1786. II. del novega zakona (apostolski listi in skrivno razodetje). Oba dela
poslovenila Japelj in Kumerdej. — 11. natis 1804. 1.; oba druga natisa oskrbel Japelj.
- 1791k L zv. starega zakona (Pentateuch). Prve štiri knjige poslovenil Japelj in
Kumerdej, peto pa Japeij sam.
> 1796. II. zv. starega zakona (Jozve, Sodniki in Rut) ; posl. Japelj. — Tega zvezka
II. polovico (^Štiri bukve kraljev) posl. Matevž Šraj.
» 1798. IV. zv. starega zakona (Psalmi Davidovi); posl. A. Traven.
» 1798. V. zv. starega zakona (Pripovesti, Pridigar, Visoka pesen, Modrostne knjige, Sirah); posl. Jožef Škrinjar.
> 1800. VIII. zv. starega zakona (Mali preroki, Makahejci) ; posl. J. Rihar in Jož^f
Škrinjar. » 1801. III. zv. starega zakona (£zdra, Tobija, Judita, Ester, Job in Kronične knjige); posl. J. Rihar in M. Šraj.
> 1802. VI. zv. starega zakona (Izaija, Jeremija); posl. J. Škrinjar.
» 1802. VII. zv. starega zakona (Baruh, Ecehiel in Daniel) ; posl. Matej Wolf.
S prevodom sv. pisma si je Japelj pridobil največjo zaslugo za slovenski narod ; pomagali so mu tudi Škrinjar, Traven, Rihar^ Šraj in Wolf. Pregledovali so poleg poprej omenjenih še Naglic, Miklavčič, Vodlan, Vodnik, Debevec, Baland (Walland) in Burger.
Ker je prevod izšel brez razlage, so bili nekateri duhovniki nejevoljni ; zato je Debevec v I. zv. starega zakona priobčil navod, kako je treba citati sv. pismo.
S tem delom samim si je Japelj postavil nesmrten spomenik v slovenskem slovstvu.
Raznovrstno plodovit pa je bil še v drugih strokah.
L. 1787. je umrl knezoškof Herberstein; kmalu potem je šel Japelj za župnika in dekana na novo ustanovljeno župnijo na Jezici ob Savi. Rad je šel na novo mesto, ker so je bila razrušila
Pisatelji. 55
»Akademija«. Kumerdeja je vlada premestila v Celje za okrajnega šolskega nadzornika. Japelj je še izdal:
5. ))Lyste in evangelia na vse Nedele in Praz- nike čez lejtu«; pridejanih je nekoliko pesnij ter »Mali katekizem«.
Na Jezici je imel mnogo drugega posla; župnišda ni bilo, šole ni bilo; zato je začel z mladeniško ognjevitostjo poučevati mladino. Postavil je večjo župnijsko cerkev, zasadil okoli župnišča sadovnjak.
L. 1795. je dobil župnijo v Naklem na Gorenjskem, kjer mu je bil izvrsten duhovski pomočnik Jožef Ulčar ; tudi tukaj je gojil sadjerejo in župljane vnemal zanjo; tu je dovršil zadnji zvezek starega zakona 1802. 1. Ker pa je bil pošel I. zv., ga je naganjal škof baron Raigersfeld, da ga je izdal na novo.
Na Jezici je bil delaven tudi kot pisatelj v govorniški stroki, kajti tu je izdal dva zvezka govorov z naslovom:
6. »Pridige za vse Nedele skuzi lejtu«, 1794. dva dela.
V latinskem predgovoru naglasa, da zdaj objavlja knjige uže poprej obljubljene, pa ne tako dovršeno, kakor bi želel, ker ga pre škof naganja, naj hiti. Slovenil je prosto po laških, francoskih in nemških pisateljih.
v
Od Naklega je obiskoval stolnega korarja Žigo pl. Hohenwarta v Celovcu, ki se je trudil, da je Japelj, njegov nekdanji sošolec, prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer mu je napočilo novo življenje, kajti koroški knezoškof grof Salm - Raifferscheidt je bil velik prijatelj vednostim in umetnostim ter je zbiral na svojem dvoru duševne odličnjake, na primer Jožefa viteza Cerfoglio, rimskega akademika, in opata Matijo Halla, začasnega profesorja svetovne zgodovine na liceju. S tema dvema vred je zlagal Japelj latinske pesni, pa tudi slovenskega pesništva ni zanemarjal; 1803. 1. je izdal pesen:
7. »Prestavljanje ene latinske Pejsmi Imeno- vane: Ribiči tih ludy.«
Slovenil je Mendelsohna, Gellerta, Kleista, Hagedorna ter pri- redil za slovensko občinstvo P. A. Metastazija spevoigro »Arta- kserkses«, kar pa je vse ostalo v rokopisu.
56 Zgodovina slov. slovstva. II, del.
Da ni rojen pesnik, čutil je sam ; s pesnikovanjem hotel je le vzbujati rojake, saj poje sam :
lUustres posui vario sermoDe poetaa
Produce, qui monstrent, quaiii terat iila viam.
Slavne aem pesnike uvel v pesniško obliko Slovencem. Da bi pokazali pot, ktero boditi je »am.
Cerkvene pesni so ae mu posrečile, n. pr, »Pred Btolom Tvoje milosti« id. (Glej Josip Benkovič »Dom in Svet« 1894,68.)
Razven pesništva je gojil tudi od poprej mu priljubljeno jezikoslovje in sestavil spis „Beaniwortnng der Frage: Wekhe aus den va'schiedenen slavischen Sprachen man der Jugend zum leich- ieren V^st&ndnis der Btissischen, Polnischen^ Bohmischen, Dalmati- nisch^. Kroatiachen, Krainerischen und der iibrigen slavischen Mundarten beibringen soUe?" — Odločil se je za slovenščino.
Leta 1807. je dokončal obširno slovnico slovansko, kateri je vlada istega leta dala svoj »imprimatur«. Slovnica, ki se nahaja v rokopisu v licejalni knjižnici v Ljubljani, ima naslov :
8. »Slavische Sprachlehre« i. t. d.
To delo ga je napotilo, da je začel spisovati vaeslovansko slovnico, katere je napisal pet velikih zvezkov ; dal ji je naslov :
9. »Arcticae Horulae Adami Boborizh 1584.« Tudi to delo se ni natisnilo.
Neumorno delujočega je vlada imenovala šolskim nadzornikom za Koroško in poročevalcem v šolskih stvareh.
Pa poleg vseh svojih jezikoslovnih trudov ni pozabil muze : v slovo cesarju Francu, ki je obiskal Koroško 1807. leta, je zložil slavospev, ki se je natisnil.
Pravi ae, da mu je došel glas, da ga je cesar imenoval tržaškim škofom uprav tisti dan, ko ga je zadela kap, to je dne 1 1. vinotoka 1807. ].
Prijatelj Cerfoglia mu je zložil elegijo v spomin, kjer pravi med ostalim:
Et tu, sublimes, qui aanctua et aequu8 habenas
Austriaci Imperi, Masime Caesar habes: Nonoe putans virtutes illi sacra parasti
Jam TerKestini munera Pontificis.
Pisatelji. 57
Ti, prečastni vladar mogočne nam Avstrije slavne,
Ki si vzvišen vsigdar ter pravičen vselej, Ti zasluge njegove spoznal si in čislal visoko:
»Japelj bodi mi škof, sedež pa mesto mu Trste ^)
Japelj se šteje med najodličnejše pisatelje Vodnikove dobe. Njegov bistri razum mu ni dopuščal, da bi se bil udal ozkosrčnim nazorom Pohlinovim; iskal je besede med prostim narodom, in če je tam ni našel, šel je k sorodnim slovanskim plemenom, rabil pa je še vender precej tujk. Vedno se je trudil »slovenski jezik čeden napraviti« kakor Vodnik. Zato so se njegove knjige zelo prikupile Slovencem. Katekizem je izšel štirikrat (1779., 1787., 1793., 1809. 1.) Cerkvena pesmarica dvakrat (1784., 1788.1.), Listi in evangeliji trikrat (1787., 1792., 1806.1.)
S Kumerdejem je namerjal sklicati zbor slovanskih učenjakov, da določijo jednotno pisavo vseh slovanskij narečij, pa prerana smrt je zaprečila to nakano.
Takrat je vladal protikatoliški duh v Avstriji ; ljubljanskega škofa Herbersteina je papež Pij VI. sam obdolžil če ne krivoverstva, vsaj malomarnosti. Dasi je bil Japelj ljubljenec tega škofa, se mu vender ne more dokazati, da bi bil storil kaj, kar bi se ne strinjalo z njegovim stanom; bil je povsod zvest in vnet duhovnik in po
■
lepem vedenju priljubljen gospodi in kmetom.
Jožef Škrinjar (—1825).
Porojen v Ljubljani, je kaplanoval na nekaterih krajih na kmetih, župni- koval v Dolu, pri Dev. Marije Oznanjenju v Ljubljani, naposled v Gorjah. Prišteva se k najspretnejšim prelagateljem Japljevega sv. pisma.
Spisal je predgovore latinske in sloveaske posamnim delom sv. pisma ter dva molitvenika.
Anton Traven (T r a u n) (1754—1807) iz Doba, baccalaureus, kapelan pri sv. Petru, Župnik na Jezici.
Jožef R i h a r (1759-1807)
iz Polhovega Gradca, kapelan v Št. Jerneju na Dolenjskem, potem pri sv. Jakobu v Ljubljani, župnik v Komendi.
Modest Šraj (1754—1821) bivši avguštinec, kurat na Vranji Peči, župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem.
^) Da se je »čutil« sam, se razvidi iz pesni, s katero se je ponudil za uda goriški akademiji »A r c a d i a < , kjer se hvali :
Qui normam fidei patrio sermone reduxi
Numen ut a teneris discat amare puer ....
Sunt mihi quas lingua modulor nostrate camoenae Ut missis pariter pagina juncta docet ....
58 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
Matevž Wolf,
kurat na Bohinjski Beli, Živel v pokoju v Horjulu, v Dobrunjah, v Radovljici, umrl zlatomaSnik 1827. 1.
Rihar in Wolf sta prevodom spisala tudi slovenske uvode.
Med izdavanjem vsega svetega pisma poSla sta prva dva zvezka novega zakona; skrbel je tedaj Jurij Japelj, da sta se na novo izdala v lepši slovenščini, dasi so se zopet uvele nekatere tujke namesto pristnih slovanskih besed, n. pr. šac nam. zaklad id.
Anton Linhart (1756—1795),
porojen dne 11. decembra 1756.1. v Radovljici, je izvršil humanitetne tečaje ljubljanskega liceja in hotel vstopiti v jezu vitski red ; ali ker je bil uprav tedaj odpravljen ta red, vstopil je 1776. L v samostan v Zatičini z imenom Kristijan, pa čez dve leti šel na dunajsko vseučilišče in se pod vodstvom Sonnenfelsa učil redarstvenih, trgovskih in finančnih vednostij. Dovrši vsi te študije je služil od 1773 — 1783. leta v knežješkofijski pisarni v Ljubljani. Vsled pri- poročila barona Žige Cojza je prestopil k c. kr. okrožnemu uradu ljubljanskemu kot protokolist; v kratkem je postal c. kr. okrožno- šolski komisar in pozneje tajnik kranjskih deželnih stanov.
V prvi dobi svojega pisateljevanja se je bavil s pesništvom v nemškem jeziku.^) Ker mu pa pozneje ti proizvodi niso ugajali, jih je nakupil in sežgal, kar jih je mogel dobiti.
V Ljubljani bivajoč postal je odličen ud odbrane slovenske družbe, ki se je zbirala okoli Cojza, in si pridobil lepih zaslug za probujenje slovenske narodnosti s tem, da je priredil dve gleda- liščni igri za slovenski oder, namreč:
1. »Županova Micika« in
2. »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. 1790. 1.^ prvo po nemškem, drugo po francoskein izvirniku.
V »Županovi Miciki«, ki se je dne 28. grudna 1789. 1. predstavljala v deželnem gledališču, so nastopili, kakor je natisneno na gledališkem hstu: Tulpenheim, en žlahtni Gospod (suknar Desselprunner); Šternfeldovka , ena mlada bogata vdova (gospd pl. Garzarolli); Monkof , Tulpenheimov perjatelj
- ) Uže dijak opeval je ljubljanskega knezoškofa grofa Herbersteina v pesni :
A e m o n a^s F e y e r. To je pozneje opilil in uvrstil v knjigo : Blutnen aus Krain. Laibach 1781. Eger 12. 158. V tej knjigi se nahaja tudi prevod slovenske narodne balade »Pegam in Lamberger« v heksaraetrih. L. 1780. je izdal: Miss Jeny Lome, ein Trauerspiel in funf Aufztigen. Augsburg. Conrad Heinrich Stade. — Zložil je tudi pesen: »An Josef nach dem Tode Maria Theresia,c 1781. 8^. 6.
Pisatelji.
59
(dr. Makov iz); Jaka Župan (dr. Merk); Micka, njegova hčer igospa Linhartova); Anže, Micken ženen (dr. Piller) in Glažek; en Šribar (dr. Reppitsch); šepetalec je bil Linhart sam. Tu se vidi. kako odlične osebe so sodelovale. „Laibacher Zeitung^ z dne 29. grudna se je izrazila jako pohvalno, naglašuj^, da je kranjski jezik dovolj gibčen in blagoglasen ; ves narod je pre ponosen na take igralce, katerih se bodo spominjale knjige slovstvene, rekši : »Ti so položili temelj v izobraževanje materinega jezika in so ga usposobili za gledališčne predstave.«
Pesen na koncu igre.
Matiček poje:
Zdej zapojmo, zdej vukajzno! Eden drugmu ogin dajmo! Jeza, žalost, li na strun Dans je moj veseli dan.
Tonček poje:
Žalostna je duša moja, Misli moje so v Ljubljani.
Jerca poje fc' To^ičeku:
Tiho bodi, jest bom tvoja Le ostani, le ostani.
Vsi. Zdej zapojmo, zdej vukajmo.
Možje, Eden drugmu , .
Žeui Ena drugi »»^ •^*J'»« Jeza žalost id. id.
Nizka poje fc' Baronu: '
Brez zamere, vaša Gnada! Kar sem strila, nisim rada,
Pa sim mogla, — take smo! Me deklici, nu ženice Za moža, nu za petice
Tako le se trudimo.
Gospa poje:
Brez zamčre, vse smo take Lepe, zale, korenake Bade imamo, lubimo
Ce le vunder ni drugači, Kadar se lubezen pači,
Vam, možaki, zveste smo.
