Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)
| Zgodovina slovenskega slovstva, III. zvezek Karol Glaser |
| |||||||||||||
Bleiweisova doba od 1848. do 1870. leta.
urediPredgovor.
urediRaznovrstne ocene prvega in drugega zvezka te Zgodovine slovenskega slovstva mi dajejo povod, da obrazložim nazore, ki me vodijo, ko spisujem to knjigo, pa tudi vzroke, vsled katerih sem se lotil tega dela.
Kdor s paznim očesom premotruje znotranjo vrednost književnega nalega delovanja, mora priznati, da so v vsem slovenskem slovstvu najbolj važni pesniki in propovedniki zadnjih petindvajsetih let. S tem nikakor ne kratim Prešernu njegovih izrednih zaslug, tudi ne poni- žujem Levstika, ki je po mojem mnenju najodliČnejša osebnost v Slovencih v zadnjih petdesetih letih. Hvaležno se spominjamo trudov naših prvih boriteljev izza 1848. 1. naprej. Kdor pa v tem zasleduje neumorno delavnost Marnovo skoz veČ nego 20 let v opisavanju slovenskih pisateljev v „Jezičniku" mora priznati, da ni obdelal naj- novejših pisateljev, ker jih tudi fizično ni mogel. Naravno je, da vsak najbolj pozna svoje stanovske tovariše; torej je Marn tudi narisal naj- poprej duhovniške pisatelje. Do pravega uvaževanja pa mora priti tudi posvetni naraŠČaj slovenskih pisateljev. Jaz sem v tem obziru popolnem nepristranski in želel bi bil, da bi me bili bolj blagohotno podpirali s podatki o nekaterih duhovnih pisateljih tisti gospodje do katerih sem se s Primorskega obrnil v druge slovenske pokrajine po podatke, katerih mi morejo podati le ožji znanci.
Druga skrb mi je bila uvaževati slovstveno delovanje v v s e h slovenskih pokrajinah. Naravno je, da prihajajo bolj na vidik one osebnosti, ki delujejo v središču slovenskega gibanja; prezreti pa ne smemo tudi tistih pisateljev, ki delajo bolj ob mejah; torej tudi tukaj velja jednakopravnost.
Uravnava tega zvezka se vidi iz pregleda ; po kratkem (krajšem nego v poprejšnjih dveh zvezkih) zgodovinskem uvodu se slika raz- vitek slovenskega življa v raznih pojavih, ki so uprav odvisni od zgodovinskih dogodkov. Pisatelji so opisani v raznih skupinah po
n
najbolj značilnih osebah in njihovih glasilih. Take osebnosti so Janez Bleiweis in L. Jeran na Kranjskem; njima se pridružujejo pisa- telji na Primorskem z Andr. MaruŠiČem na Čelu ; na severni strani združujeta A. Slomšek duhovnike in Dav. Trstenjak posvetne pisatelje okolo sebe; ti so prvoboritelji in predstavljajo prav za prav politično ali — Če smem rabiti ta izraz — vzgojevalno slovstvo. Ti so nadelavali pot pisateljem, ki so samo slovstveniki, in te je zbiral okolo sebe — A. Janezi Č, Najvažnejši izmed vseh teh pa je Janez Bleiweis; zaradi tega imenujemo to dobo Bleiweisovo. Na zvrŠetku te dobe pa stoji sam za se pravi Martin Krpan — Fran Levstik.
Vsak Čitatelj, ki razsodno in nepristransko Čita to knjigo, razvidi, da so pisatelji, vsaj na splošno in debelo stran, opisani v kolikor so odvisni od obČne struje duševnega gibanja ; o vsakem posamezniku pa dokazovati na. drobno, kateri inostranski duševni Činitelj je vplival nanj, to je naloga samospisov ali nionografij ; tudi je na splošno dokazano, kako je ta ali oni slovenski pisatelj odvisen od drugega slovenskega pisatelja. Prva naloga slovstvene zgodovine pa je ta, po- vedati, kaj so napisali posamezniki, saj Še nimamo celotne slike na- šega duševnega gibanja do najnovejšega Časa.
Absolutna mera v ocenjevanju knjižnih proizvodov pa se mora rabiti samo v gospodujočih narodih, to je takih narodih, Čijih jezik je v rabi v šoli in v uradu do najvišje stopinje, brez vsake ovire, v takih narodih, ki imajo akademije in vseučilišča ter raznovrstne podpore na razpolaganje. Popolnem nepristranski morejo soditi knjige te vrste, kakor je ta, samo tisti slovenski književniki, ki so mnogo, mnogo let delali v slovenskem slovstvu, ki na lastne oČi poznajo napore in katerim ni treba hrepeneti po Častnem imenu ali obilni nagradi za obširno oceno. Rajni dr. Oblak*) je \ „Ljublj, Zvonu
♦) Ko sem bil 1882. — 83. 1. na dopustu na Dunaju, sem iz Celja od dijaka Vatr. Oblaka dobil list, v katerem je tožil, da je učitelj slovenščine na gimnaziji suhoparen in dolgočasen ; prosil me je, naj mu navedem knjige, po katerih bi se mogel sam dalje izobraževati v slovenskem in slovanskem jezikoslovju in v sorodnih jezikih, želel pa je tudi, naj mu posodim dotične knjige. Drage volje sem mu ustregel v prvi točki, slovenskih knjig mu pa nisem mogel posoditi, ker jih nisem imel na Dunaju. Opozoril sem ga tudi na napake, katere delajo navadno dijaki prvi čas, ko so zapustili gimnazijo in se vpisali na vseučilišče in ki tudi marljive in nadarjene mladeniče odvajajo od pravega načina, kako se je treba uspešno učiti. Svetoval sem mu, naj se uči drugih predmetov samo toliko, da bo dobro izhajal, naj ne hrepeni po odličnih redovih v predmetih, za katere nima veselja, naj se na vseučilišču ne bavi poleg slovanščine tudi s klasičnim jezikoslovjem, ker s tem izgublja
III
1895« i- r^apisal 23 strani), vplel vse staroslo vensko vprašanje, dasi ne spada v oceno slovstvene zgodovine nego v poseben sestavek. Tista obširna ocena se je tudi posebej natisnila in razpošiljala in Je imela torej tudi stranske namene. Očitalo se mi je tam, da nisem ločil važnejših pisateljev od manj važnih! ? Da bi profesor slovenskega' jezika in slovstva, ki slovenščino poučuje od 1870. 1. s kratkimi pre- sledki in ki je uprav ocenjevatelju navel najboljše knjige, po katerih se more višjih gimnazijskih razredov učenec sam dalje izobraževati v slovenščini in slovanščini, da bi tak profesor ne znal ločiti važnejših pisateljev od manj važnih ! ? Credat Judaeus Apella ! Razložil sem v »Pojasnilu" v „Ljublj. Zvonu** 1895. L, da sem v prvotnem rokopisu pisatelje gledč na njihovo važnost loČil v tri vrste, da bi se tiskali z navadnimi črkami, s „petit" in pod črto. Povedal sem vzroke, vsled katerih se je to nehote malo predrugaČilo med tiskanjem. In kljubu temu pojasnilu se tista trditev ponavlja jedno leto pozneje v nemškem „Arch. fiir slav, Philologie," XVIII. 235 — 240.*) To pa je vender od sile med poštenimi ljudmi ! Dalje se trdi v tej nemški oceni med drugim, da moja knjiga ne podaje „Eine Geschichte der Wandlungen des Ideenlebens der Slovenen, wie es sich in den Literaturerzeugnissen abspiegelt, sondern nur eine knappe Bibliographie". — Vsak pravi znalec našega slovstva v6, da se naše slovstvo v pravem pomenu začenja še le z Vodnikom ali po vplivu francoske revolucije. NaŠ duhoviti pripovednik J. Mencinger, kateri je uže takrat delal v slo- venskem slovstvu, ko Še niti dihali niso naši mtadi učenjaki, pravi v „ Abadonu" („Ljublj, Zv,"' 1893, 458): „S početkom novega veka je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in širila s pomočjo narodnega jezika ; torej se tudi nasprotna reformacija ni mogla ogibati narodnega jezika, ko se je spoznalo, da ne zadoŠČa samo požiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej dobi tiskanih slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so služile reformaciji in
mnogo časa; naj se takoj iz početka na vseučilišču seznani z dotičnim profesorjem slovanščine in naj se dalje ravna po njegovih navodih. Gosp. Vatr. Jagič priznava v ytArch. f. slav. Phil.** 1896. 1. v Oblakovem življenjepisu, da je Oblak iz gimnazije prinesel lepo znanje slovanskih jezikov. To dejstvo se ni povedalo v nobenem življenjepisu pokojnikovem, povej se tukaj !
- ) Ko sem iz Ljubljane zvedel po privatni poti, da piše o moji knjigi Oblak
več nego »precej rezko" recenzijo, sem takoj prosil urednika „Arch, /. slav. Philo- logie* , g. dvornega svetnika Vatr. Jagiča, naj njegov list prinese nepristransko sodbo, kar mi je tudi obljubil. Omenjena ocena pa ni nepristranska, nego krivična in skrajno neplemenita.
IV
nasprotni reformaciji. UČiti slovenski jezik, izobraževati ga, temelj stavljati slovenski povestni (morda : posvetni) književnosti in ljudstvu poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil celo Kolo- manov žegen) podati Še kaj druge duševne hrane, nihče ni poskušal in skorej ni mogel poskušati. Zakaj kmet je bil še vedno rob in brez Šol ; brez graŠČakovega dovoljenja celo ni smel v Šole ali v meščansko rokodelstvo. Kmet bi ne bil Čital, ker ni znal; graŠČak ali meščan bi tudi ne bil Čital, ker se ni hotel baviti z jezikom nizkega kmeta. Sploh pa sta tedaj graŠČak in meŠČan prav malo Čislala knjigo in vedo." Po tem takem pa popiši, sirota, „das geistige Leben" Če moreš ; sploh pa prav toplo priporočam v Čitanje str. 459. omenjene povesti. — Prof. Gavrilovič v „ Pismih o književnosti u Slovenaca", Belgrad 1895. leta str. XIII., piše: »Tak je, tako reči, ovih dana Matica Slo- venska izdala dobru historiju slovenačke književnosti od prof. Glasera, ali je tu za sad samo stari je doba — do kraja proŠlog veka." — Srb torej trdi, da je dobra. — „Nemo prophaeta in patria", je stara pesen. Oceno II. zv. moje ^Zgodovine*^ v „Ljublj, Zv.** 1896. 1. sta dogovorno sestavila dr. Oblak na smrtni postelji in gospod Vidic ; ta ocena meri tja, da je II. zv. „morde" še slabši. Koliko objektivnosti more imeti taka ocena, je paČ razvidno iz tega dejstva. Nekateri, tudi mladi slovenski rodoljubi in pisatelji, zaradi tega nedostatka pričujoče knjige še le pričakujejo »bodočega pisatelja pragmatične zgodovine slo- venskega slovstva" in ga opozarjajo na izvestni Članek v dunajskem Čas- niku : „DieZeit**. Pisatelj te knjige je pazno preČital dotiČni sestavek, pa
v
ni našel ničesar novega ondi. Ce se naslika za vsako dobo najpoprej zgodovinski in kulturni temelj, iz katerega vzraŠČajo najvažnejši pi- satelji, mislim, da je s tem dovolj označena pragmatična zgodovina med duševno strujo Časa in istoddbnimi pisatelji. Prvotno je bila tvarina urejena tako, da so v vsaki d6bi pisatelji bili razvrščeni po strokah, vsled soglasnega ukrepa gospodov ocenjevateljev pa, ki so priznani strokovnjaki, so se pisatelji v vsaki dobi razvrŠČevali po krono- loškem redu. V tretjem zvezku, v katerem se opisuje mnogo pisa- teljev, sem jih razvrstil tudi po kronološkem redu, nekaj pa tudi po pokrajinskih in prijateljskih odnoŠajih dotiČnih pisateljev.
Kdo pa bi utegnil kedaj pisati pragmatično zgodovino našega slovstva ? Neizogibno potrebno ni, verojetno pa je vender, da bo tako delo pisal kak slovenski profesor, ki uČi to tvarino na dotičnem zavodu; kak odličen duhovnik-pisatelj ali sploh kak literat se tudi lahko loti tega dela. Vsakteri ima pa svojih drugih stanovskih poslov.
Slovenski profesorji, sicer ne Jedini, pa najvažnejši zastopniki znan- stvenega delovanja, izumirajo, to dejstvo se mora Jedenkrat konsta- tovati in mora vzbuditi pozornost poklicanih voditeljev slovenskega naroda. Pred dvajsetimi leti Jih Je „Slov. Narod** po imenu navedel; bilo Jih Je nad 1 30, s katerimi bi vse gimnazije na Slovenskem lahko preskrbeli z domaČimi moČmi. Minolo leto Je pisatelj te knjige vlado prosil za dopust za Jeden semester, da bi v LJubljani dovršil »Zgodovino slovenskega slovstva** in, oproščen službenega posla, v licejski knjižnici do zadnjega kotička preiskal vse slovenske vire, pa ni dobil dopusta, ČeŠ ker ni nobene usposobljene učiteljske moČi, ki bi ga bila nadomeščala za pet mesecev. Pred kratkim je avtoritativna oseba na Dunaju izjavila, da Je v vsej Avstriji 324 usposobljenih mlajših moČij (suplentov in kandidatov) na razpolaganje, med temi nobenega s slovenskim ali srbsko-hrvatskim poučnim Jezikom. Na ljubljanski gimnaziji Je bilo lansko leto Šest suplentov, pet Nemcev in Jeden Slovenec. Kam pri- demo s tem? Bojim se, da Črez 15 — 20 let marsikatera gimnazija na Slovenskem ne bo imela profesorja postavno usposobljenega za pouk v tem predmetu. VeČina mlajših slovenskih profesorjev si od- poČiva, ko Je prišla po gmotnem pomanjkanju in duševnih naporih do skromnega profesorskega kruha, in nihče se ne bo Čudil. Slov- stveno delovanje Še nobenemu slovenskemu profe- sorju ni koristilo, paČ pa škodovalo. To je žalostna res- nica. Le poglejte okoli sebe ! Nemški pisatelji-profesorji se odlikujejo, slovenski pa prezirajo. Ko bi drugih primerov ne imeli, pokojni diČni Erjavec nam Je za to dejstvo žalosten vzgled.
^Zgodovino slovenskega slovstva** smo uže nad dvajset let pri- čakovali od slovenskega pisatelja, katerega sem sam v I. zvezku te knjige najbolj sposobnim možem označil za ta težavni posel, kateremu pa razni službeni posli in mnogoletno urejevanje „Ljuhlj. Zvona** ne pripuščajo toliko Časa, da bi se bil mogel lotiti tako obširnega dela. Ako ta pisatelj uČi na teden po 23 — 26 Jezikovnih ur na srednji Šoli ter poleg tega opravlja še dvoje šolskih nadzorstev — odkod naj vzame Čas za pisateljevanje? UČna uprava mu Je pred leti paČ dala polovico dopusta za nadzorniški posel, pa mu ga je zopet vzela, Češ, da za slovenščino na ljubljanski realki nima drugega učitelja. Kam pridemo? Jas sem uČil slovenščino (poleg klasične filologije) na celjski*)
- ) Ob tej priliki omenjani, da sta na celjski gimnaziji bila moja učenca tudi
A. BezenSek in A. Aškerc, kateremu se tukaj zahvaljujem, da mi je pregledal spis : nO rgvedskih slavospevih* v letošnjem „Letopisu". Aškerc piše: »Kolika je razdalja med
VI
gimnaziji od 1871 — 1872. L, v Kranju od jeseni 1875, do sredi febru- varija 1877. L, "^ tržaški gimnaziji od 1880 — 1888. 1. (izvzemši tistih par let, ko sem bil na Dunaju na dopustu) in od 1889. 1. samo slo- venščino v vseh razredih tržaške gimnazije. V tistem času, ki mi je u^ ostajal po dovršeni službi, sem se bavil z indologijo in s slovenskim slovstvom. Kakor je gospod predsednik ^Slovenske Matice" z obžalo- vanjem konštatoval, da v zadnjih desetih letih ni nobenega naraščaja med znanstvenimi sotrudniki v krogu matičnih sodelavcev, isto sem tudi jaz več nego deset let opazoval, da ne dobivamo dovolj naraščaja v slovenskem profesorstvu , ki bi se zanimal za slovenski jezik in slovensko slovstvo. V takih razmerah je bilo vedno manj in manj upanja, da bi se kdo lotil dela, ki zahteva napornega truda.
Mnogoletno poučevanje v slovenščini in tudi mnogoletno ne- pretrgano slovstveno delovanje mi je dalo srčnosti, da sem se lotil
epikoj rgvedških himen in med 1 9. stoletjem ! Tudi mene sila zanimajo. Veliko so pripomogle v to mej drugimi tudi Vaše „Indske epske pripovesti**, ki ste jih svoj čas priobčevali v „ Kresu. Nekatere enakosti Gautamovega učenja in Jezusovega so me privedle do tega, da sem si buddhizem skušal ogledati pobliže. V' to svrho nakupil sem si več izvrstnih knjig, n. pr. ^Oldenberg^ Buddhas Leben und Lehre'^ etc. etc. Filozofija, ki se nahaja v buddhizmu, je duhovita, globoka in premnoge teze te verske filozofije ali filozofske vere presegajo po mojem mnenju vse druge verske filozofeme o naziranju sveta, o bitji in namenu človeka. V buddhizmu odprl se mi je nov svet, poln globokih idej in Čudim se, da na gimnazijah nič ne uče o Buddhi* ; in v drugem listu: „Goethe pravi nekje: »Orient und Occident, die sind nicht mehr zu trennen* !** Resnica. Poleg Zarathuštrove verske filozofije je brez dvoma velik reformator brahmanizma, princ Siddhatta-Gautama-Buddha, ustvaril najglobokoumnejšo filozofijo na vzhodu. Trikrat sem prečital „Oldenbergay potem tisti buddhistični katekizem in ne morem se načuditi globokosti idej izraženih v buddhizmu. Seveda se vse v buddhizmu ne more odobravati, saj je uprav njegov kvietizem dosti kriv, da so Indi podjarmljeni tujcem! Kako podobna sta si včasih krščanstvo in buddhizem! Ko sem 1893. 1. pod svojim »Grešnikom" omenil, da so buddhisti že 500 let pred Kristom imeli spoved, je bil ogenj v strehi !
Kakor vidite iz moje letošnje zbirke, porabil sem jaz Cesto orijentalske motive in moram reči, da so taki motivi kaj hvaležni za folijo, na podlagi katere se da veliko povedati.
Na me je vsaj ta orijentalska filozofija močno uplivala in še upliva. Razširila mi je na marsikatero stran duševno moje obzorje. Treba poznati brahmanizem, buddhizem, zendsko filozofijo in političnega filozofa Kung-fu-tse-ja. „Orient und Occident, die sind nicht mehr zu trennen!* Iz Vaših j^Indskih pravljic in pripo- vedek** sem zajel tudi legendo „Pramloča**; upam, da boste zadovoljni."
Če nočemo zaostati, moramo se tudi mi Slovenci ozirati po daljnem svetu čez domači plot. Tako mislim tudi jaz. (Gosp. A. Aškerc mi je dovolil objaviti te točke iz njegovega lista.)
VII .
težavnega tega dela — dasi žireČ v trgovinskem mestu in ne v kakšnem duševnem osredju.
Slovstvo cvete in se razvija samo takrat, kedar narode prelinja lepa nadeja na boljšo bodočnost. To nam kaže doba francoske revolu- cije, 1848. L in uvedenje ustave 1861. 1. Ce se pa ne izpolnč te nade, Če se javno življenje zastruplja s srditimi boji posameznih strank, boreČih se za načelne nazore, katerih nikoli ne rešimo mi mali slovenski narod sami, se naroda poloti apatija in nebrižnost za duševno blago. Dasi je na Hrvatskem narodni jezik uveden v Šole in urade, dasi razvijata tam vseučilišče in akademija svojo delavnost, se je vender potožilo, da „Matica Hrvatska" vkljub lepim knjigam za skromno plačilo 3 goldinarjev in vkljub lepemu številu svojih Članov zadnje leto ni storila tistega koraka naprej, katerega bi zaslužila. Po mojem subjektivnem mnenju ga ni storila radi tega, ker tamošnji nevŠečni javni položaj polagoma duŠi zanimanje za idealno blago, ki je na- kopičeno v slovstvu. S kakšnimi Čutili bodemo mi Slovenci gledali v prihodnjost, če bodo zagovorniki slovenskih teženj v poklicanih zastopih še 35 let delali s takim uspehom ali neuspehom, kakor od leta 1860.
•v
do 1895.? Ce bodo v nepotrebnih medsebojnih bojih gubili svoje moČi ? V tem, ko se v naših sorodnih sosedih rojaki, rodni bratje, vojskujejo med seboj radi načina, kako mislijo priti do svojih pravic, se Širi tuji element in narodu podkdpa rodna tla in sčasoma tudi pogoje za narodno onaiko in 'slovstvo. Zatorej kliČe pisatelj »Zgodovine sloven- skega slovstva** starejšim rodoljubom po znanem starem izreku: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas!"