Baron poje:
Povasuje vsaka rada. Bodi stara, bodi mlad^
Zlasti, če je mož neslan. Poterpimo! kaj se oče? — Kadar pa že ni mogoče,
Pa mahnimo tud' na stran!
Nezka poje :
Le mahnimo! — al zadeli De bi zlodja v seb' imeli.
Nič ne bodo, de ved5! O možje, ste pravi tiči. Al vas vunder m 6 deklici,
Kadar očmo, vjamem6.
Matiček poje:
Je en pobič, k' roge stavi, Njemu se Lubezen pravi,
Tisti perutnice ima. Veš zakaj? — zato, de lože
Sem ter tje vihrati zna.
Vsi.
Možje. Žene,
Zdej zapojmo, zdej vukajmo!
Eden k' drugmu ^ •„ j„;^^ • Ena k' drugi ^»^" ^^J'"^ ^ Jeza, žalost, li na stran, Dans je naš veseli dan ! ^)
^) 1791. L dn6 8. februarja se je pri benefici igralke gospe Deimerjeve deklamovala Linhartova pesen: >Fantje<, ki se glasi tako-le:
Fantje en l§p cv§t je ta, Kar kol lubezen da Iz mojga malga verta Ena roža brez tema Pa še ni prav odperta £q dober duh ima
Vam b^jo rada predala Ne bo velik koštala Lubi Fantje! kupite Za en repar al dva Friško naprej stopite Dober kup Vam se da.
60 Zgodovina slov. slovstva. II. dpi.
Drugo igro: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« je Andrej Smole na novo izdal 1840. leta. Ponatisnena je tudi v Weis8enthurnovi slovnici 1811.1. in ni navaden /prevod nego pri- krojena za kranjske ^razmere koncem minolega stoletja.
Linhart je na slovenski jezik prevajal tudi uradne razpise, kajti dvorne pisarne odlok z dne 24. okt. 1791. 1. priznaje »fiir die bewerkstelligte Ubersetzung der Allerhochsten Verordnungen und Patente in die krainerische Sprache die eingerathene Douceur von 12 Dukaten oder 54 fl. bewilHgt.« — Sodeloval je tudi pri Vodnikovih »Pratikah«, ker je naglašal Cojz, da bi slovenskim kmetom bolj ugajali poljudni spisi iz kranjske zgodovine nego iz sv. pisma.
Linhart je bil tudi ud c. kr. kmetijske (takrat imenovane : eko- nomske) družbe ter je poslovenil Wollsteinovo knjigo z naslovom:
3. »Bukve od Kug in Bolezen Goveje Živine, tih Ovac inu Svin« id. Ljubljana 1792.
Zelo važno pa je njegovo, žal, nedokončano zgodovinsko delo:
4. »Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen siidlichen Slaven Oesterreichs«. 1788. 1.Theil. V predgovoru je ocenil do one dobe spisane knjige o zgodovini
južnih Slovanov dokazavši njih nedostatnost. Napotil ga je na to delo zgodovinar Anton v Gorlitzu s knjigo „Erste Litiien eines Versuche^ ilber der alten Slaven TJrsprung , Sitten, Gebrdtichej Meinungen und Kenntnisse.^ Leipzig 1783. Raztegnil je Linhart svoje raziskavanje čez ozke meje kranjske dežele naglašujoč, da dostikrat ni ljudstvo samo krivo, če ni postalo to, kar bi rado. On zahteva, da morajo zgodovinarji več ozira imeti na Slovane.
Ker je Linhart s tem delom zaslovel kot zgodovinar, so kranjski stanovi po smiii Jožefa II. nasledniku Leopoldu II. podali spomenico, zahtevajoče stare stanovske sloboščine. Izdelal jo je deželni histe- rij ograf Linhart na 52 polovično popisanih polah v folijski obliki ter razložil v uvodu nekdanjo upravo stanov in na koncu navel splošne pritožbe in želje. Dobil je za to delo 52 zlatov. (Gosta, Mitth. d. hist. Vereines fiir Krain 1859.)
Izdelal je tudi spomenico glede Jožetinske uravnave davkov ; opirala seje na zgodovinske in Hstinske priloge, obsegala 1872 P^^® ter se 1790. 1. prečitala v deželnem zboru. Določili so mu stanovi v nagrado 100 zlatov, ki so se po njegovi smrti izplačali vdovi.
Linhartova slika se nahaja v njegovi pesenski zbirki „Blumen aus Krain^. Umrl je dne 14. julija 1795. 1.
Pisatelji. 61
Valentin Vodnik (1758—1819).
»Rojen sim 3. svičana 1758. ob 3. uri zjutra v gorni Šiški na Jami per Žibertu iz Očeta Jožefa inu matere '^Jera Panče iz Viča, Dedec Juri Vodnik je rojen v Šent Jakobi uni kraj Save, se je perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi hišo v' Šiški na Jami, ime seboj pernese u leti 1 730., vmeije 1774, star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vinu pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hervaško kupčovat s' prešičmi, vinam inu platnam, zraven dober kup v* oslarijah živela. Veči del Vodnikov je pozno starost doživelo ; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali, inu potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil.
Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje na jamenskeh mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kader očem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je učil šolmaster Kolenec 1767.; za pervo šolo stric Marcel Vodnik, franciškanar v Novim mesti, 1768. inu 1769. Od leta 1770. do 1773. poslušam pri jezuvitarjih v Lublani šest latinskih šol. Tiga leta me ženejo muhe v' klošter k' franciškanarjem, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z' oblubami za vezem; 1. 1784. me Lublanski škof Herberstein vun pošle, duše past
Kranjsko me je mati učila, nemško inu latinsko šole ; lastno vesele pa laško, francozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati sem se vadil 1793.
Z' Očetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773. L, pišem nekaj kranjskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med katermi je od zadovolniga Kranjca komaj enmalo branja vredna. Vselej sim želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Cojs inu Anton Linhart mi v' leti 1794. naročita kalender pisati; to je moje pervo delo, katiro tukaj vsim pred oči postavim , da se bodo smejali, inu z* menoj poterplenje imeli, če bom živel, očem še katiro novo med ludi dati, naši nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami po- pravlati inu brusiti.
Pisofio na Gorjusah v' hohinsTceh gorah 1. Boznicveta 1796. €
Tako jasno in jedrnato opisuje Vodnik sam svoje duševno razvijanje v prvih letih. Ugodna mu sreča ga je privedla koj v začetku v divnolepo gorenjsko stran kranjske dežele; sam nam je povedal, da je šel najpoprej duše past v Soro od 10. aprila 1784.
62 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
do 15. febr. 1785. ; potem je prišel za kapelana v Ribnico (z odlokom od 20. oktobra 1788.) 4. avgusta 1792. 1. poprosi briksenskega škofa, naj mu podeli samostojno kapelanijo na Blejskem gradu; v prošnji povdarja, da ume in govori šest jezikov, da uže služi deset let in da bi rad pomagal »einem abseitigen roben Berg -Volke«. Vsled te prošnje je prišel v Goijuše. V tem krasnem delu naše slovenske zemlje, ki nam je dal Preširna, Jenka, Kopitarja i. dr. vzbudila se je Vodniku pesniška žila in veselje do slovstvenega delovanja. Ukaželjnemu mlademu duhovnu pa je še to bilo v korist, da se je tam seznanil z visokoučenim in plemenitim baronom Cojzom, ki je blagodušno podpiral, učil, bodril vse duševne veljake. Zanimivo in prijetno je citati liste, katere mu piše Cojz.
Baron Cojz je v občnem znanju, v estetičnem okusu in kraso- slovju daleko presegal našega Vodnika. Pred vsem mu priporoča Horacija in izvirnost; pohvalno omenja njegovega »Zadovoljnega Kranjca« in pričakuje mnogo od »planinskih muz«. Izvrstno mu kritikuje pesmico »Na moje rojake«.
Nagovarjal je Vodnika, naj prevzame nekaj črk za slovar, ki ga spisuje Kumerdej ; zelo se je razveselil, spoznavši, da se Vodnik zanima tudi za naravoslovje.
Uvidelo se je pa, da potrebujejo v Ljubljani tacega pomoč- nika, kakor je Vodnik ; on sam si je želel s kmetov priti v mesto, kjer bi imel knjige na razpolaganje in kjer bi mogel občevati s svojimi učenimi prijatelji.
Dne 1. avgusta 1796. leta se mu je želja izpolnila: prišel je za kapelana in beneficijata k sv. Jakobu v Ljubljano; čez dve leti potem pa za učitelja poetike na gimnazijo, s 400 gld. letne plače. V tej službi je učil na zavodu v najvišjem razredu vse pred- mete razven verozakona, bil 1806. 1. začasno načelnik zavodu, postal 1807. leta učitelj zgodovine, začasno tudi francoščine, 1810. leta za francoske vlade ravnatelj (directeur) gimnaziji, nadzornik začetnim šolam (ecoles primaires) in vodja umetniški in rokodelski šoli (ecole d'arts et metiers.) V vseh teh službah je bil na svojem mestu, kakor riba v vodi. Mlad in navdušen za vse, kar je lepo in blago, je navduševal mladino za klasične uzore, razlagal modro latinske, grške in nemške klasike, kot ravnatelj se vestno trudil šoli na korist.
Na narodne potrebe se ozirajoče naredbe francoske vlade so vzbudile v njem veselo nado, da se začenja za slovenski narod čas lepšega duševnega napredka; tem čutilom je dal odduška v
Pisatelji. 63
pesni ^Ilirija oživljena^ ^ katero je natisnil 1811. 1. v »Pismenosti« in v uradnem listu »Telegraphe ofTiciel« 31. julija 1811. L z latinskim prevodom: »Illjria rediviva«. Uradni list je sam priznal, da vsak stih diše ognjeno ljubezen do domovine.
Vsled te pesni so ga zavistniki ovadili avstrijski vladi. L. 1813. so zasedli Avstrijci Kranjsko, in Vodnik je postal učitelj zgodovine in zemljepisja, pristav licejskega ravnatelja pri gospodarstvu in začasni vodja normalnih šol. L. 1814. se je pa zastonj poganjal za stolico zgodovine in italijanskega jezika na ljubljanskem liceju. Dne 18. marcija 1814. leta je bil dejan v pokoj po veljavnih zakonih, ako ni več zmožen za službo, ali naj se mu pa da taka služba, da ne bo imel opraviti z odgojevanjem mladine. »Ilirija oživljena« mu je bila v pogubo. Pokojnine je dobil 200 gld. Vodnika so tolažile v tako ubornih razmerah vede in pesništvo. V pokoju je še prelagal deželne zakone in se ukvarjal z numizmatiko.
Dne 8. januvarja 1819. leta ob devetih na večer ga je zadel mrtvoud in končal njegovo trudapolno življenje.
Radi plemenitega mišljenja, dobrega srca, jeklenega značaja in neumorne delavnosti ga je čislalo vse.
Slovenci imenujejo po pravici Vodnika »mojstra pevcev«; istina je sicer, da so uže poprej zlagali slovenski pesniki pesmice, posebne vrednosti pa niso imeli ti proizvodi ; bili so večinoma slabo verzifikovana proza. Pri Vodniku združile so se pa vse razmere, ki so ugodno uplivale na duševni razvitek našega prvega pesnika. Prvič mu je bila prirojena pevska žila; prišel je sam med prosti narod, kjer se govori nepopačena lepa domača beseda, in kjer se nahaja dovolj lepih narodnih pesnij, saj pripoveduje sam:
Kar znat* je učila, Me mika zapet, Kar starka zložila, Jo lično posnet.
Uprav Vodnik je začel nabirati slovenske narodne pesni. V Levstikovi izdaji Vodnikovih pesnij so natisnene v VlIL oddelku : Pegam in Lambergar, Ravbar, Nevesta kralja Matjaža, Lovec , Brašno, Mladenič samec^ in Voznik.
Najznamenitejša izmed petero po Vodniku nabranih pesnij je gotovo „Pegam in Lambergar^ ; prepis te pesni je dal Vodnik prof. F. A. Zupančiču, kateri jo je objavil z nemškim prevodom. Ta pesen se nahaja v raznih oblikah. Jako se po obsegu razlikuje v
64 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Vrazovi zbirki in se glede na pesniško vrednost ne more meriti z drugimi inačicami. Opomniti so oblike v Vodnikovem prepisu:
V^ lini gospa mat slon^vS^ Kaj Krištofu poda, vid^vS' Kak piihti Pegam se zvedčvd*
Tekč do sina svojega Do Krištofa Lambergerja Povedat kak* da naj ravnd.
Druga je „Bavbar^. Turek hoče vzeti Sisek; Adame, Sisku vrli kapitane, prosi pismeno pomoči pri štajerskih , koroških in kranjskih stanovih; samo Krajnci so se odzvali pozivu.
Naglo pride Ravbar čez deročo Savo v Ljubljano ; tam se je nabralo toliko vojakov, da dospevši pred Sisek
Tako Turka so zobali, Da so vsega posabljali.
„Nevesta kralja Matjaša^ je tako znana, da o tej ni nič omeniti. „Lovec^^ ne marajoč za mašo, ide v planine streljat zveri ; ljubica pa zapazi pri potoku, da ji nasproti plava klobuk, suknja in »ljubi ta pravi ves krvavi« ; domu ga zanese, na vrtu pokoplje in mu rožic nasadi na grob. V „Brašnu^ dekle ne more radi žalosti plesti cvetlic; pač pa hoče za klobuk šopek pripeti ljubljencu, ki naj pove povsod: »JePco jmam obljubljeno«. j,Mladeneč samec^ opeva ugodnost svojega samskega stanu:
Mladenke me pozdravljajo, Prijazno me pozdravljajo:
Oj samski stan,
Veseli dan!
Jako Ugodno je uplivalo na Vodnika, da je v svoj i h mlaj ših letih bival na divnem Gorenjskem, kjer se je nam na- redil prvak slovenskih pevcev — Prešern. Ne prijazno-mili, nego divje - romantični obrazi planinskih velikanov vzbujajo in krepčajo pevsko žilo; glej „V€ršaca^ šesto in deseto kitico:
Pod velikim tukaj Bogom Tukaj bistra Sava 'zvira,
Breztelesen h\V želim, Mati pevske umnosti,
Ciste sape sred^ mej krogom Jezer dvanajst si nabira,
Menim, da že v neb^ živim. Šola zdrave treznosti.