Povsod širi in zastopa mladina nove ideje, ki se porajajo naj- poprej v gospodujoČih narodih, in od njih potem širijo do malih gospodovanih plemen, ker so slabotniki vselej podvrženi vplivu mo- gotcev. Kar velikaŠi prenašajo brez škode, tega v vsej obsežnosti in celoti brez velike škode ne moremo prebavljati manjši narodi; torej bodi mladina oprezna — „festina lente!"
Za tiste liste, ki so porabljeni v tej knjigi, se prisrčno zahva- ljujem prijatelju Gomilšaku, profesorju na tržaški realki, da mi jih je posodil iz zapuščine dr. Muršca, svojega pokojnega ujca.
Bodi ta knjiga priporočena blagohotnosti Čitateljev.
Trst, na božične praznike 1896.
Dr. K. Glaser.
— ^*? • N:'!i:'iliili i'iililll,|:[1Ji;!i1l!il!l'l"'!P,ll!l!li!il;l:l il>:'(il!ilJ'llll1!'l!l'!iilllIIII'liil'il'll'l:ii'i!iiTiii'iiii'i'|i|iiiiiiriiiiiiiiiiiii
iii||i'iniiiiii
•iiiiin i.i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii:iuiiii!iiiiiiiiii!
!II1IIIIIIIIIHIIIIII'IIIIIIII!
nun ■ ^i—
llltllllllllllllllllll : ^•■^ —
^-
\
I. Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. 1.
Kakor smo naglašali v II. zvezku te „ Zgodovine slovenskega
slovstva^, je kongres 1815. leta v evropskih državah uvel novi red,
ki je imel nalogo vladarske prestole varovati po novem državnem
pravu, pa tudi narodom samim jamčiti dostojen obstanek ; vlade
pa so bolj skrbele za prvo točko. Svobodo so vladarji obetali
narodom, ko so jih potrebovali za boj proti Francozom, a pozneje
niso mislili več na svoje obljube ; »Sveta alijanca« se je narodom
nasproti vedla kot pooblaščenica božje previdnosti. Glas po človeških
pravicah in osobni svobodi pa ni potihnil, nego najodločneje se
je vzdignil uprav tam, kjer se je bil dvignil koncem minulega
stoletja; namreč na Francoskem.
Brez oporekanja se priznava, da so Francozi najduhovitejši narod v Evropi. Veliki prevrati, ki so pretresali Evropo in jo temeljito izpremenili v državnem in družbinskem oziru, imajo svoj izvor v Parizu, v srcu francoskega naroda. Francoska revolucija koncem minulega stoletja je vse evropske narode, ki so zmožni za duševni napredek, vzbudila iz mrtvila, ali pa obudila sploh stopyav v novo življenje. Prevrat 1830. 1. v raznih evropskih državah ima svojo kal v ustanku od 27. do 29. julija 1830. 1. v Parizu. Ordonance kralja Karola X. bi bile imele odpraviti svobodni tisek in veljavni volilni red, pa so kralja samega pahnile s prestola, ker je kraljeva vojska bila deloma premagana, deloma pa je prestopila k narodnim ustašem. Kralj se je odpovedal prestolu in je zapustil de- želo po nasvetu vojvode Ludovika Filipa Orleanskega, ki se je bil prikupil svobodo- miselnikom; poslanci so ga izvolili glavnim namestnikom kraljestva in dn^ 7. avgusta 1830. 1. kraljem Francozov. Težko je bilo njemu vladati, ker je Bonapartistom Napoleonova doba bila vzor vladar^tva. Legitiraisti, privrženci pregnanih Bour- bonov, pa so neradi prenašali vladanje, vzniklo iz upora. Vojvoda Berry se je zaman trudil, da bi Ludovika pahnil s prestola. Republikanci so mu tudi večkrat stregli po življenju. Pisatelji so širili uporne nauke, celo Ludovik Napoleon, sin bivšega holandskega kralja, je poskušal 1836. in 1840. 1. zopet uvesti cesarstvo.
1
Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Kljubu temu je imel Ludovik vedno večino poslancev na svoji strani. Opozicija je hotela izpremenitl volilni red in je v ta namen prirejala bankete za reformo. Ker jih je prepovedalo ministerstvo Guizot, vnel se je upor meseca februvarija in se je razglasila republika. Kralj je zbežal na Angleško in tam umrl 1850. L Vlado so prevzeli pesnik Lamartine, radikalec Ledru-Rollin in socijalist Louis Blanc, pa niso mogli ukrotiti velikih množic, katere so podpihovali soci- jalistični agitatorji. Vnel se je krvavi upor, v katerem je smrt storil tudi višji škof pariški. Vlade se je polastil Ludovik Napoleon Bonaparte in je bil izvoljen predsednikom samovlade na štiri leta; 1851. L je razpustil narodni zbor, zaprl najodličnejše poslance, in davši se izvoliti predsednikom na deset let, je uže 1852. 1. prisvojil si cesarski naslov Napoleon III. Trudil se je na vse načine, da bi nosila Francoska zvonec v Evropi, ker si je hotel nakloniti slavo- hlepni francoski narod in si utrditi svojo dinastijo; vmešaval se je torej v vse važne dogodke in je Francosko proslavil tako, da je v Evropi do 1870. 1. imela odločilen glas.
Jako mogočno so dogodki na Francoskem vpHvali na Nemškem, kjer so posamezni vladarji upirajočemu se narodu morali obljubiti, da ustavne raz- mere in način vladanja izpremene tako, kakor to zahteva duh novega časa; zahtevala se je jednotna ustava za vse Nemško, ki naj bi imela moč tudi za nemške dežele v Avstriji. Zato so volili poslance za Frankobrod. Zbor tje poslanih poslancev je ustanovil osrednjo vlado, veljavno za vse Nemško in ji je na čelo postavil za „državnega skrbnika** avstrijskega nadvojvodo Ivana. Kako so avstrijski Slovani, osobito Slovenci postopali v tej stvari, slišali bodemo po- zneje. Ni bilo pričakovati, da bi se bila uklonila Avstrija, da je bil imenovan kak drug knez; istotako bi se ne bilo udalo Prusko.
Ponudili so sicer nemško cesarsko krono pruskemu kralju Viljemu IV. (1840—1861); ta je pa ni hotel sprejeti, češ, da morajo na to radovoljno pristati nemški knezi in svobodna mesta.
Opustih so torej poslanci nado, zjediniti Nemško; odločnejši izmed njih so se zbrali v Stuttgartu in so izvolili vladarstvo aU regentstvo, obstoječe iz več udov; morali pa so se umakniti sili in se raziti.
Na Saksonskem, v Renski Palaciji in na Radenskem so se uprle posamezne čete, pa te so razpršili Prusi: Nemci so bili vse preveč akademični opozicijo- nalci, duševni očetje so bili pogostoma vseučihščni profesorji in dijaki, po svojih učiteljih navdušeni.
Prusko se je brez Avstrije z drugimi nemškimi vladarji zjedinilo v neko ožjo zvezo, pa brez trajnega obstanka; 1851. leta so obnovili na Nemškem stari zvezni zbor (Bundestag). Lepe sanje o zjedinjenem Nemškem se sicer niso izpol- nile, pa vender so v posameznih državah ustavo prikrojili po časovnih zahtevah: na Pruskem so namesto deželnega zbora, kamor je osem krajevnih zborov po- šiljalo svoje poslance, uvedli dve zbornici, poslansko in gosposko, kakor je zdaj sploh navada v ustavnih državah.
Za Avstrijo so nastale težave na jugu, ker je sardinski kralj Karol Albert hote se okoristiti te neprilike, podpiral upor Italijanov in vdrl v Lombardijo, pa slavni vojskovodja grof Radecki
Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. leta.
je zmagal sovražnike pri Novari dne 23. marcija 1849. 1., kar je napotilo Alberta, da se je odpovedal prestolu na ljubo sinu Ema- nuelu II., ki je sklenil mir, plačavši primerno odškodnino; Bene- čija, proglasivši se kot Ijudovlado, morala seje povrniti pod avstrij- sko vlado.
Večje težave so nastale na Ogerskem. Po Leopoldu I. so se trudili avstrijski vladarji ogersko kraljestvo čim tesneje združiti z Avstrijo ; Jožefovi napori po centralizaciji so bili brezuspešni ; od sej državnega zbora 1825. L naprej so se na Ogerskem trudili usta- noviti madžarsko državo ; tej nakani so se upirale nemadžarske narodnosti; inače pa se je vsa uprava, sodstvo in pouk in pro- metne razmere vršile res vse preveč po srednjeveških nazorih. Po pariški revoluciji meseca februvarija so zahtevali Madžari samo- stalno ministerstvo, samo osobna vez naj bi dežele ogerske krone vezala z Avstrijo. Odvetnik in časnikar Ludovik Košut, po krvi Slovak, bivši vodja radikalne opfcicije, je izposloval to zahtevo in je bil zraven Ludovika Batthianyja najvplivnejši ud tega mini- • sterstva; cesarja je zastopal nadvojvoda Štefan. Hrvatje, Srbi in Rumuni upirajoči se madžarski jednotni državi so se vzdignili obo- roženi; vodil jih je hrvatski ban Jelačič. Cesar Ferdinand se je nagibal najpoprej na stran Madžarov, potem je pritrdil Jelačicu; zato so umorili Madžari cesarskega komisarja in vojaškega po- veljnika grofa Lamberga v Pesti in nastopili pot odločnega upora, ker so se nadejali vsled uporov ^v drugih delih Avstrije, da bo cesarju nedostajalo sredstev za udušitev nemira. Vlada sama je izpre- videla, da žuga nevarnost njenemu sistemu, ki se je trudil ohra- niti načelo legitimitete ; kajti s časom se je ojačilo načelo sovla- danja narodovega. Po francoski revoluciji sestavljeno pravilo svo- bodomiselnih in ustavnih nazorov ni moglo ustreči avstrijskim razmeram, ker se je tukaj križalo vprašanje državnopravno in narodnostno. Avstrijski državniki niso bili toli bistroumni, pa tudi niso imeli toliko oblasti, da bi bili mogli rastoče gibanje spraviti v mirni tok. Radi tega je buknil ustanek na Dunaju dn6 13. marcija 1848. 1., kjer so vseučiliščni dijaki v adresi zahte- vali od cesarja svobodo vere, uka, besede, tiska in sklicanje državnega zbora. Novo »odgovorno« ministerstvo je dovolilo Ogrom personalno unijo z Avstrijo, cehom je obljubil cesarski patent 8. aprila ravnop ravnost češčine z nemščino, ustavo- dajalni deželni zbor, združenje češke z Moravsko in Šlezijo, osvo-
Zgodovina slov. slovstva. IIL del.
bojenje kmetov, samoupravo občin in drugo. Dne 15. marcija je cesar Ferdinand dovolil tiskovno svobodo in ustavo. Vse gibanje seje obrnilo proti knezu Metternichu ; v drugih ozirih pa so imeli avstrijski narodi jako različne težnje : Nemci so si želeli centralizacije in najožje zveze z Nemčijo in so imeli torej svoje težišče zunaj države, avstrijski Slovani so želeli federativne osnove, Ogri personalne zveze, Italijani so se hoteli odcepiti. Določile so se volitve v Frankobrod, za katere so se Nemci ogreli tako, da vlada ni mogla zabraniti volitev. Dne 30. marcija se je zbrala v Frankobrodu »nemška pripravljalna skupščina« (Vorparlament) ; izvolil se je odsek petdesetorice, ki bi imel izdelati načrt ustave; pa celo Nemci niso bili jedini glede najvažnejših točk: monar- hične ali republikanske ustave. Frančiška Palackega so povabili v Frankobrod, naj se tam udeleži posvetovanj ; to povabilo pa je odklonil s slovečim pismom 11. aprila, v katerem je izrekel zgodo- vinsko važne besede, da bi se morala ustanoviti Avstrija v interesu Evrope, ko bi je tudi še ne bilo.