Bohinjska Bistrica:
'Zpod Lisca skaka
Bistrica, Pevska se vnema
Iskrica.
Pisatelji. 65
Pesniške poskušnje segajo uže v prva leta prve dobe, Koj izpoznavši dar pesniške žile, se obrača s »Prošnjo kranjski modrini«, naj užge v njem želje
Pesen peV Kranjsko.
Ar se mi zdi, aP je mor daj resnica? Že leti ta modra prof men^ devica, Men' poda nje bela, kot sneg, ročica Piščal postransko.
Na tej »piščali postranski« je zapel potem »Milo pesen«, katero smo uže slišali, govoreč o Marku Pohlinu, »Kranjske modrine žalo- vanje o smrti Marije Terezije«, in »Klek«, povest o zboru čarovnic; vse te poskušnje so okorne in kažejo upliv latinskih in grških klasikov in neko posiljeno umetnost. Edini pesniški proizvod prave vrednosti je »Zadovoljni Kranjc«, na kateri je stavil baron Cojz vse svoje nade.
Kot pesnik izobraževal seje tudi s prevajanjem Anakreontovih pesnij ; ti proizvodi so posvetni in različne vsebine, opevajo lju- bezen, žensko moč, gosli, golobico, lastavico, spomlad, vino itd.
V »Goslih« opevlja silno moč ljubezni, kajti vedno se jim vsiljuje Amor, dasi pesnik slavi dela junakov in dasi je izpremenil vse strune.
»Ženska moč« je v lepoti:
Železo, jeklo, ogenj Premaga ženska lepa.
»Ljubezen pobič« pride pozno v noč na duri trkat; pesnik ga vsprejme, mu ogreje ročice in mu ožema z lascev rosno vodo, potem poskusita samostrel, mu je-li kaj škodila rosa. Amor napne, vstreli in se zmuzne, smeje se:
Saj lok mi je brez škode, Pa vas bo sk'lelo v srcu.
Pesni so vse vesele in poskočne.
Kdor le količkaj po vrhu zna te Vodnikove prevode, izprevidi takoj, da taki pesniški prevodi niso mogli ogreti našega slovenskega ljudstva. Odločilne važnosti je bilo za Vodnika, da je imel duho- vitega in vsestranski izobraženega učitelja barona Cojza, ki mu je svetoval, naj proučava izmed starih klasikov edino le Horacija in da naj gleda na potrebo naroda in posebnost kraja : »vse, kar
5
56 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
prihaja iz Vaših rok, mora biti v narodnem zlogu in za narod pisano« ; zato pravi Cojz, ocenjujoč' pesen »Na moje rojake«, da sta vrsti:
Lenega čaka strgan rokav, Palca beraška, prazen bokal
več vredni kakor tisoč pesnic z ozirom na pravi narodni glas in pristni narodni okus — taki stihi ostanejo večni.
Ko se je bil Vodnik toliko izuril v obliki in žel priznanje, izdal je 1806. 1. : „Pe8me za poskušino,^
Obsegale so: l)Pesma na moje rojake (Kranjc, tvoja itd.). 2) Na sebe (Grem visoko pit Savico). 3) Zadovoljni Kranjc. 4) Novo leto (Navada je vošit itd.). 5) Napisi za mesce, (Pratika 1796). 6) Drugi napisi za mesce, (Pratika 1798). 7) Veršac. 8) Predgovor zaLublanske Novice4ega dne Prosinca 17 9 7 (Je kaša zavrela itd.). 9) Vošenje noviga leta 1798 (Deb zlomil si glavo). 11) Novo leto 1799—1801 (Še noviga leta itd.). 12) Novo leto 1802. 13) Pravlica. Kos in Sušic (Kos prepeva, gnezdo znaša itd.). 14) Sraka in Mlade (Sraka mlade je svarila). 15) Nemški inu Krajnski kojn. 16) Peteline a (Lepo sta ravnala itd.). 17) Plesar (Sim v' Lublan' i. t. d.). 18) Star pevic ne boj se peti (čebžlca visoko i. t. d.).
Tu nam je omeniti zadnjih šest pesnij, kajti z njimi stopa Vodnik na polje basniške poezije. V izdajah 1806. in 1840. 1. ima trinajsta pesen naslov »Kčs inu Sušic«, (Levstik rabi naslov »Kos in brezen«). Zanašajo se na lepi brezen, se je kos začel prenaglo veseliti, ker se je oženil brat in ker je sam vabil v svate, pa prenaglil se je : brat in nevesta mu zmrzneta :
Kamor tvoja sla ii kaže, Preveč nagel ne smeS bit'!
Najbolj je zadel prosto narodno govorico v basni »Sraka ino mladec ; konec je uprav klasičen :
Starka pravi: to je zmota! Vse po sveV narobe gre, Doživela kaj sem sVota : Jajce veC kot puta ve.
Zadnji dve pesni: »Plesar« in »Star pevec ne boj se peti« uvedeta nas v njegove »Različne pesni«.
Pisatelji. 67
Da je znal biti Vodnik tudi satiričen, vidimo iz »Napisa« Knobljevim*) pesnim:
Pesni iz Kranja Polhne drekanja — Ne delita ga, Dajte mu celega!
Za francoskih vojsk 1809. leta je vlada poskusila navdušiti avstrijske narode za sveto domačo stvar in poslala odtis CoUinovih pesnij za hrambo vce ljubljanskemu magistratu, naj jih dd preložiti na slovenski jezik, ako mu ugajajo. Magistrat je odgovoril, da imajo Slovenci domače pesni in dovolj svojih rodoljubov, ki jim zlagajo pesni; bržkone je mislil na Vodnikove »Pesme za bram- bovce«. (J. Verhovec. Iz domače zgodovine, Lj. Zv. 1886, 219.)
Deželni poglavar grof Brandis je sklical dne 12. maja 1809. 1. črno vojsko; dotični razglas je poslovenil morda Vodnik. (J. Ver- hovec ibid.)
Pesmi za Brambovce. i (Vigneta = vojaška kapa s sablo) I .1809.8. 16.
- ) Pavel Knobel (1765—1830)
je porojen dne 24. januvarja 1768. 1. v Orehku na Kranjskem. O njegovi mladosti se ne vč ničesar; 27 let star je bil učitelj v postojinski osnovni doli; od 1795. •do 1808. 1. je služil v Kranju, iz Kranja seje preselil v Višnjo goro na Dolenjskem ; 1817. 1. je šel v Ribnico in tam služil do 1821. L ; od tega leta do 1826. nimamo nobenih sporočil o njem; od 1826. 1. do svoje smrti dn^ 22. oktobra 1830. 1. je učil šolsko mladino v Tomaju.
Pokojni tržaški župnik Hrovatin ga je označil kot jako spretnega orgljavca.
Knobel je zlagal posvetne in cerkvene pesni. Prve je izdal s tem naslovom : Štiri pare kratkočasnih Novih Pesmi. 1801.
Njegove posvetne pesni so brez estetične vrednosti. V Lj. Zv. 1880, 643 misli L — k (Levstik), da je letnica navlaSč izmišljena; J. Zupančič misli, da so prišle na svitlo 1803. 1.; eno kakor drugo je neverjetno. Knjiga je tiskana v Ljub- ljani, založnik pa je bil Kremžar, knjigovezee in trgovec s papirjem v Kranju.
Knobel pa je zlagal tudi cerkvene pesni z napevi. V njegovi zapuščini je našel g. Jereb rokopis, obstoječ iz sedemnajstih listov in obsegajoč 22 pesnij.
Prispodabljanje z Redeskinijevo zbirko iz 1775. leta kaže, da je Knobel neodvisen od Redeskinija in da ga nadkriljuje. Z napevi so pesni 1. Zahvala za letno; 7. Sv. Peter v ketinah; 8. Sv. Lorenc; 10. Sv. Tiln; 11. Sv. Mihael; 13. Na dan sv. Jakoba; 17. Sv. Anton Abbas.; 18. Sv. Lenart; 20—22. Prošnja ^a dobro letno, sv. Križ in prerok Elias.
Bržkone je tudi Knobljeva
Ena lepa lubezniva inu braniaurednahistoria od te po nadoužnu ven izgnane svete Grafnie Genofefe, v Krainju.
5*
68 Zgodovina slov slovstva. II. del.
V predgovoru pravi pesnik, da je cesar v prejšnjih časih rajši nekoliko posestva prepustil drugim kraljestvom, zdaj pa je treba reči na ves glas: »Vadimo se v orožju, zdaj gre za življenje in smrt«, in konča tako :
»Peli so nekidaj naši očaki, inu Turke pobiali ; peli so inu pod Sisek tekli Hasan Basa v' Savo potopit ; inu če je Turk do nas perderel, so ga pognali, de so komaj nektiri razbojniki svoje pete vnesli.
Pojite tedaj, lubi Slovenci, te pesmi, vnemajte se s' petjam k' pravimu junaštvu, k* hrambi našiga svetiga Cesarstva; kar dopolnit nam Bog večni pomagaj !
Ta mala pesmarica obsega štiri pesni, namreč : „Pesem hram- bovška^, „MolUva brambovska^ ^ „Per8ega^ in „Estrajh sfa vse^^ . Naj- lepša izmed vseh je prva:
Presvetli Cesar vabi nas Na domovine bran, Germi že mesto, terg nu vas K' banderu ven na plani Na to bander^ prisegamo, Nam priča je nebo; Da kamor pojde, pojdemo, Veselje nam je to id.
V »Brambovski prisegi« zatrjuje pesnik zvestobo, vstrajnost^ pokorščino in vestno izvrševanje dolžnosti.
»Estrajh za vse« povzdiguje moč avstrijsko; zadnja kitica:
In ker pa hče,
Obeta Rudolf iz nebes:
Frančišek zmagal boš zares!
Ker Estrajh če
Bo tud* za vse
»Napitek« govori o srečni zmagi:
Pripekal je današnji dan Na žejo grede pit'. Sovražnik je podrt, ugnan Le brž si ga nalit\ Kar je moža, Mi trči ga! >Kaj? Vi vsi?< »Da, ml vsi!« »2e velja.«
Bržkone Vodnikova je tudi: >PesimKrajnskih Brambovcov per Banderskimu Zt^gnanju v Lublani 30. dan maliga Trauna 1809. V2 P.^le v 4% pri Egerji.« — Izdaja je okrašena s čelado, s ščitom, topom in lovorovim veocem. — (Lj. Zv.. 1889, 447).
Pisatelji. 69
Med pesni, v katerih izraža pesnik avstrijsko rodoljubje, spa- data tudi »Pesen na cesarjev god«, »Uk estrajških vojakov« 1813, »Premaga« in »Miradan«. Te dve zadnji pesni sta zloženi v spomin slavnostij '), ki so se vršile od 10. do 12. julija 1814. L, da se je vsled pariškega miru, sklenenega 30. maja 1814. L, Kranjska zopet vrnila pod avstrijsko vlado.
Povedali smo, kako se je Vodnik seznanil z baronom Cojzom, kateri mu je 1794. leta »Pratiko« označil kot najboljše sredstvo za poučevanje prostega ljudstva. Vodnik je uže prej namerjal pisati zemljepis kranjske dežele, kar je zelo ugajalo Cojzu, Kumerdeju in Linhartu. Po Cojzovem mnenju bi se ta nakana dala najbolje izvršiti s tem, da se suha pratika pomnoži z majhnimi zemljepisnimi sestavki ; Cojz je bil pripravljen priskrbeti potrebne pripomočke. Rad se je Vodnik lotil tega dela in sestavke pošiljal Cojzu v popravo. Vsled tega vzajemnega delovanja je »Velika Pratika ali Kalender« izhajala skoz tri leta (1795 — 1797) in prinašala poleg navadne pratikarske vsebine iz Vodnikovega peresa: »P opi- su vanje Kranjske dežele« skoz vse letnike, pa tudi nekaj njegovih pesnij, n. pr. »Na moje rojake« (1795), »Zadovoljni Kranj C«. Te pesni pa Vodnik ni zložil nalašč za ta letnik, nego Cojz sam pripoveduje, da mu jo je izročil Dev kot prvo Vodnikovo pesen, katera pre v njem vzbuja lepe nade, da bo Vodnik zlagal še kdaj lepe pesmice : »V tem poskusu je več narave in zmožnosti, kot je imata Damascen (Dev) in Marko Pohlin ; tudi jezik je gibčnejši in pesniška mera teče gladkeje, tudi vsebina je srečno odbrana.«*)
Drugo njegovo delo, namenjeno v prvi vrsti prostemu ljudstvu, je bilo uredo vanje »Lublanskih Novic« Jan. Fridr. Egerja.
Prvi list je izšel 4. januvarja 1797. 1. ; izhajale so po dvakrat na teden na pol pole v mali osmerki. Razven novic od raznih krajev so donašale vsakovrstne razglase, žitno ceno, loterijo, imena umrlih. čez pol leta piše : »Ker je v kratkem pol leta ven, naj gledajo vsi jemalci za drugiga pol leta spet naprej plačat. Kateri jeh po pošti prejemljejo, ti plačajo na bližnji cesarski pošti 3 gld., — drugi pak 1 gld. 30 kr. v' moji hiši na Polanah št. 3 v LublanL«
V št. 85. pričenja se obširno »Povedanje od slovenskiga j e z i k a «'). Izpregovorivši o Gregih (Grkih) , Latinih , Nemcih,
- ) Leveč, Lj. Zv. 1885, 1118, 1150; pristavi: Vodnikov napis iz 1814. L
8) Vodnikov spomenik str. 48.
^) Ponatisnile Novice 1858, št. 5—8 v spomin Vodnikove stoletnice.
70 Zgodovina slov. slovstva. H. del.
nadaljuje : »Zdaj pridemo na same Slovence, kateri se ali od slove inu slovesa ali pak od selenja inu preselovanja tako imenujejo; ne morem prav za trdno redi, zakaj nisem bil takrat zraven, kadar so jeli to ime sebi dajat.« Novice 1798. 1. imajo na čelu :
Za novo leto.
Deb* zlomil si glavo, Kaj vošit ne vem, Lan tlačil sem travo > Al letaš jo smem?
V št. 3. razlaga Vodnik, zakaj je imenoval svoj časnik »Novice«. V tem letniku govori o cirilici, glagolici, bohoričici ; toži se, da mu pišejo brezimne liste in mu očitajo, da laže. Št 74. naznanja, da se prodajajo modrostne knjige stariga Testamenta v kranjskem jeziku po 30 kr.; gorko priporoča to knjigo.
Od malega srpana 1. 1798. in v letih 1799. in 1800. so izhajale na teden le jedenkrat; do 12. oktobra 1799. 1. jih je zalagal Fr. Eger, potem pa njegova vdova. Novice 1799.1. imajo na čelu:
Se novega leta
Vsak veseli, Dolg' hoče živeti,
Vesel naj živi.*)
Ta leta so bila viharna radi francoskih vojsk ; o Rusih pri- poveduje :
»Ena nova perkazen je za nas Kranjce, de so Rusi naši stari bratje perSli ne le obiskat, temuč tudi pred sovražnikom branit. Pred poldrugi taužent letimi so pervi Slovenci v te naše kraje peršli, oni so bili od Rusov in drugib Siovencov roda; od tiga pride razločik, zakaj mi lahko zastopimo rusovski jezik; oni so namreč Slovenci inu korenina^ od katire so naši rojaki rojeni« itd.
Ljubljančani so slavili dobljeno Mantovo s tem, da »so se ponedelk pelali z muziko gori po Lublanci na sto čolnih do Ižice, tam so na travi večerjali, po mraku se nazaj vozili z lučmi inu baklami«. Mesto je bilo razsvetljeno ; neki napis se je glasil :
»Mantova naša, Prazna bo flaša, Pemesi ga še.«
Zadnji tečaj 1800. 1. ima napis :
>Ne morem lagati, Ne letaš ne lan\ Kir noče me brati, Naj dene na stran.«
- ) Ob inačicah glej Mam, JeziC. XIV, str. 14.
Pisatelji. 71
Tudi to leto je bilo viharno ; »vse more k vojski, štacunarski sinovi, šribarji ali pisarji, postopači vsi, žnidarji, z eno besedo, vse zunaj študenta, (št. 34) ... . Zdražil je Francoz potrpežljivost vsega sveta, zdražil je Lahe z nakladami, Švajcarje s potlačenjem njih prostosti, sebi nakopal Turke in Ruse na glavo« itd.
»Trka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skrbi. Pošle svojega lub'ga brata: Korel rešit nas hiti.«
Tako poje Vodnik v osemindvajsetem listu II. tečaja Novic. In tacemu pesniku očitala se je veleizdaja ! V šestnajstem listu tega letnika pripoveduje^ »da je veliki pondelik bil boj v Gradiši med žnidarji in šribarji, enega šribarja so na rotovž zaprli in še en drugi v pokorni hiši ali cuhthausi v železji teči.«
V 39. št. beremo novico z Dunaja :
>Juri Veha, Kranjc iz Moravske fare, major per bombardirjih, je od svitlega Cesarja povišan za barona; deslih kmetiskiga stanu, se je vuner dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal inu skuz te stvari milost pred Cesarjem zaslužil. Manjši šole je slišal v Lublani, potle pa na Dunaj! se dalej prebrisal.«
S tem letnikom so nehale »Novice«, »zlata svetinja v našem slovstvu«. (Bleiweis.)
Vodnik je med pesniki slovenskimi prvi krenil na pravo pot s tem, da je slovo dal grškemu Parnasu in si -v vzgled vzel slovenske narodne pesni. Te pa je posnemal tudi glede oblike in izbral štirivrstne kitice z obrazcem :
ker je menil, da so narodne. Sprejeli so to obliko Gorenjci od
nemških planinskih sosedov, ki pojo svoje »Schnoadahiipfl« ali
»Gsetzeln«.
Vodnikove pesni *) so se zelo priljubile narodu in se omilile tudi tujcem, ker prihajajo pesniku iz srca kot pristni izraz njegovega
^) Rokopis Vodnikovih pesnij (Spevnik) je na javni dražbi kupil knjižničar licejski M. Kalister, od njega ga je dobil Mihael Kastelic, ki je v Kr. čeb. vsprejel nekaj pesnij. Šele 1840. 1, jih je izdal Andrej Smole z naslovom: Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 8°» 140. L. 1868. dobila jih je Slov. Mat. na javni dražbi in skrbela za to, da so se izdale na novo : Vodnikove pesni. Uredil France Levstik. V Ljubljani 1869. Levstik jih je preostro kritično uredil.
72 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
čutenja brez svetožalja in izmišljenega bolehanja, v prostem jeziku, ki ga je umel tudi neomikan kmet.
Seveda se mu niso posrečile vse, nekatere pa n. pr. »Dramilo mojih rojakov« (Na moje rojake: Slovenec, glej id.), »Vršac«, »Sraka in mlade« in dr., bodo se vselej smatrale kot klasične.
Premotrivši Vodnikove pesni obrnimo se k Vodniku šolniku. Leta 1807. postal je prefekt latinskim šolam Hladnik ; učna osnova uravnala se je tako, da se je nauk v povestnici pričel z domačo zgodovino. V ta namen je spisal Vodnik 1809. 1. :
Geschichte des Herzogthums Krain, des Ge-
biethes von Triest und der Grafschaft Gorz.^)
Knjiga je osnovana na podlogi 'dobrih virov in pisana z
nemško besedo pa s slovenskim srcem ; rabila je za poučno knjigo
v drugem razredu do 1848. 1., ko se je pahnil iz šol pouk — o
domači zgodovini.
Odslej je učil Vodnik zgodovino in zemljepisje po vseh raz- redih in po strani tudi francoski jezik.
L. 1809. je prišla skoro vsa slovenska zemlja pod Francoze, ki so nastopnega leta preosnovali vse kranjske šole: Vodnik je postal ravnatelj gimnaziji, nadzornik začetnim šolam in vodja umet- nijski in rokodelski šoli (ecole d*arts et metiers). Zraven tega obilega posla je poučeval še vedno zgodovino in italijanščino, ki je bila neobvezen predmet. Po srednjih šolah na Kranjskem (v Postojini so tudi bile latinske šole) se je takrat poučevalo slovenski in nemški, potem francoski.
Z nenavadno marljivostjo je začel zdaj spisovati potrebne slovenske šolske knjige. Najpoprej je izdal:
»Abecedo za Perve šole« ter »Keršanski Navuk za Illirske Dežele« (obe knjižici 1811. 1.). »Keršanski Navuk« obsega poleg navadne vsebine tudi »Sosedni nauuk« (str. 99—112), kjer se uči, kakšne dolžnosti ima človek proti sebi, proti drugim visokim osebam; dvorne, mestne ali lepoobnašne dolžnosti id. V isto leto spada tudi:
»Pismenost ali Gramatika za Perve Šole.« 8«. 190 str.
- ) Aug. Dimitz, Vodnik als Archaeolog und Historiker, Vodnikov Spom.
37 do 39. - O Vodniku kot zgodovinarju SI. 1889, St. 146.
Pisatelji. 73
V predgovoru pravi, da so Slovenci napifsali uže dovolj slo- venskih slovnic v nemškem jeziku, da bi učili druge ; v slovenskem jeziku pa jih ni; samo Rusi in Srbi imajo Smotriskovo in Lhomo- nosovo v svojem materinem jeziku. Dalje obeta mladini, da se bo lahko učila tujih jezikov, če bo dobro znala svojega.
To slovnico je spisal uže 1808. L v nemškem jeziku, a zdaj priredil v slovenskem.
Med predgovorom in slovnico samo je na osmih straneh natisnena »Iliria oživlena«, na koncu slovnice od str. 168 je : »Pomen pismenjih besed po abecednimu redu.«
Slovnica je razdeljena na pet delov: a) čerke; h) Besede; c) Vezanje; d) Izobrazenje besed; e) Glasova mera; f) Prepone.
Težko je bilo spisati slovnico, ker je moral sam iskati pri- mernih slovniških izrazov, o katerih pravi : »Da ne leže na klopi, temuč gori na polici. Ne zmišlam si jih sam; Smotriski in Lomo- nosov m* jih dajeta v' svojih bukvah.«
Ta pismenost se je potem okrajšala in izdala z naslovom: »Vodnikova kranjska pismenost, okrajšana za male šole.« Trst 1847.
Razdeljena je knjiga na tri »odseke«, ki govore o »čerkah«, »besedah« in njih »vezanju«. Imena sklonov so mu: „imenvaven^, „rodiven^, „dajaven^, „tošiven^, „skazaven^ in „storiven^ ; spregala so: gibam, ganem, gonim; nepravilni glagoli so razdeljeni na tri vrste s sedanj ikom na am, em, im. Zadnja pol tretja stran obsega slovniške izraze.
Francoščino na srednjih šolah so učili takrat v slovenskem jeziku ; da bi se lože izvrševal ta nauk, izdal je Vodnik knjigo z naslovom :
»Početki Gramatike, to je Pismenosti Fran- coske Gospoda Lhomonda.« Ljubljana 1811. 8. 118.
V predgovoru razlaga Lhomondova načela, kako poučevati mladino. Slovnica sama je razdeljena na dvanajst stav ; I. razpravlja pleme besedi, II. Člen, III. Predlog, IV. Namestime, V. Glagol, VI, Deležje, VIL Predlog, VIII. Narečje, IX. Vez, .X. Medmet, XI. Zložna mera, XII. Pravopisnost. Na str. 100 navaja se »skušnja in vada za mladenče, da zuemo, če zapopadejo te navuke.«
Govoreč o zložni meri navaja stiha Boileau-a:
Le vers le mieux rempU, la plu ndble pensee, Ne peut plaire d Vesprit, si Voreille est hlessee,
74 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
katera je prevel lepo :
Naj pesen umetna, Naj merjena bo. Nikdar ni prijetna, Ak žali Tuh6.
Poleg svojega pesniškega, šolskega, časnikarskega, jeziko- slovnega dela je skrbel še celo za kuharice in babice; prvim je priredil »Kuharske bukve« 1799. 1., drugim pa »Babištvo« 1818.1., oboje po nemških izvirnikih.
Z njegovo delavnostjo kot šolnik je v ozki zvezi njegov trud, da spiše Slovencem slovar, ki ga je sestavljal mnogo let. L. 1802. ga je pohvalno omenil „Brunner patriotisches Tagblatt^ in še 1813. L „ T4Ugraphe officiel^ v 5 1 . št. ter objavil hkrati eno polo na ogled, obsegajočo nemški predgovor in en list slovarja, z naslovom:
))Deutsch-windisch-lateinisches Worterbuch.«
Slovar je imel obsegati 80 pol, je bil osnovan po Adelun- govem nemškem rečniku in se je raztegal na vsa slovenska narečja; nabranih je bilo 30.000 besed.
Francoske vojske so zaprečile izdavanje tega važnega dela. Rokopis, kateremu so dali naslov ))Deutsch-Slowenisch-Lateinisches Worterbuch«, je kupil po Vodnikovi smrti M. Ravnikar in ga izročil Metelku v izdelovanje.*)
V rokopisih je zapustil a) »Berilo Greško«, prevod tacih grških pisateljev, ki so se takrat čitali po srednjih šolah avstrijskih. Izvirnik mu je bila tedanja »šolska krestomatija«. Prevod je dokaj gibčen in krepek in spada morda v ona leta, ko je učil klasične jezike v višjih razredih.
Ohranila se je tudi propoved iz 1796. 1. z naslovom: »Ho- milia in Evangelium Dominicae Duodecimae post Pen te C o sten«, ki je spisana še precej v duhu in obliki Pohlinovi.
Op. O Vodnikovih pr a tik ah glej: »Koledarji in koledarniki.«
Matej Ravnikar (1776-1845),
porojen na Vačah na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovske šole v Ljubljani; v sedmi šoli je prišel k grofu Hohenwartu za domačega učitelja. L. 1802. je postal učitelj dogmatike v bogoslovju, tri leta potem učitelj verozakona v liceju, nato vodja ljubljanske bogoslovnice ; za francoske vlade ravnatelj (chancelicr) vseh šol,
- ) Več ob usodi tega slovarja glej pri C i g a 1 e t u.
Pisatelji. 75
1817. 1, kanonik lamberški, 1827. L duhovski in šolski upravnik in nadzornik pri pomorskem deželnem poglavarstvu v Trstu, kamor je jako nerad šel zaradi svojih dragih prijateljev v Ljubljani. 1830. 1. je bil izvoljen škofom tržaško - koprskim ter je to službo izborno opravljal do svoje smrti.
Kljubu mnogim službenim opravkom si je pritrgal tolikK> časa, da se je likal v slovenščini, kakor malokdo njegovih pred- nikov. Vedel je, da prosti narod potrebuje v jasni in lepi sloven- ščini spisanih knjig za pobožno in posvetno omiko, radi tega je napisal čvetero pobožnih in dvoje šolskih knjig, ki so pa bile deloma prevedene, te so:
1. Perpomodik boga prav spoznati. Ljubljana 1813.»)
2. Sveta maša ino keršansko premišljevanje. Ljubljana 1813. — 13. izdanje 1817. 1 — 14. izdanje 1820. 1. — 16. izdanje 1826. 1.
Prvi je prevel to knjigo iz francoskega izvirnika A. Mesanguy- jevega prost Jurij Gollmayer 1783. 1. Ravnikar je bistveno popravil prevod, posebno skrbno so prirejeni deli iz sv. pisma.
3. Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi.
To je prevod nemškega izvirnika z naslovom: Christoph Schmid's Biblische Geschichte fiir Kinder zum planmassigen Unter- richt in sžlmmtlichen deutschen Schulen Bayerns. Miinchen 1801. V predgovoru te in poprej omenjene knjige govori o tem, da je treba pisati slovenščino lepše kakor doslej, da je treba slovo dati marsikaterim tujkam itd.
4. Abecednik za šole nia kmetih, 1816.1.
5. Male povesti za šole na kmetih, 1816. 1. (po Debevčevem prvem izdanjuj.
6. Keršanski katolški navuk, 1822.1.
V rokopisu je zapustil: Petere Mojzesove bukve, prevedene iz hebrejščine ; služile pa so drugim prelagateljem sv. pisma.
Prva in največja zasluga Ravnikarjeva je ta, da se je trudil pisati po prosti nepopačeni narodni govorici. Predno je na- pisal kak stavek, ga je pretresaval na to stran, je-li ga ume preprosti kmet, kateremu ni znan noben drug jezik, kakor njegov materin.
^) Nemški izvirnik je spisal škof Gall z naslovom: »Anleitung zurKenntniss und VerehruDg Gottes«.