Ko so se izvršile volitve v Frankobrod, je vlada dne 25. aprila uvedla novo ustavo po vzgledu ustavne osnove v Belgiji in v Franciji ; Dunaju pa ni ugajal niti census niti dvokomorni državni zbor. Nastale so rabuke meseca majnika, vsled katerih se je cesar preselil v Inomost: dovolila se je jedna komora (izba), voliti je smel sleherni »poštenjak« ; demokracija je sicer prodrla popolnem, zbor pa vender ni izražal celokupnosti vseh narodnih interesov. Zbornica bi naj imela 383 udov in sklicana je bila na dan 26. junija 1848. 1. Med tem pa je oktobrova revolucija pretrgala posvetovanje, minister Latour je bil umorjen, Windischgraetz in Jelačič sta ob- kolila Dunaj od vseh stranij. Dne 25. oktobra se je prečital cesarski patent, da je zbor na dan 15. novembra sklican v Kromefiž na Moravskem.
Ker je izprevidel dobrohotni cesar Ferdinand, da ni kos zmešnjavam, odpovedal se je prestolu na ljubo svojemu sinovcu nadvojvodi Franu Josipu; ta je, privzemši naslov cesar Fran Josip L, imenoval ministerstvo Schwarzenberg, v katerem so bili tudi ministri grof Stadion, Bach, Bruck in pozneje grof Thun. Dne 4. marcija je cesar razpustil zbor v Kromefižu, ker pre niti na Dunaju niti v Kromefižu ni izpolnil nad, ki so se stavile vanj, in ker baje ni zvest cesarski rodovini, ter je dal za vse cesarstvo (tudi za ogersko polovico) skupno ustavo, ki je bila v moči do 1851. L
Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. leta.
Tega leta se je pa odpravila, a uvel absolutizem, ki je namerjal Avstrijo prestvariti v jednotno državo.
Ker je vlada z vojaško silo ukrotila \se upore, je bil centra- lizem v vojni tudi vzor za vso državo ; tega duha je bila tudi ustava, ki je bila v moči do 1851. I, priznala je tudi »Kraljevino Ilirijo«, sestoječo iz Kranjske, Koroške in Goriške in Isterske grofo- vine ter Trsta z okolico.
Nesrečna vojna z Italijo 1859. 1. je pokopala absolutizem ; vlada je potrebovala zadovoljnih narodov, zato * priznava cesarski diplom 20. oktobra 1860. L, ki ga je sestavil minister grof Golu- chowski, pravice posameznih kraljestev in dežel, skuša stare deželne ustave prikrojiti novim razmeram, ustvarja za vse dežele vzajemni državni zbor. Pa ta diplom ni ugajal povsem, zato je padlo mini- sterstvo. Goluchowskega naslednik je bil vitez Schmerling, ki je izdelal februvarski patent 1861. 1. Ta patent razširja pravice skup- nega državnega zbora, povzdiguje njegovo veljavo nasproti posa- meznim kraljevinam in deželam države, in s krivičnim volilnim redom utrjuje premoč nemškega naroda. Tega državnega zbora se niso hoteli udeležiti Ogri, hrepeneči po samostalnosti. Bele redi, Schmerlingov naslednik, je suspendiral to ustavo 1865. 1. Po vojski s Prusi in Italijani 1866 1. je avstrijska vlada zadovoljila Ogre, v katerih je imel največji vpliv Fran Deak. Po zakonih od 21. de- cembra 1867. I. se je Ogrom priznala njih stara ustava: ogerski kroni pripadajoče dežele so dobile svojo upravo in svoje minister- stvo, avstrijska država je dobila ime »Avstrijsko-ogerska monarhija«; skupne stvari opravljajo »delegacije«. Za tostransko polovico imajo moč »decemberski zakoni«. Ker je njih bistvo pod- laga javnemu pravu v Avstriji v zadnjem četrtstoletju, ga pisatelj pobliže popiše v zgodovinskem pregledu IV. zvezka te knjige.
Velevažno pa je za Avstrijo razmerje k Nemčiji in posebno k Prusiji. Danska je upor Schleswig - Holsteina udušila ; Anglija, Francija, Rusija in Švedija so po londonskem protokolu iz 1850. 1. priznale dansko skupno državo; tudi Avstrija je z nemško zvezo pristopila tej pogodbi. Avstrijski državniki so vedno povdarjali nemški poklic Avstrije, kar seveda ni prijalo Prusiji. Predlagali so izpremembo zvezne osnove v tem smislu, da bi osrednjo vlado vodil zvezni direktorij pod predsedništvom Avstrije. Sklical se je kongres vseh knezov v Frankobrod 1863. L, pa brez uspeha, ker se Prusija ni hotela udeležiti tega shoda.
6 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Po nepotrebnem, da, v svojo nesrečo so se Avstrijci zaradi Schle8wiga s Prusi vred udeležili vojske proti Dancem.
Po nepotrebnem se je bojevala Avstrija zaradi Schlesvv^ig- Holsteina proti Dancem v zvezi s Prusijo, ki je težila po prvenstvu v Nemčiji. Prusija je predlagala izpremembo nemške zveze ter se je sprla z Avstrijo radi dveh, poprej omenjenih deželic. Na zveznem zboru je Avstrija zmagala s predlogom, da se zvezne vojske oborože izvzemši Prusijo, ki je zvezo proglasila kot razpuščeno. Za- čela se je vojna ; na jedni strani je bila Prusija z nekaterimi nem- škimi državicami in z Italijo, na drugi Avstrija z večino zveznih nemških držav. Slavno sta nadvojvoda Albrecht in admiral Tegetthof zmagala Italijane pri Custozzi in Visu ; nesrečna bitka pri Kra- ljevem Gradcu dn6 3. julija 1866. 1. je napotila našega cesarja, da je Napoleonu ponudil posredovanje. Dasi je Prusija hotela popolnem ponižati Avstrijo — kakor se razvidi iz Moltkejevih pisem, ki so se objavila pred kratkim — se je sklenil v Pragi mir, po katerem je Avstrija plačala 20 milijonov tolarjev odškodnine in
izstopila iz nemške zveze, izgubivši Beneško.
Na Rusijo, ki si je po uspešnih bojih s Perzi zopet podvrgla Poljake in na tak način pridobila lep ugled, revolucija 1848. 1. ni vplivala; zato je bil ukrenil car Nikolaj Turčiji zadati smrtni udarec. Pomagale so Turkom zahodne velevlasti; sklenil se je 1856. leta mir v Parizu. Rusija se je odpovedala pokroviteljstvu nad vzhodno cerkvijo, Turkom je dala nazaj Kars, odstopila Bog- dansko (Moldav) ustje in nekaj obrežja ob Dunavu; obdunavski kneževini, Bog- dansko in Vlaško, sta dobili ime: »Romunija" in se postavila pod zaščito evrop- skih velevlastij; vladarjem romunskim je bil izvoljen, romunski poveljnik Ale- ksander Cusa, 1866. 1. pa Karol Hohenzollernski. Nikolaj je umrl 1855. 1. Njegov naslednik Aleksander II. ^e po zvršeni krimski vojni osvobodil kmete in z refor- macijami se trudil ojačiti Rusijo. Poljaki pa, nezadovoljni z dobrohotnimi na- merami ruskega carja, so so 1863. leta uprli z nova; bili so premagani ter so izgubili precejšnjo samostalnost, ki so jo imeli. Odslej se trudijo ruski carji jednotno upravo uvesti v vsej Rusiji ter podpirati vsakojak napredek, zato pa tudi raste ugled velike slovanske države, ker ruski »gosudarji** dosledno teže za svojimi cilji.
Velike izpremembe so se vršile na Italijanskem. Zmaga Avstrijcev pri Novari je prisilila papeža, nadvojvodo toskanskega, kralja neapeljskega ter sardinskega, da »so dali podložnikom ustavo. Papež se ni hotel pridružiti vojski proti Avstrijcem in je moral zbežati v Gaeto; v Rimu se je po Mazzinijevem vplivu razglasila republika in njej se je priklonila tudi Toskana. Pregnanega toskan- skega vojvodo so uvedli v domovino Avstrijci, za papeža so se potegnili Fran- cozi proti Garibaldiju in so papeževo oblast obnovili v vsej cerkveni državi. Kralj obeh Sicilij se je 1849. 1. iznebil vsiljene mu ustave, sardinski kralj pa je vladal ustavno in na tak način v Italijanih vzbudil nado, da o pravem času
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v Šolah in v gledališču. 7
Italijo zjedini v neodvisno državo. V to svrho je delal grof Cavour. Sardinska vlada je neprenehoma v Lombardiji in Benečiji netila nezadovoljnost zoper Avstrijo. Ker sta se po krimski vojni sprli Rusija in Avstrija, ki se Rusiji v krimski vojni ni izkazala hvaležno za pomoč proti Ogrom, je Napoleon III. stopil na stran Italijanov proti Avstriji, nadejaje se koristi za svojo vlado. V vojni
1859. L so Italijani in Francozi zmagali Avstrijce pri Magenti in Solferinu ; mir Curiški je prisodil sardinskemu kralju Lombardijo do Mincia. Narodno glaso- vanje v kneževinah Toskana, Modena in Parma je odstranilo d9sedanje dina- stije in te dežele pridružilo Italiji, ki pa je morala Savojo in Nizzo prepustiti Franciji. Garibaldi je 1860. leta, podprt s sardinskimi sredstvi, pregnal kralja Frana II. iz Sicilije; sardinska vojna je pri Castelfidardu premagala papeževe vojake. Kralj sardinski si je po ukrepu „itahjanskega parlamenta" pridel naslov »Kralj italijanski" 1861. L in preložil prestolnico iz Turina v Florenco. 1866. 1. je Italija dobila še Benečijo, ki jo je bila Avstrija odstopila Napoleonu. Tako se je Italija zjedinila bolj po tujem vplivu nego s svojimi močmi in je prenesla svoj sedež v Rim.