76 Zgodovina slov. alovslva. II. del.
Uvidel je, kak6 potrebno je duhovniku, duSevnemu ofietu
preprost^a naroda, da zna dobro njegov jezik; radi tega se je
obrnil s Kopitarjem in Cojzom vred do dotiSnih oblastij s proSnjo,
"ca slovenskega jezika v Ljubljani ; tej prošnji se je
ia je 1817. 1. cesar Franc ukrenil, naj se bogoslovci
! slovenskega jezika ; tega nauka smeli so se udele-
telji licejski. Posledica te stolice je bila ta, da je
duhovščina v lepšem in Čistejšem jeziku govoriti
80 v lepšem in čistejšem slogu izhajale na Kranj-
bila majhna zasluga, da je spravil Metelka v Ljub-
slovensko ; tako je uplival na naraščaj slovenskih
je 1821. t. tudi shoda slovanskih jezikoslovcev na .merjaU osnovati vzajemni pravopis za vse Slovane; ^ shoda zmven Ravnikarja še Dobrovsky, Kopitar, r in Šlakar, pa se niso zjedinili. Uplival pa je na
1 izumil abecedo, ki se je po njem imenovala metel- or vemo, pa ni.
v svojih delih posebno rad navajal vzglede iz njig, kar dokazuje, kako visoko je cenil njegovo
oprski Škofiji je bilo duhovniško stanje precej ne- I razmere so bile ubožne, pa tudi duševna izomika , in s tem tudi omika prostega naroda ubožna. nike je sam gmotno podpiral in jih nagovarjal, narod uče, poroka kaže , kakov dobrotnik je bil prostemu
o torej besede :
im moram justuB cettsor sinml usque fuitti, duce šermo riget patriug, ante rudti.
Jernej Kopitar (1780— 1844i. je narodil dne 23. avgusta 1780, 1. v Repnjah na iko v sredini med Ljubljano, Kranjem in Kamnikom. ,rjevi je bilo sedmero 0tr6k; srednji je bil Jernej, . v Ljubljano v šolo in se učil tako izvrstno, da tretjem razredu male šole prvak med 250 učenci.
Pisatelji. 77
1799. 1. je prišel za domačega učitelja k baronu Žigi Cojzu in potem ostal pri njem za tajnika, knjižničarja in nadzornika rudninskp zbirke osem let, katera prišteva sam med najsrečnejše vsega živ- ljenja, kajti ta čas je porabil ukaželjni mladenič, da je poleg svojih službenih poslov popolnjeval praznine v svoji omiki ; posebno dobro se je naučil laščine, dočim se nikoli ni mogel naučiti pravilno izgovarjati angleščine. Grščine se je učil po prirojenem nagonu, prirodoznanstva pa v hiši svojega gospodarja.
Da je postal slavist, na to privedle so ga okolnosti, v katerih je živel.') Domači slavist v Cojzovi hiši je bil prav za prav Vodnik, kateremu jfe dajal Cojz obed; Vodnik pa je bil prepočasen in je dognal svoj slovar samo tako daleč, da ga je naznanil.
Cojzova hiša je bila središče najbolj omikanim tedanjim krogom v Ljubljani, domačim in tujim. Tedanji vojaški poveljnik grof Belle- garde, odpravivši se v Kotor, ostavil je v Ljubljani hčerko, katera naprosi barona Cojza, naj ji priskrbi učitelja za slovenski jezik. Ta se takoj spomni Kopitarja in ga priporoči za ta posel. V ta namen je začel Kopitar spisovati v francoskem jeziku prve pole za pouk; uspeh je bil ugoden. Radi tega podraži Vodnika, kdaj dovrši svoje delo. Kopitarjevih 5 — 6 pol ugledavši, popraša zbad- ljivo Vodnik Kopitarja, kdaj zagleda njegov »umotvor« beli dan. Nato je šel Kopitar prašat tiskarja, nebi li hotel založiti slovenske slovnice, izgovorivši si samo to, da se mora tiskati naglo. Iz nagaji- vosti je skušal Vodnik delo zavirati, češ, da ni popolno, ker nima sintakse. Deloma je to tudi istina. Cojz je posredoval zatrjujoč založniku, da je slovnica dobra.
O slovnici sami izpregovorimo pozneje.
- ) Tako pripoveduje sam v svojem življenjepisu, spisanem 1839. 1. in po
nemškem izvirniku nekoliko podaljšanem v Kopitarjevi Spomenici. Tisti slučaj, da je bil naprošen, naj poučuje. hčerko grofa Bellegarde, francoskega poveljnika v Ljubljani, ni bil tolike važnosti za razvitek njegovega življenja kakor spisi Dobro vskega. Iz knjige: „Briefwechs€l ztoischen Dohrovsky und Kopitar^, Berlin 1885, se razvidi, da je Kopitar iz Ljubljane pisal Dobrovskemu, kako zelo ga uže pet let zanimajo spisi Nestorja slavistike in kako iskreno si želi, da bi mogel na strani takega odličnega učenjaka preživeti in učiti se nekaj let in potem priti v kako knjižnico, n. pr. na Dunaj, in da bi slovanski zgodovini postal to, kar Muratori italijanski. Tam pripoveduje, da namerja predlagati kranjskim stano- vom, naj poleg stolice za francoski jezik ustanovi tiidi stolico za kranjski jezik za mlade duhovnike: na ta način bi se dala vzgojiti lepa vrsta delavnih in mladih duhovnikov, ki bi potem delala v slovstvu (str. 1—6).
78 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
Prihranivši si blizu dve tisoč goldinarjev pri Cojzu, upotil se JQ Kopitar na Dunaj učit ee pravoznanstva ; ti nauki mu pa niso ugajali, dasi priznava, da se je učil na lepo svojo korist razlaganja učnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanskih.
čez dve leti je bil izbran za presojevalca slovanskih in grških knjig; v kratkem se mu je izpolnila želja, da je prišel v trdno službo v dvorni knjižnici. Kako goreče je hrepenel po tej službi, uvideva se iz troje prošenj, ki jih je poslal 1809. 1. cesarju, knezu Traut- mansdorfu in baronu Eibergu.*) V prvi prošnji povdarja, razloži vsi tek svojih študij, koliko zakladov za slovansko jezikoslovje je nako- pičenih v dvorni knjižnici, in kak6 gleda učeni svet na Dunaj z nadejo, kamor bi sodil temeljito .poučen slavist, kajti tak mogel bi razbistriti zgodovino ne samo slovanskih narodov, nego vse iz- točne polovice Evrope; na Dunaju stekajo se Slovani raznih plemen. Ponižno se priporoča za tako službo v tej knjižnici, veseleč se tega, da bi pri tem poslu njegove priljubljene študije bile hkrati njegov službeni posel ; v šolskih počitnicah pohajal bi z Dunaja v te pokrajine, kamor si je želel uže učenjal^ Popovih. Ta osrečujoča služba utegnila bi mu dati priložnost, da postane on za slovansko zgodovino to, kar je Muratori Italijanom. V drugi prošnji izraža nado, da bosta pokroviteljem njegov talent, podprt po iskreni ljubezni do znanosti, in njegova poštena volja delala čast.
L. 1818. je postal Kopitar tej knjižnici četrti, L 1827. drugi,
I. 1844. prvi varuh in dvorni svetnik.
Neumorno in morda tudi pretegneno delovanje in druge nezgode so mu nakopale sušico ; bolehen se vrne 1843. 1. iz Rima. Osamljenega rojaka je vzel prof. Jenko v svojo hišo, kjer je umrl
II. avgusta 1. 1844.
Prvemu listu, ki ga je pisal Dobro vskemu iz Ljubljane 1808. L, je dodal Kopitar jako obširne podatke jezikoslovne vsebine in neka- tera prašanja ter se ponudil češkemu učenjaku za poročevalca o slovenskih slovstvenih stvareh, kažoč pa pri tem neko mržnjo do Vodnika*), katere se ni mogel znebiti vse svoje žive dni.
- ) J. Mam, Kopitarjeva Spomenica str. 125—127.
- ) »Vodnik ist kein gelernter Grammatiker: im Deutschen traut er sich
selbst so wenig zu, dass er im Erforderungsfalle einem Freunde seine Ideen angibt, der sie dann koncipiert. So ist die Anktindigung seines Wdrterbuches im Laibacher Wochenblatt nicht sein Aufsatz.
Weiss Gott! ich bin ein vertraglicher Mensch, und babe Alles geihan, um mit Vodnik vereint fiir unsere Sprache eu arbeiten : aber seine Einseitigkeit und
Pisatelji.
79
Tiste podatke je porabil Dobrov8ky in mu nastopnega leta
pisal jako obširen list ozirajoč se na razne predmete Kopitarjevega
lista in prašajoč o raznih predmetih, na primer, kdo je prvi pisatelj
slovenski, kdaj se je natisnil prvi koledar, prvi katekizem, je-li
imajo Slovenci več prevodov sv. pisma, je-li se nabirajo narodne
pesni id.
Kopitar mu je odgovoril z Dunaja in je ostal odslej z Dobrovskym v pismeni zvezi do 1828. leta, ko je umrl njegov »mojster«, kakor ga naš rojak rad imenuje v svojih listih.
Velike važnosti za razvitek slovanskega jezikoslovja sploh je bilo to občevanje Kopitarjevo, zato smo ga omenili koj v početku.
Prvo delo, katero je izdal, osvetlilo mu je lice pred učenimi Slovani, to je:
Grammatik der slavischen Sprache in Krain,
Karnthen und Steiermark. Laibach. Kom. 1808. 8^
XLVni. 460.
Slovnica ta ni tako uravnana, kakor navadne slovnice. V prvem oddelku govori o Slovanih, o Cirilu in Metodu, o slovanskih narečjih, III — XLVIII. V drugem oddelku (Elementar-Orthographie 1 — 212 1, o azbuki Cirilovi, o Bohoričevem pravopisu in razpravlja razvitek nove slovenščine v obilnih vzgledih. Ta del je korenito, pa preobširno delo. Nato sledi etimologija 213 — 384 v tretjem oddelku, kjer se razlaga besedo- in oblikoslovje, četrti del, »Nach- schrift« str. 385—460, popisuje prvo književno dobo in opisuje knjige, ki jih je našel v dunajski dvorni knjižnici, spadajoče v to dobo, 8 takim bistroumjem in s tako obsežnim jezikoslovnim znanjem, da je daleko prekosila vse poprejšnje.
Druga in najimenitnejša njegova knjiga je : » G 1 a g o 1 i t a Clozianus. 1836.1. izdana na Dunaju. «
Dasi kaže uže naslov sam, kaj obsega knjiga, naj se omeni, da se deli v tri dele: v prvem delu, »prolegomenih« samih, govori se o cerkvenem jeziku, o Karantancih in njih najstarejših spomenikih, o Cirilu in Metodu itd. ; to vse se sklepa s trditvijo,
•
Neueningssucht uad Inkonseguenz sind ohne Eade, und sein stiller Ehrgeiz und Monopolsucht emporend.
Die PartikuIariiSlten, die ich von ihm berichte, sind hier allgemein bekannt : est ist eine allgemeine Stimme tiber iho hier: von V.** kriegen wir entweder sein Lebtag nichls oder was Kroatisches, (so bekannt ist seine Grille, den Accent a TAdelung auf der Stammsilbe haben zu wollen.«) Briefwechsel str. 2.
i
1^.
ZgodoTinft slov. slovstva. II. del.
ica vsaj vrstnica cirilici, če ne starejSa; in da ee je lovenski jezik v Panoniji ali v Karantaniji. Spomenik
je na štiridesetih straneh. Slovnica je popolnejša od
■ovskeg^a. '
lelom položil se je prav za prav temelj slovanskemu
s tem delom zasiul je Kopitar po vsem učenem 'etu. Nato je izdal :
^chii Glossographi discipulus et epiglos- RussuB. Dunaj. 1840-
spis zanimiv v prvi vrsti za Ruse, obsega vender oge zanimajoče književne, zgodovinske, jezikoznanske
razprave, ki segajo v maloruske, Če&ke, bolgarske, ovoslovenske reči. Napadel je tudi Gaja radi gajice, raval sam izumiti abecedo — brez zloženic in brez dno pa je izumil Kopitar te črke, je Sel pod zemljo, njigi govori zopet in še natančnejše kakor poprej, rotanščina — stari cerkveni jezik slovanski.
mnogih krajših sestavkov, ki jih omenja Mamova
je izdal še dvoje obširnih kritičnih del, čijih prvo so:
legomena historica jk Reraakemu evangeliju) v
Evangelia Blavice..-Texte du sacre...
i43.
dl je »Prolegomena historica« Miklošič v »Slavische
1851, str. 57— 89. e vidi uže iz latinskega naslova, rabilo je to slovansko ■kvi remski, ko so slovesno mazilili francoske kralje, lovdarja ponosno, da so nekateri Slovani pod rimskim
- li opravljati božjo službo v domačem jeziku; potem
oje znano mnenje, da je sv. Metod 870. leta okoli ra jel opravljati božjo službo v staroslovenskem, a ne iziku.
za službo v dvomi knjižnici, povdarjal je Kopitar, deli, koliko koristi slovanski vedi tisti slavist, ki pride iižbujoč v ožjo dotiko z vsemi slovanskimi plemeni, k6 blizu. Te njegove nade izpolnile so se bile v viSji I pričakoval sam.
i med Kopitarjem in Vodnikom so nam uŽe deloma sevanju slovnice je Kopitar prehitel Vodnika. Temu lemo čuditi, če premislimo, k^o mnogostransko je
Pisatelji. 81
deloval Vodnik, ker je moral moži trositi. Zamera radi slovnice ni bila trajna ; ko je odšel Kopitar na Dunaj, ločil se je od Vodnika kot pravega prijatelja in mu je to ostal tudi do smrti. Rad je pripoznal lepoto Vodnikoirth pesmic.
Poleg Cojza in Ravnikarja se je trudil tudi Kopitar, da se je ustanovila v ljubljanski bogoslovnici stolica slovenskega jezika, katero je zasedel najprej Metelko. Izprevideli so takrat, kako potrebna bi bila primerna abeceda za slovenščino. Da bi se taka izumila, sešli so se na Dunaju 1820. 1. Dobro vsky. Kopitar, Ravnikar, Metelko in drugi, da bi se dogovorili o tej stvari : želelo se je, da bi vsak slovanski glas imel svoj poseben in nezložen znak. Žal, da se niso mogli zjediniti ; radi tega izumi Metelko svojo abecedo, ki je prijala Kopitarju, dasi ne povsem. Razven Metelka pa Kopitarja imela je metelčica le malo pristašev, med temi Zalokarja, BI. Potočnika, Burgerja, ki so jo branili.
Naganjal je Kopitar Metelka z Dunaja, naj s čopom vred popiše zaklad slovenskega jezika, in mu je dal potrebne napotke, kako se more za leto in dan sestaviti n^ listih slovar tako, kakor je Vukov srbski. Metelko se pa ni lotil tega težavnega dela.
Glede na obsežno znanje jezikov se je mogel takrat s Kopi- tarjem, meriti samo Čop. Popisal je bil čop slovensko knjigo in svoje delo izročil po Kopitarju Šafafiku, ker ga ni hotel izdati sam,
v
kakor je želel Kopitar. Cop je bil neprijatelj metelčici in potem tudi v tem vprašanju kolikor toliko nasprotnik Kopitarju.
Kopitar je zbodel tudi Prešerna, ker je pesnik nasprotoval metelčici, s to-le zabavljico:
Obhaja taka misel nas Slovence,
Da pravdajo se ti možje morebiti,
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi od oslove sence. H
Razžaljeni pesnik je odgovoril : »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Kopitar in Prešeren, oba velika nasprotnika, sta se skupno upirala »ilirščini«.
Ko je prišla Kopitarjeva slovnica na dan, jo je marljivo pre- birati in premišljevati začel — Ravnikar; tej slovnici gre zasluga, da se je Ravnikar začel truditi pisati lep, čist jezik ; to pa Kopitar tudi priznava v svojem življenjepisu in pohvalno omenja Ravnikar- jevega prevoda nabožnih knjig »Sveta maša« in »Perpomočik, Boga prav spoznati«. .
6
I**C
.v^
►-■^
82 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.
L. 1838. je popustil Miklošič Gradec, kjer je opravljal modro- slovsko stolico, in se upotil na Dunaj, da bi se ves posvetil pravo- znanstvu ; tu se je po priporočilnem listu grofa Ostrovskega seznanil s Kopitarjem. Ta se takoj prepriča ob izrednih sposobnostih Miklo- šičevih za jezikoslovje ; posebno rada sta se pogovarjala o slovanskem jezikoslovju.
Leta 1844. je bilo jedno mesto v dvorni knjižnici prazno; Kopitar je pregovoril Miklošiča, da je poprosil zanje, in je to mesto tudi dobil. Dragemu Kopitarju na ljubo se je posvetil Miklošič ves slovanskemu jezikoznanstvu. Žal, da tukaj nista dolgo delovala zajedno, kajti še istega leta je smrt pobrala Kopitarja.
Občeval je osebno ali pismeno Kopitar skoro z vsemi takrat delujočimi slovenskimi pisatelji. O P r i m c u ni sodil posebno častno („Briefwechsel^ 193, 195, 232, 272) in je ostro ocenil njegovo čitanko. Primic je zblaznel, in Dobrovsky je Kopitarju pisal : »Koliko nesreč mogo povzročiti recenzenti« („Briefwech8el^ 388). Visoko pa je čislal dr. J. Zupana in ga skušal z laskavimi besedami pri- dobiti za slovansko jezikoslovje, istotako M. Ravnikarja, čegar liste je Dobrovskemu daval citati; smatral ga je kot prvega stilista v Slovencih.
Nadejal se je mnogo od Cvetka, ki je bil takrat bogoslovec v Gradcu (»einem der besten Studenten ; andere dortige Slavisten als Schmigovec und Bile in Laibach sind mittelmassige Kopfe«. Briefwechsel. 207) in niu je poslal oceno Šmigovčeve slovnice. Z Jaklinom se je sešel na Dunaju, Jarnika na Koroškem je priporočal Dobrovskemu. ^
Njegove razmere k učenjakom drugih slovanskih plemen opisuje „Brieffvech8el^ XXXIII — C.
Kopitar je prvi začel rabiti ime Slovenec v širšem pomenu; on je prvi jasno razložil glagole dovršne in nedovršne, po njegovi slovnici so se slovenski pisatelji bolje začeli zanimati za čisto slovenščino.
Zelo se je veselil Kopitar, da se je ustanovila v Gradcu stolica slovenska, za katero je bil izbran Primic ; temu mlademu navduše- nemu učitelju svetuje, h^ko bi se dale slovenske po Štajerskem navadne besede zbrati za slovenski slovar.
Velika zasluga Kopitarjeva je ta, da je pomagal osnovati stolico slovenskega jezika za ljubljanske bogoslovce drugega leta; stolico slovensko v Gradcu je tudi Kopitar pomagal ustanavljati,
Pisatelji. 83
sploh se je poganjal za slovenščino ^), kjerkoli je mogel. Ponašal
se je vedno s slovenskim svojim pokolenjem.
Kakor Dobrovskemu pri spisovanju slovnice cerkveno-slovan-
skega jezika, tako je tudi Rankeju pomagal dovršiti zgodovino
srbsko.
Leopold Volkmer (1741-1816)
iz Ljutomera, je od 1753.— 1759. leta pohajal varaždinsko gimnazijo, poslušal do 1761. 1, modroslovske, do 1764. 1. bogoslovske nauke v Gradcu; jeseni 1765. 1. je prišel za kapelana k sv. Ožbaltu na Ptuj, 1769. 1. k veliki cerkvi ravno tam, 1773. 1. je dobil Golobov beneficijat in opravljal dušno pastirstvo v tamošnji bolnišnici, 1784. 1. se je preselil za kapelana k sv. Urbanu blizu Ptuja do 1789., v Vurberg k sv. Martinu pod Vurbergom do 1808. 1. ; v pokoj stopivSi istega leta, umrl je pri sv. Urbanu za mrtvoudom.
Prve pesmice je začel Volkmer zlagati v d6bi od 1765 — 1769. leta, ko je kapelanoval pri sv. Ožbaltu; v tisti d6bi blizu so prišle na svitlo Gellertove, Gleimove in Lessingove basni, katere je Volkmer posnemal. Tudi cerkvene pesni je zlagal, izmed katerih se jih je nekaj natisnilo.
Leta 1814. je začel Volkmer zbirati svoje basni in pesni; ta zbirka ima naslov: Zmes* za pevca. L del. Pisano v farofi svetega Verbana pri Ptui 1814. Ta zbirka obsega 37 številk in ima na koncu »Kazauec«; oblika je podolgovata osmerka in šteje 102 strani ter je služila dr. Pajku pri izdaji Volkmerovih basnij.
Pesniško zapuščino je izdal Murko z naslovom: »Leopolda Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske Škofije fabule ino pesmi. V Gradci 1836.«
To izdanje obsega 61 > fabule in dvanajst posvetnih pesni j.
Na novo je izdal njegove basni in pesni Pajek z naslovom: »Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric.< Maribor 1885.-
V tem izdanju je pridejanih sedem novih pesnij; vse je Pajek na novo uredil po svojem rokopisu, po Murkovem izdanju in po rokopisnih virih cerkvenih pesnijo potem je navedel vire, odkoder je Volkmer zajemal snovi.
Naslovi so navadno dvojni: ,, Kokos ali narjena čednost*', ^Lisica ali kisla jagoda'^ f „MettU ali gizdava vtraglivost", ,yMravlja ali podvučen človek*^ ; drugi so prosti, n. pr. f^Napitna^^ „ro6afc**, „Hvala landuerov*^.
Jezik je precej ponemčen, pa ima vender nekatere zanimljive posebnosti slovenskega narečja okolo Ptuja na Štajerskem.
^Drobtinice** 1850. 1., str. 232, imajo iz njegove zapuščine pesen:
^^Česena si Maria**.
1. Pozdravimo kristjani 2. Kak angel njo Umenuje
Mario, z ktero se Mario, no kak njo
K tem zakonskemi stani Elizabet poStuje,
Zaročil Jožef je; Tak njo pozdravimo.
Na kteri dopadenje Kak cerkva njoj se moli
Je večni Bog imel, In spozna njeno moč.
De svetu zveličanje Tak tudi mi v nevoli
Skos njo je dati htel. Njo prosmo za pom6č.
- ) O njegovih razmerah do Srbov, Cehov, Rusov, Poljakov glej »Kopitar-
jevo Spomenico<.
6*
Zgodovina bIov. slovstva. II. del.
3. CeSena si Mana,') 4. O sveta Bo^a mati
Ti gnade poloa si, Haria! sproal nam
Gospod je a teboj bia Hudobnosti spoznati
Zb mater te zvoli. In spremeniti stan;
Med vsemi ei tenami Vsi grelniki kriCimo:
Od Boga legnana >0 mati sliši nasit
Zkos le je Jezus t nami Naj mir skoz le dobimo
Sad lT0J'ga telesa. Zdaj in na smrtni čas.
Štefan Modrinjak (1774—1827) iz Središča na Štajerskem, je dovršil srednje fiole v Varaždinu, modroslovske in bogoslovske v Gradca, postal 1814. leta 2upmk pri sv. Toma£u, potem pri sv. MiUavSu blizu Ljutomera.
Dasi veseljak kakor Volkmer, s svojimi načelniki ni živel v prijaznih razmerah.
Vraz pripoveduje, da je neki uradnik skorej vso njegovo slovsteno zapuSeiao sežgal do jedaega zvezka, ki ga je v roke dobil Modrinjakov stričnik Lovro Modrinjaki nekaj malega se je natisnilo; „Slov. Nar." je objavil njegovo pesea iz 1813. leta z naslovom »Amico Cuetkoni<; 'Fabula' se nahaja v Macunovem „Cvetju"; prav lepi pesmici: >Skoijanecin peveCf pa >Golob< ima „Jadr. Slavjan", 1860. I., St. 1.
Njegova muza po obliki in vsebini daleko presega Votkmerovo.
Mihael ZagajSek (Jurij Z e 1 e n t o) (1739— 1827). porojen za Gajem pri Ponikvi na Štajerskem, župnik v Kalobju, je izdal slovensko slovnico z naslovom: Slovenska Grammatika oderGeorg Zelienko'« Wendische (I) Grammalik. Zilli 1791., katera pa ni imela nobenega upliva, ker je pisatelju nedoatajalo dovoljnega jezikoslovnega znanja in obsežnega ozira na druga slovenska narefja.
Janez Pavel JeSenak (1765-1827), por. 25. junija 1765, je obiskoval latinske in modroalovne Šole v nemSkem Gradcu, bogoslovne v Ljubljani, duhovnik 1782.1., kapelan v Gornjem Gradu in ne Vranskem, Župnik v Ulimju, nekaj Časa dekan v Kozjem, kanonik v Novem mesta, 1803. 1. prost in škofijski namestnik v ŠL AndraSu na KoroSkera, kjer je umrl 19. sept- 1827. 1. Mnogo je pripomogel, da se je v Celju ustanovila gimnazija.
SlomSek pripoveduje, daje poslovenil mali katekizem; izdal pa je: iBukve za pomoč inu Prid Kmetam.. (Celje 1812.)
V predgovoru pripoveduje, da so Slovenci do zdaj imeli dovolj knjig po- božne vsebine, pa ne za vsakdanje potrebe. »Iz tih se znate vuCiU po postavah nature kmetvati, travnike oskerbeti, živino ter zdravo kakor bolano dobro rediti ino prav hiSovaU.. zemljo delaj, je Bog djal,
Žegnat' hočem, kar boš s'jal.
Skrbno delaj ter ga moli,
Da ti poSle deža doli.
') Začetek tretje kitice ima pod črto tole besedilo: >Marija ti CeSena — In gnade polna si ^- Med vsemi srečna Žena — Bog mater te zvoli.t Bržkone je izdajatelj ^Drobtinic' VoduSek hotel odpraviti stih: Maria — bia; >biai se govori v nekaterih krajih Slovenskih Goric namestu b i I.
Pisatelji. 85
Janez Nep. Primic (Primec) (1785—1823.)
Dasi porojen na Kranjskem v Zalogu pri Šmarju 23. aprila 1785., se vender sme šteti Primic med buditelje Štajerskih Slovencev, ker je med njimi deloval ves čas svojega življenja. 1809. 1 , pristopivSi prostovoljnim domobrancem štajerskim, poslal je istega leta Vodniku v pregled nekoliko Collinovih pesnij poslovenjenih. Od 1811. 1. je bil pisar v »cesarsko-kraljevim Šolskim hukviši«. Osnovavši društvo v mejsebojni pouk v slovenščini je zasedel stolico slovenskega jezika na graškem liceju.
V mladih Se letih se ga je lotila suSica, ter je umrl dnč 3. febr. 1823. leta doma v Zalogu.
Nedostajalo je v oni ddbi uč(l za slovenski jezik; izdal je torej:
1. »Abecediko za Slovence.« Gradec 1812.
To je prvi abecednik, ki se je natisnil na Štajerskem ; celo ogrski in koroški Slovenci so poprej imeli taka učila. Istega leta je izdal :
2. »Prava pot k dobrimu stanu.« Gradec. 1812.
To je prevod kojige Benj. Franklina: „Armer Bichard oder derWegzum JVohlstand.^ Evo nekaj iz predgovora:
»Lubi Slovenci! Tu imate ene nove Bukvice polne lepih in nucnih (haslivih) naukov, kateri pokažejo, skozi kaj si človek narveč svoj stan pohujša in na kaj za eno vižo si on zopet taistega pobolšati zamore. Te bukvice je nar na pervo v polnočni Ameriki en imeniten ino visoko učen Mož z imenom Benjamin Franklin v Angleškim ali Englendarskim jeziki spisal ino jim to ime dal: Ubogi Rihard ali Pot k dobrimu Stanu; potem so bile na Nemško, zdaj pak, lubi Slovenci, k vaSimu pridu inu podučenju na Slovensko prestavlene.<
3. Nemško-slovenske branja, t j. čitanko, obsegajočo prav- ljice, basni, pregovore, pripovesti, pesni, uganke in kratek pregled zgodo- vine starih Slovanov.
Jako pikro jo je ocenil Kopitar v „Wiener Allgem. Literatur zeitung ISSl*^, pristavil pa, da postane gospod pisatelj še gotovo spreten slovenski pisate^', Če hoče uvaževati v presoji dane mu nauke.
4. Novi Nemško-Slovenski Bukvar. Gradec 1814. Čitanka za mladino z lahkimi in poučnimi pripovestmi.
Knjiga je zanimiva radi jezikoslovnih in slovstvenih opazek; str. 40 i. dr. razlaga, da imajo Slovenci za glas skorej vsake živali poseben izraz, na primer: krave mukajo — tnuUjo, vol — junec ino bik bučita, Žrehec — rajnišar^ celak ino konj rezačeta — herzeta, razgečeta. Ovca — biča, bekeče — beci, beketa. Koza mekece — meketa. Svinje — prašiči kruJijo — krovkajo, krožijo, krohajo. Kokoši kokotajo — kokodakajo, kokodaškajo, kokodacejo, jaškajo. Petelin poje — kriči, kikirika; kvokla koka — kvoka, kokoče, kokota. Gos, goska gaga, žldbra, žlobudra, hrigra, hrigreta; raca kvaka itd. itd.