Narodnostna ideja, ki je tako živo vzplamtela 1848. 1., je torej popolnem izpremenila italijanski polotok in otežuje v svojih posledicah na italijansko -slo- venski meji našemu narodu naraven razvitek.
II. Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču.
Kakor je položaj slovenskega naroda bil tužen pred francosko revolucijo, uprav tako poguben je postal za časa »Svete alijance« in je slabel na vsem telesu, ker nismo imeli vseh udov, ki so po- trebni naravnemu razvilku kakega naroda. Plemstva mi Slovenci svojega uže stoletja nismo imeli, in uprav plemenitaši so dostikrat voditelji narodu radi ugodnega gmotnega položaja in stanovskega ugleda; našemu narodu je plemstvo le škodovalo, ker ga je pre- ziralo, živelo pa le ob potu slovenskega kmeta. Meščanstva tudi nismo imeli niti koncem minolega niti sredi tekočega stoletja; vedno bolj rastoči promet je v mestih na Slovenskem širil tujo moč. Varihi, tolažniki in voditelji so Slovencem bili jedino le duhovniki, vznikli iz kmetske krvi, pa še ti ne po vseh slovenskih pokrajinah, ker so se duhovniki, pastirujoči po Koroškem in Šta- jerskem, odgajali vseskozi v nemškem jeziku in duhu. Se le od
1860. 1. naprej so se razmere na Malem Štajerskem popravile s tem, da se je 1859. 1. sedež labodske vladikovine iz Št. Andraža
8 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
na Koroškem prestavil v Maribor, da se je nekoliko slovenskih župnij, spadajočih nemški sekovski vladikovini, izluščilo iz sekovske in pridružilo labodski vladikovini in da je le -to vodil škof Slomšek.
Kmet je moral dajati sinove v vojake, ki so po 10 — 16 let služili državi in se odvadili dela, meščan in gospod pa sta od- kupovala svoje sinove.
Poleg tega so kmeta žulili neprimerno visoki davki; zem- ljišče je bilo obdačeno s 45 % čistega dohodka, dočim so kapi- talisti in veletržci plačevali bore malo. Od 1818. do 1843. leta izdelani kataster je vsej Štajerski znižal davke za 100.000 gld., pa povišal davke slovenskega dela Štajerske. Dohodek njiv na Gorenjem Avstrijskem se je cenil na 5'24 gld., ha Štajerskem na 6, na Kranjskem na 89 gld.
Stanje kmetov je bilo zelo neugodno : bil je kmet gmotno in gospodarsko odvisen ; francoska vlada je na Primorskem, na Kranj- skem in na južnem Koroškem kmete osvobodila grajščinskega pravo- sodja, avstrijska vlada pa je zopet uvela gospodstvo grajščakov.
Desetino od vseh pridelkov je moral kmet dajati gosposki ; ker ni delal za -se, nego za grajščaka, je tudi malomarno opravljal svoj posel in se polenti celo za lastno delo; postal je na zgoraj hlapčevsko ponižen, nezaupljiv.
Jako neprilično se je Slovencem godilo tudi v duševnem oziru. Na Kranjskem je bilo 1844. 1. 12 nemških, 23 slovenskih in 84 slovensko -nemških šol. Pomladi 1848. 1. je bilo 3364 davčnih občin z 98 glavnimi in trivijalnimi, 102 nedeljskima in G obrtnimi šolami ; od 57.000 za šolo godnih otrok jih je hodilo v šolo nekaj čez 11.000. čisto slovenskih šol je bilo malo. Na Štajerskem je bilo 1847. 1. 60 slovenskih osnovnih šol. Največ so se še naučili v nedeljski šoli. Bolje je skrbel za Primorsko grof Stadion. Nedo- stajalo je povsod učiteljev in šolskih knjig.
Taka osnova šol je morala imeti te posledice, da je nemški učenec zaničeval slovenskega tovariša, ker ta ni mogel tako uspešno slediti nauku; misliti si je moral, da mora biti jezik brez vrednosti, ker nima svoje slovnice; nazadnje je deček sam slabo mislil o materinem jeziku.
Kljubu tem germanizatoričnim smotrom, ki jih je vlada gojila
v
pred 1848. 1., se je vender jelo daniti v Slovanih v Avstriji. Cehom se je 1817. 1. dovolilo, da smejo poleg nemščine gojiti tudi nekoliko materinščine; nato so organizovaH »češki Muzej«; »Matice češka«.
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 9
obrtno društvo in novinarstvo so jim bili glavni pripomočki. Pod- piral jih je zlasti grof Thun s spretnim peresom, ker je povdarjal važnost omike na podlagi materinega jezika. Slovstveno delo v Čehih je prehajalo v javno življenje in je tako tudi vplivalo na sorodna slovanska plemena v Avstriji.
Tudi Slovenci*) so se jeli gibati, osobito na Malem Štajerju in počasi tudi v zahodnih pokrajinah; na Štajersko so zanesli rodo-j Ijubje dijaki, ki so se učili na bližnjih hrvatskih gimnazijah; na Kranjskem so delali v smislu ilirstva Jurij Kobe, Luka Jeran, Lovro Pintar, Anton Žakelj in drugi. Luka Jeran in njegov prija- teljski krog je vsak večer od 9 — 10. ure čital ilirske knjige ; v ta krog je prišel i dr. Janez Bleiweis. Sčasoma se je ustanovil stalen odbor, kjer se je razgovarjalo o slovstvenih stvareh in javnih vprašanjih ; sad teh razgovorov se je skoraj pokazal v „Novicah".
Izven domovine se je i zlasti na Dunaju in v Gradcu budila / narodna zavest v mladih krogih, ker so visokošoTci prišli v dotiko z drugin^i Slovani in so snovali skupne zabave in plese. L. 1844. i je bil prvi slovanski ples v Josefstadtskem gledališču ; Slovence je v odboru zastopal Peter Kozler. Plesom so sledile »besede«.
Deželni stanovi so se tudi oglašali za moderne nazore ; vlada je to zapazila in jim hotela ustvariti delokrog v državnem sre- dišču; dotična posvetovanja je prehitelo 1848. 1.
Glas o gibanju na Dunaju se je hitro razširil po Slovenskem; / yy Ljubljančani, izvedevši dogodke dunajske, so nosili 16. marcija na
- ) St. Vraz v pesni : »Hrvat pred otvorenim nebom" (god. 1848)
poje na koncu:
^Oj bratjo Hrvati! ustanite iz groba!
- Protarite oči! Evo ti opet doba!
Pogledajte, nebo se opet otvori Bog na vratih sloji u sunčnoj odori : S prošnjam nahrupiše poslovi narodah Od sviuu svieta poljah i gorah i vodah, Svi noše od njega več po kr^isne dare, A vaš doma drijemljuc tek si oči tare. Dočiem još neznate, što vam uprav trieba, Drugim več na polju cvatu vlati hljeba ; A pravdanjem pustiem dok tratite vrieme, Žitnice si puni svako ino pleme. Za vrat s mudrovanjem, pa na posao ajte Koi vas davno čeka; jerbo bratje, znajte. Sto bi kazivali diedi i babe naše: Tkogodj dugo sedla, Bogme kasno jase, A tko: „Bi H sedlao?" pilajuč oklieva, Taj ni do pol puta doči ne dospieva.*
10 Zgodovina slov.- slovstva. III. del..
•
prsih bele trakove v »znak veselja in narodnosti« ; mesto je bilo razsvetljeno. Nato so osnovali narodne straže v Ljubljani in drugod, pa ne vse v duhu narodnem ; bile so indiferentne, pa tudi od- ločno narodne. Rodoljub A. G. (lobočnik) je v imenu dunajske »Slovenije« poslovenil službeni pravilnik narodne straže in za- hteval, da bodi narodna straža v resnici »narodna« in da bodi povelje slovensko.
Kranjskim stanovom je guverner grof Welsersheimb razložil njih nalogo tako, da naj vsled ustave posredujejo med narodom in prestolom. »Zahvalna adresa Kranjcev cesarju«, na kateri so sodelovali tudr dr. Bleiweis, dr. Burger in dr. Chrobat, naglasa »svobodo pouka, povzdigo prostonarodne šole. ravnopravnost slo- vanskih plemen z nemškim narodom, kolikor se dostaje jezika in drugih osobitostij, javnost razprav deželnega zbora, ki se naj sestavi iz zastopnikov svobodno izbranih iz vseh stanov« i. dr.
Praznovali so novo svobodo tudi v M aribor u, Celovcu, Gorici in v Trstu. Deželni stanovi štajerski so razposlali meS nemške in slovenske prebivalce pouk o ustavi; na Koroškem je bil po- klical deželni glavar baron Sterneck samolastno nekaj kmetov in meščanov.
V slovenskih deželah niti za trenotek ni prenehala zakonita vlada, dasi dostikrat sama ni vedelsl, kdo je zakoniti vladar na Dunaju; dočim so na Dunaju, v Pragi in Lvovu vladali časoma pod vplivom revolucije in najskrajnejših tribunov demokracije.
Najimenitnejše gmotno vprašanje je bilo »razbremenitev kmet- skega stanu«. Kmetom se je obljubilo osvobojenje od grajščin, prenehanje tlake in drugih davkov ; zakoniti činitelji pa niso imeli časa določiti tudi odkupnino in dolžnosti tistim, ki so na hip dobili toliko pravo. Poučevali so narod Bleiweis, Slomšek in Matija Majar; na drugi strani so pa prišli hujskači in suntali kmeta na grajščake. Prirojena dobrosrčnost slovenskega ljudstva je zabranila hujše izgrede, dasi so v nekaterih krajih razjarjeni kmetje hudo sovražili brezsrčne grajščake in njih oskrbnike.