Navdušeno govori o katoliški liturgiji, o veri, modroslovju in pesništvu, o nadarjenosti Slovencev, o slovenskih pisateljih šestnajstega veka na Kranjskem, Slovence na Štajerskem budeč k enakemu delovanju.
Poslovenil je bajč I. spev Mesijade, I. spev Ilijade in nekaj iz Goethejevih »Leiden des jungen Werther<.
Zgodovina slov. ilovstva. II. del.
Dopisoval ei je t VodDikom, Bilcem, Kopitarjem, dr. J. Zupanom, Jamibom in dragimi.
OmiiDiti je Se, da je osnoval prvo slovensko drnStvo iSocietas Sloveoica«. Ne samo, da je prelagal Coliinove pesni na slovenski jezik, nego je tudi zdruZeval enako mislefio ljudi ; on sam piSe dnS 13. maja 1810. 1, Vodniku, svojemu bivtemu učitelju; >Baa Resullat meiner BemOhungen ist, dass icb fun^ehn Ttieologen zum gram mati kali sch en Studium unserer Spractie aufgemuntert habe.<
To HO izvedele viSje osebe in izrazile ieljo, da se osnuje slovenska stotica. Z velikim veseljem pile doi 5. marcija 1812. L, da je stolica slovenska ustanov- ljena in da jo zasede on.
Dr. Vincencij Franul de W ei s se n thu m.')
Ded Fraoula, Ivan Krstnik Franul, doktor prava, mestni sodnih in sveto- valec na Reki, je dobil plemstvo s pridevkom >de Weissenthum<, ker si je bil pridobil mnogo zaslug za cesarsko obitelj, ko je imel cesar Karol VI. prepire z Senefani. Njegov sin, dr, FrančiSek Franul, je vodil naddijakonsko kapiteljsko pisaruo v jako mladih letib. Dne 2. februvarja 1771. leta mu povije soproga Vincencija, ki je v osnovne Šole in v gimnazijo hodil v rojstnem mestu ; znano pa ni, kje je dovrSil visoke Šole. L. 1798 se je nastanil v Trstu in se vadil pri Cronnestu v odvetniških poslih ; 1. 1803. je odprl svojo lastno pisarno.
Bil je spreten in ugleden moi, zato so ga izvolili za mestnega plemiCa (patricija); 1. 1815. je postal aoUki nadzornik srbski zasebni Soli. V najboljših letih ga zadene kap 2. sept. 1817.
. Uvidel je, da je Italijanom treba uCne knjige slovenskega jezika ; zato je izdal to-le slovnico: Saggio Grammaticale 1 1 aliano-C ragniolino, Trieste 1811.
Slovnica se tesno naslanja na Kopitarjevo; v drugem delu je ponatisnena Linhartova glediSfna igra »Matiček se £eni<; nato slede besede in reki iz rečene igre po redu einov.
Franul je prijateljsko občeval z Vodnikom, ž njim si dopisujoč. Živo se je zavedal svoje narodnosti, kajti naglaSal je. >Nas, ki smo slovanskega, ki smo del preprostega ilirskega rodu, ki Sivimo v mestu, čegar okolica je zgolj slo- venska; nas, ki smo vedno v dotiki s Slovenci in smo v nevarnosti celo zaradi hiSnib opravil, ako ne mamo jezika slovenskega, zakaj bi nas ne navduševale jednake želje? Ali ni dobro, da se učimo jezika, Cegar znanje je koristno in potrebno?<
Za časa Franulovega je bila slovenščina na tria3ki boizi v večji časti kakor zdaj, bila je ravnopravna z laSČino, ker je borzno vodstvo cenovnike objavljalo tudi v slovenskem jeziku.')
Po svojem molitveniku; Kratki Navuki, Regelze in Molitve sa Sakrament st. Pokore 1783. L, ki se je natisnil petkrat, spada
Janez Debevec iz Ljuhljane Se v Pohlinovo dfibo. Po dovrSenih latinskih in bogoslovnih Šolah je postal beneficijat in katebet v nunskih Šolah ter Sel v pokoj 1817. 1. ; umrl je
- ) I>obrovsky, Slovanka I. 334. — Kopitar, Gramm. — Metelko, Lehrg. XXV.
— J. Marn, Jez. — Gr. Jereb, I4. Zv. 1892. >) Edinost 1883. 1., St. 96.
Pisatelji. 87
v Žužemberku 1821. L — Rano se je začel zanimati za slovenski jezik, v katerem BO 1795. 1. začeli poučevati bogoslovce v ljubljanskem semenišču; francoska vojska je pretrgala ta pouk, dokler ga ni vzbudila 1817. 1. ustanovljena slovenska stolica. Kako goreče se je zanimal za slovenščino, se razvidi iz tega, da je spisal Kraineriscbe Grammatik (med 1795 — 1797), ki se v rokopisu hrani v knjižnici ljubljanskega semenišča; tudi se mu pripisuje Deutsch-Krainerisches W6rterbuch (rokopis v dveh zv.) Berilo je Slovencem oskrbel s knjižico: Kleine Erzahlungen. Majhine Perpovedovanja. Ljubljana 1809.
V vzgled služi : Janezek je prosil mater, de bi ga v šolo hoditi pustila. Mati reče: Ti si Se otrok inu nisi vajen per miru biti; v' Soli moreš tihu biti, sedeti, in celi čass na to gledati, kar Gospod učenik kaže. Janezik je oblubil de bo to sturil. To materi dopade. Ona kupi njemu tablico. Janezek se vessely, da sme v šolo jiti. Izdal je tudi molitvenik: »Kratki nauki«, Ljubljana 1783.
V Vodnikovi ddbi je spisaval molitvenike Mihael Hofmann (1755—1826) iz Ljubljane, katehet v Kranju, pozneje korar v Novem mestu, kjer je vodil gimnazijo. V pokoj stopivši, je živel zopet v Kranju ter v Lahovčah. Spisal je knjigo: Viža sv. Mašo slišati 1791. Njegov molitvenik: Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja, je dal na svitlo Janez Cigler 1839.1. Življenje Svetnikov v Štirih knjigah paj"e dokončal Veriti.
Paskal Skrbinc (1780 — 1824), porojen v Višnji Gori na Kranjskem, oblekel je redovno suknjo v Klanjskem samostanu na Hrvatskem, bil 1804. — 1807. 1. gramatikalni učitelj pri gimnaziji v Novem mestu, do 1810. 1. duhovni pomočnik in tajnik samostanski provinciji, stanujoč v Ljubljani; 1813. župnik pri Devici Mariji, potem je odšel na Dunaj, kjer je- umrl.
Bil je govornik na glasu in pr§ trn v peti takozvanim >svobodomišljenikom< ; morda pa je temu bilo vzrok patrovo življenje. Odhajaje na Dunaj, poslovil se je od župljanov v »Izložejni pesmi«, izdal dve knjigi govorov: »Nedelske pridige« ter » Prazniške pridige« 1814.1.; radi nemško valnega jezika se opravičuje v latinski pisanem predgovoru, češ, da ga tako laže razumejo citatelji ; bržkone je bolj uplivala njegova govorjena nego pisana beseda. Izdal je tudi več nemških knjig govorniške vsebine.
V katoliški dobi mnogokrat natisnena knjiga ))Lysti in evangelie« se je tudi v Vodnikovem času rada čitala; najod- ličnejši slovenski pisatelji Jurij Japelj , Danjko in Jarnik so jo izdajali; razven tega so jo natisnili Gassler 1803.1. in Retzer 1806. L; Skarbina 1817. in 1825. L v Ljubljani. Tiskar Jur. Licht v Ljubljani je 1816.1. natisnil »Berila, liste in evangelia«. »Svete postne evangelije« je natisnil Retzer (1789., 1804. 1.) Skarbina 1816. in 1817. L
»Rituale Romanum« za ljubljansko škofijo v jako lepi obliki je natisnil 1808. 1. Retzer.
Posamezni stavki slovenski se nahajajo na 7. — 9., 13., 16., 18., 20., 22.-30., 34.-49., 53.-57., 63.-65.^ 67.-78., 89.-91., 100.
m
■t
if
M.
■ i
'i i
1.1:
5 A
m
\u
i^
- .,/■
- '
88 Zgodovina slov. slovstva. II. del.
do 104., 108.— 112., 124.— 129., 132., 139.-140., 146.— 151., 156.
iji do 168., 172.— 179. str.
1 1 Za vzgled bodi nekaj stavkov na str. 111 :
it Is globočyne vpiem kUebi o Gospod! Grospod vsliši moj glas.
it Naj merkajo tvoje vsesa na glas moje prošoe.
Gospod! če boš za volo pregreh raitengo terjal /o Gospod! kdo bo ^- obstal?
jf: Ali per tebi je odpuSanje grehou; inu zavolo tvoje postave čakam
na tebe, o Gospod!
V prvem zvezku te »Zgodovine slovenskega slovstva«
str. 181. navedena pesmarica : »Osem inu šestdeset Pesem«
j se je na novo izdala 1800. 1. v Ljubljani. (Eden izvod se nahaja v
župnijski knjižnici v Ricmanjih blizu Trsta.) Iz te pesmarice na- vedimo nekaj stavkov iz »Predgovora« in »Dvospev med Je- zusom in dušo«.
Predgovor na use brumne, inu andohtlive pevce inu pevke.
Hralite Gospoda; zakaj hvalna Pesm je dobra: bodi vesela, inu čedna hvala našemu Bogu. Ps. 146.
SliSle Krajnski Pevci inu Pevke! koku vas David ta kronane Pevc k' petju vabe : koku vas k^ temu pergajna. On ima dobr ur2oh zatu. Kaj za en uržoh? med drugemi morebil rajmno leta uržoh, z' katirega so lete Pesme v' lete bukve spisane ble ; namreč de be se teiste zaiublene, gerde, od pregrešneh rečij (katirih S. Paul Efes. 5. 3. napustij nekar v' misle uzeti) skupzložene popevke, katire so eni dadusehmal dostikrat sami sebi, inu
j j drugem k^ pohuišanju pejli, posehmal usem iz pote, inu iz glave spravele.
^ I Pokaj be vam blu treba na poredne pesme misliti, ko se vam sveteh man-
^ I kalu nabo ? . . .
i Te Pesme pojete vi žiher. S^ teme si naboste hudeh skuSnav delalli:
U le pregainali: si njeh boste; s' teme na boste vi hudiču vesella, Bogu inu
Angelcu Varhu joku , ne ran vaši duši delalli : ampak vaša duša se bo t ; kaker ti božji nevesti v' visok. Pesm. 5. 6. topila, kadar boste Christusu k'
l^ij časti pejli: kadar vam bo on k' srcu govoril.
Eno dušo, katira se potoze zavoV krizov, rov7ha Jezus k' poterpezlivoste.
^; ; Duša. Jezus.
1. Ah! kedaj boš moj Jezus peršl 2. Koku se moja Nevesta!
Pred moje solzne očij? Vtoplena v' ti žallosti?
Križov je že preveliku. Bodi meni vselej zvesta,
De njeh nosit' ni močij: Nonehej me' lubit' ti:
Ah! kedaj boš moj Jezus peršl? Lubezn ima terplenje,
Mene od terplenja rešil Zadobij večnu živlenje
Gospud ! tebe predolga ni, K'tir' me' lube, s' mano terpij.
De b' mene potroštal ti. K'tir' nalube, križam vejšij.
Pisatelji.
89
Duša,
3. Drugi navado za terpljenje, Imajo Yse tu, kar želle; Jest pak navem za veselle, Ampak le za žaloste: Drugem gre dobru po sili; Men^ pak, de se tebi vsmili! Drugi imajo vse dobru,
Jest pak terpim vse hudu.
Jeeus.
4. K'tirem ta posvejtna sreča Da lušte tega s vej ta, Njeh tam čaka ena ječa Tega strašniga pekla:
Se bMo tamkej pokorili, K' so se tukej vesellili, Kratk križ pelle v paradiž; Paradiž da en kratk križ.
Duša.
5. K' njeh pak preveliku pride, De DJeh nosif ni močij, Kumej zdej en križ odjide, 2e drugega vid'jo očij:
Na morem tolkajn prestati, Treba m'i je ja! zdihVati Cez leta moj revne stan: Ke terpim tolkajn vsak^ dan.
Jezus.
6. Ah! le uč^ se bel lubiti, K'tir' me' prov za lubu ima: Noče se križam vogniti,
Se rad temistem poda. Ta čez križe nažalluje Čez terplenje nazdihuje. Še žellij, terpeti, več, Lubezni ni nekol preveč.
Duša,
7. Jest imam boleče rame, Drugi sa tu nevedo;
KV se naslajna ta križ na nje; Drugi pak prazni gredo. Gospud! pust me zgovoriti, Dej tud' drugem kej nositi; Jest namorem nositi več, Ke sem že slaba preveč.
Jezus,
8. Glej! kok' dete očeta truca! Volnu se križam podeji Jest bel vem, kaj tebi nuca, Jest 'Čem, de ti terpiš zdej: Drugeh sreče nimaš želleti, Kar jest očem, moreš terpeti, Bodi lohku, aP težku;
Jest očem imet' toku.
Duša.
9. Zmirej v' teh križeh živeti, Tu je vender pretežku: Brez usega trošta biti,
Je vender želu strašnu. 'čem pustiti, aP terpeti? Al očem v' teh križeh vmreti? Oh moj Jezus! pridi zdej! Sturi me' terplenja frej.
Jezus,
10. Koku dolg' oč' še Salliti, 'nu ranit' moje serce?
Zakaj se me' noč' čez pustiti? Ke tolkajn skerbim za te' Pust' mene gospodariti, Ak' očes ti k' meni pridti, Očes mene lubiti ti? Terp' volnu, dergaci ni.
Duša.
11. Nej bo, ke tok' more biti. De jest te križe terpim, Ke 'če moj Jezus imeti, Teiste terpet' želim; Veselle 'čem ^zapustiti, Tebe moj Jezus lubiti ; Jest se tem križam podam. Teb' o Jezus! se čez dam.