če so Slovenci hoteli kaj doseči, so morali od slovstvenih
pogovorov, plesov in »besed« storiti korak naprej ; in res osnovali
fci'\\li s^ s^ društva, ki so imela zastopati interese slovenskega naroda. Na
I Dunaju se je osnovala »Slovenija« dne 29. marcija 1848. 1. v
• poslovnici drja. Dolenca; zbralo se je štiriinštirideset Slovencev,
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. H
ki so sklenili adreso do kranjskih stanov in prošnjo do cesarja zal združeno »Slovenijo«. Osnovalo se je društvo okrog 20. aprila;/ predsednik je bil dr. Fr. Miklošič, njegov namestnik dr. Hladnik, tajnik Anton Globočnik, odborniki : dr. Dolenec, Semrajc in Peter Kozler. »Ta slovenski zbor v Beču«, pravi v razglasu do naroda, »naj v ljubezni za narod zjedini vse, in naj dela na to, da se I. Slovenci zjedinijo v jedno kraljestvo z imenom »Slovenija«, ki naj ima svoj deželni zbor; 11. da ima slovensko narečje v Slove- niji popolnem tiste pravice kakor nemški jezik v nemških deželah; III. da je Slovenija nerazdružen del avstrijskega, ne nemškega cesarstva.«
Lovro Toman je objavil prvi slovenski spis na Dunaju, Jurij / Jenko je budil rojake po vseh slovenskih pokrajinah od Drave do' sinje Adrije. »Slovenija« je poslala deputacijo v slovenske dežele z Miklošičem na čelu. Deputacija se je v Gradcu poklonila guver- (^ nerju grofu Wickenburgu, občevala z graškimi Slovenci, se po- / klonila v Ljubljani vladiki, guvernerju in mestnemu županu, ob- čevala z odličnimi Slovenci. Prišla je deputacija na Dunaj nazaj z manjšimi nadami nego je odšla; doma se je razgovarjala o volitvah v državni zbor. Njenim trudom nasprotoval je sodnik Jurij Levičnik. O poznejši zgodovini dunajske »Slovenije« se ne da izvedeti nič gotovega.
Graška »Slovenija« se je porodila dne 16. aprila 1848. 1. / Pečala se je začetkoma bolj s slovstvenimi stvarmi in je stopila pozneje v javnost, ko je dobila več udov in poverjenikov na kmetih; vodila je z lepim uspehom volitve na .Malem Štajerskem. Tajnik je bil dr. Josip Muršec, kateri je pisal za Silovence znamenite članke v časniku „Gratzer Zeitung" meseca aprila 1848. 1. z na- slovom: »TheilweTse Beleuchtung der drtickenden Sprach- und damit verbundenen L eb e n s v e r halt- nisse der Slovenen in Steiermark, Krain, Karn- ten, Istrien, im Triester und Gorzer Gebiete.« Ti članki so med drugimi pridobili tudi Einspielerja za slovenstvo.
»Slovenija« je delala zoper volitve v Frankobrod, razširjala oglase dunajske sestre »Slovenije«, pismo- Palackega do petdeseto- rice, poučevala narod o ustavnih pravicah, pozivala duhovnike, uradnike, grajščake slovenske na narodno delo. Graška »Slovenija« je poslala St. Vraza na vseslovanski shod v Prago 1848. 1.; izmed Slovencev so se ga udeležili še: Ant. Globočnik in Alojzij Šparavec.
1
12 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Bržkone po priganjanju Šparavca ^) je dunajska »Slovenija« poslala še Andr. Grloviča in Vinka Zelnika. Miklošič se radi boleh- nosti ni mogel udeležiti. Na dnevni red se je spravilo vprašanje »Zjedinjene Slovenije«; praški nemiri pa so razpršili shod, predno je mogel ukreniti kaj določnega.
Graška »Slovenija« je poslala dr. Kočevarja v imenu štajerr skih Slovencev v zbor hrvatsko - slavonsko - dalmatinski v Zagreb,
- ) Šparavec Muršecu. ^rog 1./6. 1848 ^ač)t^ 11 U^r.
«
@uer §od^wiirbcn! ^oc^tjerel^rter §err!
Sm 5luftrage ht^ SSeretnež »Slovenija« in 3Stcn, ber toegcn ©rfranlung beS §crrti ^rSfcS Dr. Miklošič mt4 utib ^errn GloboČnik l^iel^cr gefcnbet f)at, libermad^e td^ @ucr ipoc^totirben Me (Sefd^aftžorbnung unb bož ^rogramm beS ^rot). SluSfd^uffež jur gencigten ©infid&t unh Srgfinjung, tote bringcnb not^* toenbig cS ift, bQf§ ungefaumt berufcne SJJanner quS ber »Slovenija" l^iel^er lommcn, jumal td^ unb Globočnik bie eiujtgen ©lobeneti bei btefer auž l^un*« bert 9WttgItebcrn bcftcl^enben SJerfammlung gugcgeti finb. §err St. Vraz ift jttjar gcborencr ©lotiene unb tt)irb alž fold^er jn^ar nnferc Jjfutereffen getrife t)ertrcten, olletn fetne ^rafte finb unferer ©ection burd^ bie Quf il^n getroffene SBal^I gum SSicc^raftbenten bc§ groben Slušfd^uffcS entgogen. ^ie fe^r bebeutenben 5lrbeiten in ber ©ection Jugoslavjani trcffen bemnod^ fiir bie Snku\^en ber (5lot)enen ougfd^Iteglici^ htn Globočnik unb mid^, toelci^c Slrbettcn um fo au^gebc^nter finb, qI§ bie SSerl^onblungcn in unferer ©ection in ittirifd^er ©jjrad^e gejjfiogen ttJerbcn unb n)ir bemnad^ bemugigt finb, atte SSer^onblungcn in ta^ ©lotienifd^e jn iiberfegen. ipieju gefettt fid6 aud^ bie auggebel^ntc S^orrcSiponbeng unb hit umfangreid^e S3ertd&tcrftQttung an bie Saibad^er flot), ^olitifd^c 3citung.
5l6gcfel^en bon ber Služarbeitung finb Qbcr auci^ unferc jtnei ©timmen in ber ani 36 SJiitgliebcrn beftel^enben ©ection, tt)ie einleud^tenb ber ferbifd^en unb ittirifd^en 9Waj|oritdt gegenuber t)on geringem S3elange, unb bod^ finb nod^ meincr unmoggeblid^en SJleinung bie gntcreffcn ber ©lotienen mic ttjof)! im OTgcmeinen, fo bod^ in fipeciellen SRid^tungen nid^t mit ienen ber @erben unb Jjfttirier tJoKIommen im (Sinllange.
3um ?Prdfibenten beS grogen 5lugfd^uffeS l^aben mir l^eute buid^ Accla- mation ben P9iacky erttJal^It, ŠafaHk ift ^rafibent in ber čed^ifd^en ©ection. ^n fid^tlid^er Sile jeid^ne id^ mi^ mit »orjiiglic^er ipod^ad^tung
gel^orfamer ^iener
Šparavec.
P. S. §eute fo aud^ am 20./5. gelcgentlid^ unferer Slnlunft tourben im @aale auf ber ©ofieninfel mefjrere ^ehm in allen f(at). ©:prad^en gel^alten. ©Iatoa*9lufe unb unfere Marsallaise ertCnen in aflen (Sdfen, beutfd^e %at)mn unb ^ofarben finb l^ier nirgenbž fid^tbar. ®er grofee Slu^fc^ug tjerfammelt fid^ in ber ©ofieninfel, bie ©ectionen aber toerl^anbeln im 9fiationaImufeum unb in ber i^olobratftrage. — Slava Slavjanom!
/
Pojavi slovenskega živ]ja v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 13
kamor je bil Jelačič povabil Jugoslovane. Ognjevito je govoril Kočevar, a doseči ni mogel ničesar.
Trud »Slovenije« ni bil brezuspešen; dr. Moritz Schreiner priznava sam, da je »Slovenija« nemškim Avstrijcem iznova vzbu- dila čut avstrijski. »Slovenija« je imela tak ugled, da je »Demo- i kratska družba« se hotela zjediniti s »Slovenijo«, da bi jo kaj / poštevali. V Gradcu in na Štajerskem je jedino »Slovenija« pri- /! i znavala ime avstrijsko.
»Celjska družba*) za gojitev sporazumlj enja med Nemci in Slovenci« je povdarjala, da se hoče protiviti združeni Nemčiji kakor združeni Sloveniji, zraven tega pa opazovati gibanje na Hrvatskem.
V »Ljubljanskem slovenskem društvu«, osnovanem 25. aprila 1848. leta je izrekel najmarljivejši njegov člen, da bo vselej »Vse za vero, cesarja in domovino«. To je kranjske sta- nove vznemirilo tako, da so vlado poklicali na pomoč, ne bi li »ohranila v deželi toliko dragoceni mir in red«. Namestnik jim je odgovoril dne 31. majnika, da nima razloga pečati se s tem društvom, da je pa ukazal mestni gosposki, naj »svari slovensko
- ) O tem društvu piše Orožea Muršecu iz Celja dnš 24. maja 1848. 1. to-le :
§ier !^at fid^ ein SScrcin jur SSerf8f|nung jtrifci^en ^eutfd^en unb @Iat)en gebilbet. ®a§ potitifci^e ©laubeni^befenntniB biefeS SSerctneŽ ^qX §err Gurnig im jfGratzer Extrablatt*' t)om 21. b. TI. au§gefproc^en. 2)a fi^ !^ier bte ^ač^^ rid^t »erbrcitctc, ha^^ eine 2)e)3utotion auž S^roatien fjiel^er fommeit fott, fo ttjurbe in ber 1. ©i^utig be§ S8ereine§ iibcr bie 2lrt unb SSeif^ bež (Smpfongcg ber S)eputation berotj^en. ®aš 9tejultat ber S3erat^ung mar: 2)ie 2)e:putation freunbli^ft §u cmpfongcn iinb fiir htn %ati, bof§ bie ^rooteti ftd^ mit un§ tjerctnigen, unb untcr bog SKiencr 2Kiniftcrtum treteti tooUtn, fie alg unfere SSriiber p begriigen unb ifjnen in il^ren SSeftrebungen mit ^at^ nnh %t)at htu juftel^en. 2Sir ermarten l^eute bie 2)eputation, tooriiber icboc^ Sf^iemonb ettoa^ SSerIa6Iici^e§ ttJeig. ©o biel ift getuig, bof§ bie SSaucrn au§ bcn SSejirfen iRann, 3fieic^enburg, Sid^tentoolb unb eintgcn an ber ®renge gelegenen SSejirlcn mitteift S)eputotionert in ^obotoa mit ben ^roatcn iiber bie SSereinigung beiber %f)d\e unb iiber bie 5lufl^ebung ber3ott*Sinie unterl^anbeln.
^err Kosjek, 93c§irf§commiffar auž Sid^tenttJalb, fagte, bafg feinc S3auem ben ®e:puticrten Marek auž granffurt juriidfberufen tootten. @o biel ic^ !^8re, ftimmen aiie 93auern barin iiberein, ha\^ toir mit ®eutfcf)Ianb ntd^t§ su t^un l^aben, mie fid^ Koseški leiber §u f:pat au§gef:prod^en i^at
V začetku tega lista pravi Orožen, da je St. Vrazu za popotnico v Prago nabral y dveh dneh 35 gld., na koncu pa omenja, da imajo prof. Prascha na sumu, da je v časniku „Stiria^ hujskal proti Slovencem in duhovnikom.
14 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
društvo pred nepostavnim rovarstvom in nevarnimi političnimi težnjami«.
Veliki zbor 6. junija je določil društvu ta -le namen: »O mi- ka nje in razširjanje slovenskega narečja z vsemi možnimi in po ustavi dovoljenimi potmi.«
Predsednik je bil dr. Bleiweis, njegov namestnik dr. Sporer. ' Dr. Bleiweis je zahteval najvažnejšo reč : »da bodi tudi naše slo- vensko narečje vpeljano v šole, v kancelije in v vsakdanje živ- ljenje, kakor po pravici v slovenskih deželah biti mora.«
Med sredstvi, kako izvrševati ta program, se nahajajo tudi I »slovenske besede in gledisčne igre«.
V Celovcu so po 1848. 1. osnovali »Slovensko društvo«; načelnik Hladnik in tajnik Andr. Einspieler sta javila meseca no- vembra namen društva: »buditi in omikati slovensko narodnost s postavnimi sredstvi«.
To društvo je bilo jako oprezno, in se je balo vsacega jav- nega političnega dela.
Meseca junija se je osnovalo v Gorici »Slavjansko bralno društvo«; namen mu je bil slavjanski živelj povzdigniti po orga- niškem potu samoizobraževanja in poučevanja v slavjanskem jeziku in slovstvu. Prvi načelnik je bil dr. Dolenc, potem Doljak.
Vsled svoje odgoje so odborniki sami znali tako malo slo- venščine, da so občevali med seboj večinoma nemški. O nadaljnem razvoju društva nimamo poročil.
V Trstu so Slovani jeseni 1848. 1. osnovali »Slavjansko društvo«, ki je »slavonskemu ljudstvu jadranskega primerja« ir\6 20. novembra 1848. 1. razglasilo svoj program. 8. decembra je imelo uže 200 udov in je praznovalo 6. decembra vhod v novo stanovanje z lepo svečanostjo ; govorilo in pelo se je v slovenskem, srbskem, češkem in poljskem jeziku; slovenski je govoril prvi starosta Ivan Vesel-Koseski, njegov namestnik je bil Simon Rudmaš. Feliks Globočnik se je trudil za glediščne predstave; srbski pisa- telj Demeter Vladisavljevič je poučeval dvakrat na teden ilirski jezik ; odbor se je potezal za učilnice s slovenskim in ilirskim jezikom; poslal je posebno deputacijo 1850. 1. meseca julija na Reko poklanjat se' banu Jelačiču, izdajal je list „ Jadranski Slav- jan^, ki je donašal spise v slovenskem in srbo- hrvatskem jeziku. Leta 1853. je Godina Verdelski na troške društva izdal Koledarček; za 1. 1854. ga pa tiskar ni smel tiskati. Sčasoma se je pa gledalo
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 15
bolj na veselice nego na narodno stvar, 1857. leta je društvo še životarilo, potem so pa prevladali tuji elenr^enti.
Tudi v manjših krajih so izražali Slovenci svoje zahteve; na Ptuju in v Ljutomeru so zahtevali šole s slovenskim učnim jezikom, v Poličanah^) so osnovah politično družbo, v Radoljci slovenski klub, v Novem Mestu družbo za gle- diščne igre, v Bolcu in v Solkanu čitalnice.
Čehi in Slovenci niso hoteli postati del velike Nemčije, nego braneči svoje pravice branili tudi samostalno neodvisno Avstrijo, sicer ne stare, nego preosnovano na podlagi narodne ravno- pravnosti.
Kranjska deputacija je pozdravila dunajsko »aulo«, slaveč može, ki so svobodo priborili vsem narodom ; dr. Bleiweis, odbornik modroslovske fakultete ljubljanske, je prečital tega zavoda adreso ; izvršila se je tako -le: »Slava, slava, trikrat slava Vam, blagi vele- dušni veliki bratje! — Po Vas osvobojeni Slovenci kranjski.« Tudi ljubljanskih meščanov adresa je bila spisana v slovenskem duhu ; slovenski poslanec dr. Ambrož je slavil dunajsko legijo; povedal je nemško -narodnim poslušalcem v »auli«, da »ni svobode brez uvedenja slovenščine v šole in urade«, in ni se mu nasprotovalo ; slovenski poslanec dr. Kavčič je v državnem zboru predlagal za- hvalno adreso prestolnici. A nemška propaganda si je skoraj osvo- jila Dunaj ter ga pridobila za velikonemško idejo.
Dne 29. marcija 1848. 1. je prosilo štiriinštirideset dunajskih Slovencev v posebni adresi na kranjske stanove, naj oni, zakoniti
- ) Gaf piše dr. Muršecu o zboru v Poličanah, kjer se je sešlo nad Seststo
Ijudij, katerim je govoril dr. Kočevar, pa brez posebnega uspeha; zato so dolo- čili sklicavati samo odbornike. Na shod je prišel tudi Kurelac iz Zagreba, ki je dokazoval, da so Nemci proti Sloveniji, ker bi izgubili ferponi hote imeti tudi Dalmacijo, da si do Carigrada osvoji ozemlje. Sklenili so: 1. protest proti franko- brodskemu parlamentu; 2. prošnjo do nadvojvode (Reichsverweser); 3. ponoviti prošnjo zarad slovenskih rečij na dunajski zbor; 4. pisano besedo in priporočbo gospodinu banu Jelačidu.
Ob priliki, ko se je volilo v Frankobrod, piše Caf Muršecu: 1. Na nekih krajih so bile volitve, pak se ljudem ni reklo, zakaj in hčemu tako, da so kmetje domu gredč hudo kleli, ker jih grajščina. ima za bedake, 2. Na mestih so kmete z vsem lepim in dobrim in lepim, z denarjem in vinom v mreže lovili. 3. Tam pa tam so se kmetom grozili, da bode prišel Rus ali Francoz, da bode vojska, ako ne volijo. 4. Gde, gde so kmete celo silama in z ostrimi grožnjami v zanjko vlekli. 5. Svareče in učeče domorodce so ovajali, kakor da bi z rusovskim carjem se pogajali. (Doslovno ponatisnjeno iz lista.)
\
16 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
zastopniki osrednje slovenske dežele, zahtevajo od cesarja, da se 1. zavaruje slovenska narodnost na Kranjskem, Primorskem, po slovenskih krajih Štajerske in Koroške; 2. naj se pomnože osnovne šole, naj se uvede vanje slovenščina; učiteljem daj se zadostna plača; naj se ustanove stolice za slovenščino in za slovanske jezike; 3. naj se osnuje realka in gospodarska šola; 4. naj se osnujejo kreditni zavodi; 5. poslovenijo naj se vsi zakoni; 6. na- meščajo naj se po vseh uradih slovenščine popolnem zmožni ljudje; 7. urede se naj razmere kmetske; 8. zniža" naj se zemljarina.
Kaj so stanovi rekli na to, ne vemo, znano pa je, da je dr. Bleiweis dne 29. marcija bržkone v seji Stanovskega odbora izprožil temeljno zahtevo slovanskega programa: Zjedinjenje slovenskih pokrajin v jedno upravno celoto z ime- nom »Kraljevina Slovenija«.
Dne 6. aprila se je sešel kranjski deželni zbor. Bleiweis je sestavil trinajst predlogov z motivacijo vred, iz katerih se vidi, da je nekoliko delovala na nje adresa dunajskih Slovencev.
Nove zahteve so bile : razširjenje deželnozborskega zastopa, vrnitev krono vinskega zaloga stanovom, znižanje šolnine, v o 1 i t e v samostalnega predsed- nika (do sedaj je predsedoval deželni guverner). Dr. Bleiweis, izredni ud, je prvi govoril slovenski.
Te želje so nesli na Dunaj grof Andrej Hohenwart, baron Codelli, dr. Burger, dr. Orel, Guttman, dr. Bleivv^eis, dr. Rudolf, dr. deli Cott, dr. Recher, dr. Strupi, Miihleisen in Jos. Pleiv^eis.
Dunajski Slovenci se niso vjemali z navodom deželnega zbora, ker ni omenjal združenja Slovencev, in so napotili Bleiv^eisa, da je v avdijenciji pred nadvojvodo Ivanom ustno izprožil to idejo. Ivan ni izpolnil nade, da bi pomagal snovati Slovenijo, ker je bil Nemec in Štajerec po mišljenju.
Zlasti marljivo je delala graška Slovenija, da bi se širila misel o združenju Slovencev; na Koroškem sta se trudila Majar in Einspieler, a nekaterim Slovencem, n. pr. Slomšeku se je to zdelo pretirano.
Nemci so težili za Veliko Nemčijo, zato se je misel, da se v Frankobrod skliče zbor, hitro širila in zelo prikupila; v malo tednih je silno narastla nemško - frankobrodska propaganda ; izreklo se je, naj bi se volitev v Frankobrod udeležile nenemške dežele krone češke in slovenske dežele s Primorjem vred.
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 17
Čehi in Slovenci bi bili ali morali molčati ali pa priznati pristojnost onega zbora o avstrijskih stvareh in s tem pokopavati sebe in Avstrijo.
Sreča je bila ugodna Slovanom, ker so cehi imeli takrat odličnega zgodovinarja Fr. Palackega, ki je bil tudi povabljen na ta zbor, pa je odbil povabilo z imenitnim pismom 11. aprila, češ, daje ni uže avstrijske države, trebalo bi jo osnovati v evropskem interesu.
Slovenci so se tudi protivili volitvam v Frankobrod.
Dragotin Dež man je objavil ta- le
Poziv na narod slovenski. Bratje Slovenci!
Velika nevarnost preti obstanku avstrijskega cesarstva, suvereniteti nase monarhije in najsvetejšim interesom našega na- roda. Pod krinko pohratimstva namer java Nemčija zadati smrtni udarec novo oživljeni Avstriji, Na mesto nemške zveze je stopila nemška skupščina v Frankobrodu ob Menu in je objavila volilni zakon za zastopstvo nemškega naroda. Naša vlada je zapovedala nemudoma izvršitev volitve^ hoteča izpolniti zelje narodov in gotovo popolnoma uverjena o zvestobi svojih podanikov. Tudi vas Slo- vence, ki ste bili doslej v nemški zvezi ^ pozove jo, da pošljete tja svoje odbornike.