Jezus,
12. Ja! toku jest očem imeti, Zdej s' moja nevesta ti; Tam gor' se imaš veselliti, Tukej moj kelh serčnu pji! Tukej se moreš voisk'vati, Dellat', trudit', tud' jokati, Tamkej boš potroštana,
Z^ večno krono kronana.
Na koncu knjige pred »Zamerkovanjem vseh v' teh bukvah zapopadeneh Pesm« stoji opomba:
»Te dalše Pesme se znajo z' bukuv brati, inu pejti, kadar je več časa : Koker ob nedelah, inu perložnost, al tudi doma, kjer be se scer ta sveti čas z' lenobo, z' napotrebnem, ja cel
?■>.-
90
Zgodovina slov. slovstva. II. del.
I \
.'•?
grešnem govorjenjam, al dianjam Bogu kradel, inu hudiču offruval: al per gvišneh precesjah: al pak tudi per en'mu al drugemu, dalšemu, zravn pokojnemu delu, susebnu per preje, kjer se morebiti ena, al druja Peršona zravn znaide, kotira je scer brez dela, inu brati zna ; leta nej tedej bukuvce v' roke vzame, inu nej drugem naprej bere, al poje.«
Zakonodaj stv o.
Za francoskih vojsk so se tako od strani avstrijske, kakor pozneje od strani francoske vlade razglasi, ukazi in manifesti poleg nemščine, italijanščine ali francoščine javljali tudi v slovenskem jeziku, n. pr. proglas*) dne 26. nov. 1805. v Lji^bljani zahteva od kranjskih stanovnikov, naj natanko izpolnjujejo povelja deželne upravne oblasti, ako bi se bližala francoska vojska (nemški, fran- coski in slovenski); najvišji ukaz^) 12. maja 1808. na Dunaju uvaja vojaško prihrano ali rezervo (slovenski in italijanski); Fran II. naznanja ^) narodom, da odhaja k vojski (nemški in slovenski) ; Napoleon odrejuje*) v Schonbrunnu 14. okt. 1809., da se Kranjsko in druge Francozom odstopljene dežele imenujejo odslej ilirske (nem. in slov.); glavni namestnik ilirskih dežel — Bertrand*) — izdaja naredbo, da se imajo kakor doslej davki plačevati v novcih in v pridelkih (nem., franc. in slov®.).
Marmont je sam pisal, »da zakoni ob organizaciji niso mogli biti jedni in isti, kajti, kar je ugajalo mejnim Hrvatom, ni prijalo trgovcem tržaškim, gospodom na Kranjskem ; v Idriji in Pliberku, pomorščakom po Dalmaciji in Albaniji«.
„T4l4graphe officiel^ je objavljal važne razglase tudi v sloven- skem jeziku.)
Divizijski general Bernadotte je iz glavnega stana v Logatcu dne 29. marcija 1797. 1. prebivalcem Kranjske in sosednih dežel razposlal oglas v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku.^)
») Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1851, 6.
») Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1857, 157.
') L. C. Dež. poglavar kranjski pozivlje 12. maja 1809. črno vojsko (razglas poslovenil bržkone Vodnik). — Lj. Zv. 1886, 220.
- ) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1852, 48. — Pristavi osobne odločbe a) avstrijske,
Mitth. 1857, 157; bj francoske, Mitth. 1852, 48; 1851, 14.
») Mitth. 1853, 16.
«) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1853, 16.
') Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 68, 35.
») Mitth. d. h. Ver. f. Kf . 1853, 16.
Pisatelji. 91
Slovenski uradni spis iz 1810. 1. obsega obravnavanje vojin-
skega francoskega sodišča proti nekaterim kmetom iz Št. Ožbalta,
s Trojan in iz Hrastnika, ker so umorili več Francozov. Obravnava
se je vršila in sodba izrekla v francoskem, nemškem in slovenskem
jeziku ter se natisnila in v 600 izvodih razširila po deželi. Šesti
člen zakona, po katerem se je vršila sodba, se glasi:
Za deležDe, pomagavce in napihavce so Šteti samo tisti, ktiri so toženi inu prepričani, de so h taki hudobni družbi bernjali, al jih vodili, al njim dajali naj bo dnarje al orožje, al orodje inu basanje za puše s* to mislio, de bi njih perpravili, njim pomagali al njih djanju potuho dali, al de so s^ vede sam inu s^ tako mislio pod streho vzeli ali skrili hudodelnike al njih tatvino.*)
Drugi uradni spisi v slovenskem jeziku.
O postavnem nakupu posestev, v najem danih po Štajerskem in Kranjskem, dne 27. maja 1786.
O prepovedanih naberah novcev po občinah za odpošiljanje izvoljenih pritožnikov, dne 14'. junija 1786. v Gradcu.
Okrajni naborni komisarijati imajo v obče sami razglašati C kr. patentalne in okrožne ukaze, z dne 12. julija 1786. v Gradcu ; še nekatere določbe k prejšnjemu ukazu, 30. sept. 1786. v Gradcu.
O cenitvah pri inventarih podložnikov, 15. nov. 1786. v Gradcu.
O nepripuščenem odvažanju desetinskega žita brez vedenja gospodarja, kateremu gre desetina.
Odpravi naj se navada svetiti s treskami po hlevih in po cestah, dne 21. nov. 1789. v Gradcu.
Okrožnica vsem okrajnim sodnikom, v kateri se jim naznanja odpravljenje dvornih in deželnih komisij za uredbo davkov in poberalcev davkov, da tudi v bodoče ne bodo pobirali davkov, dne 29. marc. 1790. v Ljubljani.
Izpraznjena najemna posestva po smrti najemnikovi nepogojno nimajo prehajati na dediče, ter se ne more nobena gosposka siliti, naj bi jih njim oddajala v kupno pravico, dne 7. aprila 1790. v Ljubljani.
Red o prodaji tobaka ima nemško - slovenski tekst, 41 para- grafov in lastnoročni podpis cesarja Jožefa z dne 5. maja 1784.
Poselski red na kmetih v Notranji Avstriji z dne 29. sept. 1787 na Dunaju, 66 paragrafov; podpisan cesar Jožef.
- ) P. pl. Radics, Lj. Zv. 1887.
Zgodovina slov. slovslva. 11. deL
Kazciaa o odpravi »kufrastiga drobiža eoldov« v primorskih < 25. septembra 1805 na Dunaju, v slovenskem tekstu, Msan cesar Franc I.
ima novi vojaški davek pobirati od 1807. do 1811.1., tekstu z dn^ 20. avg. 1806 ; 26 paragrafov. ' kresijskega poglavarja do dežeinobrancev, z dne v Celju; nemško-slovenski tekst. iTog v Celju vabi vse prebivalce celjskega okroga v Bper Francoze, z dn6 9. maja 1809 v Celju ; slovenski
od vojaškega poglavarstva zarad pomiloščenja d ubežnikov, z dne 10. okt, 1809 v slovenskem tekstu.
zarad v ni6 prišlih bankovcev, z dne 12. dec. 1809., v iskem tekstu ; podpisan cesar Franc, zarad državno-lotrijskega posojila, z dne 19. decembra 'unaju; podpisan cesar Franc.
da je Motniški ti^ novi francoski oblasti prepuščen, la 1811 v Celju, v slovenskem tekstu. 109. so Francozi pridrli na Štajersko in naložili tnkov davka ; Štajerci niso mogli plačati ; Francozi li tri odlične osebe v poroštvo; o tej zadevi je bilo nogo slovenskih razglasov, lasi so iz nekdanjega arhiva trškega magistrata v
) C. kr. dvornega oblastnika Klobuiczk8y-ta :
je terg Motnek, katir je dozdaj pod esterajharsko
o bil, s' vso zemljo, katira k' njemu sliši, ilirski
i 6esi dan.a N. 1882, 190.
i 80 si meseca sušca 1797. 1. prvič osvojili Kranjsko ;
i so tudi v slovenskem jeziku govorili v proklamacijah
, tako je skušal general Friant, naslednik Bernadottov,
jce v nemško-slovenskem pismu, ki se glasi tak6-le:
st Enakost
Žovniršina Laške Dežele. it, poglavar čez francoske žovnirje v Kranjski Deželi.
Na Kranjce, ivitni General ('.\ Bonaparte inu njemu podložni General tte 80 že skuzi njih oznaneno povele vam skazali
Križnik, Ltp, Mat. SI. 1881, 200—201.
Pisatelji. 93
taisto pravico inu dobroto, po katerih se oni vižajo. Oni so vam oblubili, da vaša vera, vaše premoženje inu vaše peršone bodo pred usako sinodo inu zabavo obvarovane. Vse to vam spet perterdim. Vi ste že te dobrote leteh dveh Generalov skušali, kir niste bli nobenemu davku podverženi.
Kaj ne, de za vol leteh tako posebnih gnad ste vi dovžni pruti njim hvaležni biti ? Vender oni od vas nič nočejo imeti. Očejo samo, de bi vi mirno in pokoino v' vaših hišah ostali ; de bi vi nič ne imeli opravit v' leti vojski, katera bode v kratkim z' enim srečnim miram sklenena ; inu de bi vi rado- voljno dopolnili, kar bo vam k' postrežbi te francoske žovnir- šine naloženo.
če pak vse drugači kakor je vupat, nekateri nehvaležni ljudje na njih dovžnost pozabijoči, bi se podstopili ukup se spravit, inu francoskim žovnirjam super se postavit, bodo na eno nar bolj strašno vižo poštrafani, inu taisti, kateri bodo z' orožjam v rokah ujeti, bodo precej okolo perneseni.
Leta je štrafinga hudobnim nameniena ; nič zatorej ti dobri inu mirni ljudje se nimajo bat j.
Iz poglavitniga Quartierja Teržaškiga Mesta na 28. dan
Mesca Germinala, ali zelenarja, v petim leti ene inu neraz-
delive francoske republike.*)
General Friant.
Raba slovenščine v poljudnih knjigah. Koledarji.
Koledarji^) so se v Slovencih rano začeli prirejati; najstarši je bržkone rokopisni koledar iz 1415. L, ki se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski ; pisan je v latinskem jeziku in enak sedanjim koledarjem ter ima slikane iste svetnike kakor dandanašnje pratike.
Drugi rokopisni koledar je privezan pisani masni knjigi žup- nijskega arhiva v Kranju iz 15. stoletja; tudi škof Petretic je knjigi »Szveti Evangeliumi« pridejal v kajkavskem narečju pisan koledar.
Trubarjev »Katekizem iz 1582. L« je omenjen v I. zvezku te »Zgodovine slov. slovstva«. V vsem 16. stoletju se ni natisnil nobeden koledar. Z naslovom »Pratika« se je natisnil prvi slo- venski koledar : »Nova Crainf ka Pratica.« Na Lejtu MDCCXXVI. v
') Lj. Zv. 1890, 318.
- ) J. Benkovič, Slovenski koledarji in koledarniki, Dom in Svet 1895.
ZgodoviniL slov. slovstva. II. del.
JU 16". Bržkone je priredil ta koledar župnik F.M,PagloTee i, ko 86 je obhajalo sv. leto ; izvirnik je bil nemSki koledar. venci so mnogo romali v »Kelmorajn« in so se pri tej iznanili z nemškimi proizvodi te vrste. Potem so jih tiskab jubljani. Od 1770. 1. naprej (izvzemši 1775.1) ima Rudol- Ljubljani vse ; muzejski arhiv v Ljubljani hrani tudi koledar ., ki ga je natisnil Reichhard. Imena mesecev so ; Prosenic, jšec, Mali Trauen, Veliki Trauen, Rožni Cuejt, Mali Serpan, rpan, Kimovic, Kasapersk , Listovgnuj , Gruden ; za vsak na vremenska pravila ; n. pr. za Mali Serpan : »Kadar na akoba deži, malu želoda rodi.« Na naslovnem listu so trije den gosposki |v fraku), drugi v suknji, tretji v kmetski ned njimi je dvogjavi orel.
laterim pratikam je priskrbel Marko Pohlin kratke spise ke.
materi letniki so se natisnili v 30.000 izvodih in ao mnogo
- li k temu, da se je širila omika.
a se je zanima! za koledarje
Anton Breznik, L737. 1. ter od 1768 — 1773. 1. kapelan in do svoje smrti prila 1793,1, kuratv Žalcu na Štajerskem. Izdal je »Večno o« 1789. v Ljubljani. icem minulega stoletja so se v Ljubljani najodltčnejši
Cojz, Vodnik, Linhart zanimali za to stroko. Uspehi teh i bili Vodnikovi koledarji skoz leta 1796 —1797. z na- »Velika Pratika«.
eg Vodnikovih koledarjev je izhajala »Mala pratika« v svoji liki do 1844. I. v raznih ljubljanskih tiskarnah; do 1818.1. lajalo celo ve6. Založniki eo bili Merk, Eger, Degotardi, n Janez Rezer. Prvi trije so imenovali svoje koledarje:
Kranjska Pratika«, druga dva pa: »Kranjska la ; Rezer pa jim je dal ime: »Narnovši pratika Za pno Lej to 1812.« ! to je bilo urejeno po nemških in laških vzorcih.*}
to d6bo stavimo tudi knjiJico; ^Golovione- Žegen" bres letnice in se je natisnil. Pisatelju te knjige je bil na razpolaganje izvod, ki mu iii g. Hudovernik, notar v Kostanjevici na Kranjskem. — Dom in Svet
Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 95
Ta»Colomonežegen<( obsega 71 poglavij in je poln vraž. V vzgled bodi kratko 7. poglavje :
Te besiede, katere pridajo sedei šribane so tako kraftne al knočaš varjeti pa obesi ta cedelc anomi nakragen alpa anomi pesi noi pa strieli na Dja boš vidov kai ti samora. Omnibus t borje f Agla f tetragramatbon f tbe t Agar f niaicbei f Assael f Amore t konssvmatvmest f omiel f ariel f araissei f INRI. Amen. Viomeni Boga f očeta ino sina f ^^o S. t Dvha; Amen.
Kakor se razvidi iz naslova, pisec ne zna pravilnega pravo- pisa. Jezik, v katerem je pisan ta »Colomonežegen«, spada v oblast koroških narečij. Značilno prehajajo e, šv a, n. pr. pačan, tam^ (Mm), pernasle, pamatno; stari e prehaja ven. pr. spet; staroslovenski ^ v ie ali e n. pr. t; potriehah, vierni, dievajo^ liep, zviezda; ne- naglašen o se izgovarja a, dolgi naglašeni končni o prehaja v n n. pr. čelu telu i. d. ^)