Vam je dolžnost, verni Slovenci, upreti se tuji sili pogumno in odločno, ker si mnogi naših bratov zbog vnanjega in umet- nega nečenja nezadovoljnosti niso popolnoma svesti bodoče naloge Avstrije. Vam je dolžnost^ odkloniti volitev narodnih poverjenikov v Frankobrod, prosvedovati zoper dotični poziv gosposke in zahte- vati uradno zabeleženje prosveda ; kajti volihd zakon govori zgolj o Nemcih, samo ti se smejo voliti v narodni zastop. Vi zatorej ne morete čisto nič udeležiti se te volitve, ako se nočete molči od- povedati neprecenljivim pravicam svoje narodnosti, V smislu na- vedenega volilnega zakona ni izjavila nemška zveza nobenega po- roštva za Vašo narodnost, niti ne kani dati ga vam; ima pa tudi izražetu) nakano^ uničiti suvereniteto Avstrije in polastiti se samo- voljnega gospodarstva ž njenimi krasnimi vojskami.
Zgodovina Avstrije nam ponuja najjasnejše dokaze, kaj nam je koristila zveza z Nemčijo, Kaj Nemčija obeta, kako malo pa drži, naj nas pouči za bodočnost sedanja nečastna letargija Nemčije, ko se junaški bore bratje njeni v Schleswigu in Holsteinu, Nemčija vam obeta blagoslov za omiko in blagostanje, a ta nam je zagotovljen tudi v Avstriji, katere se morate okleniti z vso močjo.
Slava 7iaši ustaviti Avstriji; ponosni bodimo, da smo v njej! Slava našemu Ferdinandu! branimo mu s krvjo in smrtjo krono! Slava Slovencem in ostalim bratom avstrijskim, v katerih vernih in iskrenih prsih ne odmevajo višokozveneče in puhle ideje!
2
18 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Jedva 80 bile dovršene volitve v Frankobrod, uže so imeli Slovenci voHti v državni zbor na Dunaj po oktroiranem zakonu 25. aprila. Političnega prepričanja ne moremo pričakovati od ve- čine slovenskega naroda; odločilno pa je bilo agrarsko vpra- šanje. Razumni ljudje so priporočali kmetom, naj volijo pametne, omikane ljudi, da ne bodo delali sramote Slovencem v državnem zboru. Dunajska »Slovenija« je priporočala odlične kandidate, med drugimi n. pr. te - le slovenske književnike : Cafa, Doli- narja, Hladnika, Ko&Bvarja, Konška, Kosarja, Ma- jarja, Miklošiča, Muršca, Orla, Orožnega, Poga- čarja, Slomška, Trstenjaka, Verneta, Vrtovca, Koseškega in druge.
Na Koroškem so izvolili Slovenca Raka in Ruliča, na Štajer- skem dr. Josipa Kranjca, dr. Frana Miklošiča; na Ptuju Andreja Dominkuša, dr. Kavčiča, dr. Ulepiča in pl. Laufensteina ; na Pri- morskem za tržaški okraj Antona črneta, pozneje brata Josipa črneta; za Tolmin in Gorico Josipa Doljaka in Antona Gorjupa, okrajnega komisarja. Slovenci so poslali šestnajst narodnih po- slancev; uspehi so bili za oni čas ugodni, volitve so se vršile mirno; izvoljeni so bili večinoma odločni svobodnjaki.
Dočim so Čehi in Poljaki stopili na polje ustave jedini, z dolo- čenim namenom, žal, pa Slovenci niso nastopili vkupno.
Zborovanje se je začelo dne 7. junija. Slovenci niso glaso- vaH složno, ker niso imeli skupnega programa, oglasil pa se je tu pa tam kateri slovenski poslanec. Zborovali so do oktobra, ko je počila »dunajska revolucija. Tam so uporniki umorili Latoura, pobegnil je cesar, pobegnili so tudi cehi. Dn6 22. oktobra je bil zaključen zbor na Dunaju, in v dan 15. novembra poklican v tihi Kromefiž, prestolnico bogate Hane na Moravskem. In to je bila zmaga Slovanov, ki so se, združeni z dvorom, borili za obstanek Avstrije.
Slovenci so nemudoma šli v Kromefiž; vladni program: »Ustavna monarhija, r a v n op i: a v n o s t vseh narod- no s ti j , j av no st državnega življenja, svobodna občina in samouprava« je v obče zadovoljil Slovence. Bili so udje slovanskega kluba, v katerem so sedeli Rusini, Po- ljaki in Čehi. Uže na Dunaju je državni zbor izbral »ustavni odbor«; v njem so sedeli ti - le Slovenci : dr. M i k 1 o š i č , dr. Kranjec, Ambrož, dr. Kavčič pl. Laufenstein.
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 1-9
V razne slovenske pokrajine so prišli emisarji snovat črno vojsko Dunaju na pomoč, pa niso opravili ničesar; Slovenci so pošiljali adrese Jekčiču. Dne 2. decembra 1848. 1. se je vladanju odpovedal cesar Ferdinand, in prestol je zašel njegov sinovec Fran Josip L ; Slovenci so mu z deputacijami izražali svojo udanost.
Narodna ravnopravnost je bila prva točka slovenskega pro* grama, vendar so jo nekateri rodoljubi zahtevali zmerno, drugi odločno ; med odločne se šteje Mihael Ambrož, zmernejši so bili : dr. Ahačič, dr. Muršec, dr. Bleivi^eis, Macun, Hicinger.
V državnem zboru v Kromefižu je bil najvažnejši slovansky klub, ker je imel 120 udov, Čehov, Rusinov, Slovencev in poljski||i kmetov; »Poljaki v fraku« se niso pridružili. Omenilo se je pa uže poprej, da tam državni poslanci niso dolgo zborovali. Ko se je uvel absolutizem, je narodno gibanje polagoma zaspalo ; omenjena društva so prenehala ali se omejila na tiho slovstveno delovanje.
Ker je šolski pouk v takih časih najvažnejša stvar, izpregovo- rimo konečno še nekaj o šolstvu.*)
- ) Za šole so se ^Novice** takoj s početka zelo zanimale. L. P.*) (Lovro Pintar ?)
nasvetuje, kako bi se moglo pripraviti več prostonarodnih šol na kmetih, zlasti na Kranjskem in Primorskem. V raznih krajih so se trudili šolski prijatelji s sno- vanjem Šole. Med pesniki omenjeni župnik v Kamni gorici, Jernej Uršič,') je največ -pripomogel, da so tam napravili šolo; v Šentjanžu pri Radečah sta se trudila Župnik Želiš ar') in njegov naslednik, da sta postavila cerkev in šolo; slovenski pisatelj Peter D a n j k o ,*) delaven v Vodnikovi dobi, je dal postaviti šolo na Runču med sv. Tomažem in Veliko Nedeljo*; Ambrož,^) komisar v Smledniku — pozneje poslanec na Dunaju — se je potegoval za šolstvo v svojem okraju, v Istri pa dekan Železnikar/)
Med najodličnejše prijatelje šole moramo šteti Matijo Majarja; glavna misel njegovega obšurnega spisa »Slovenske besede" v ^Novicah** 1. 1845. je: »Slovenski domoljub" naj se moški nosi, poučuje narod in snuje učilnice; popisal je učiteljske skupščine v Žabnicah.^)
Mladinoljubi so se obračali do nežne mladine s toplimi besedami :Vrtovec") ji priporoča, naj se marljivo poprime kemije; Zabukovšek*) v »Besedi na nedeljske šolarje" priporoča bukve „vesti" in pobožtue knjige; Oroslav Caf *") nagovarja v mladostni pretiranosti mladino, naj učeča se mladina sama svoje želje izraža cesarju Ferdinandu.
' Tudi javno delujoči faktorji so se vrlo zanimali za šolo ; izmed devetih prošenj, ki so jih kranjski stanovi poslali na Dunaj 1. 1848. v »rečeh slo- venskega naroda«, se jih je pečalo šest s šolskimi poslovi: 1. pomnoženje šol na kmetih; občine določujejo poučni jezik; 2. za šolske pripravnike ustanovi se slovenska učilnica; 3. tudi na omiko deklic je treba gledati; 4. ilirski pravopis (gajica) naj se uvede; 5. plače učiteljev naj se povišajo; 6. v Ljubljani naj se
20 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.
Naravnim potem se je prostonarodno šolstvo začelo razvijati šele v letu 1848—49. Ko se je naučni minister baron Soma- ruga odpovedal svoji službi, je državni podtajnik Feuchters- leben objavil načrt za preosno vite v vsega šolstva. Z ministerskim
ustanovi šole za kmetijstvo, obrtnijstvo, ŽivinozdravniŠtvo in podkovstvo v slo- venskem jeziku. (,JVbt?." 1848, 58.)
Na točko 5. je še posebej opozarjal za nacodno gospodarstvo na Kranjskem mnogozaslužni dr. Orel,") rekži: >Šol in šolnikov po deželi nikdar nepozabite.«
Dasi ta točka ni pesniške vsebine, ji je pesnik Ž a k e 1 j ") vendar posvetil sonet, v katerem poje:
Možje naj bi zvedeni se vbijali, Dokler z učnino se bo skopovalo,
Vse svoje žive dnove pa stradali, In uk tlačanom le prepuševalo, Kaj menite, da so na glavo pali? Bo kolkor plača, delo tud' veljalo.")
Najobširniši šolstva se tičoči spis 1857. 1. v „Novicah'* je: »Prošnja farmanov do svojega fajmoštra«, v katerem pa je preveč omejena tvarina, ker govori večinoma o tem, kako se v mladini vzbuja ljubezen do bliž- njega. — Iz 1848. 1. poročamo zanimivost, da so na učiteljskem zboru v Celju izjavili duhovni in posvetni učitelji, da se bodo 1848. 1. držali še dosedanjih šolskih knjig, da se ima pa v prihodnje učiti na popolnoma slovenski podlagi. Na Štajerskem se je izprožila misel, naj učitelji osnuj6 svoj časopis.**) Pritrdil je temu nasvetu tudi Praprotnik.")
„Novic€^ 1850. 1. ne poročajo mnogo o šolah, navajajo pa »Letopisne izglede« Janeza Levca, učitelja v Trstu,") ponatisnivši iz ^Jadranskega Slavjana'^ spis o zboljšanju plač.
Tudi o predmetih v prostonarodni šoli se je začelo govoriti; Vi tezi a v Radonievič") (Švegel) je predlagal, naj se bolj ozira na »rečnosti« (realije); iz tega predloga se vidi vpliv Komenskega načel; neimenovan pisatelj (v obširnem spisu : „0d prostonarodnih šol na Kranjskem"") za- hteva za vsakdanje šole: 1. branje, 2. pisanje, 3. računanje, 4. slovenski jezik, 5. spisovanje, 6. naravoznanstvo, 7. zemljepis, 8. krščanski nauk; za nedeljske šole: 1. kmetijsko kemijo, 2. splošno fiziko, 3. vedenje z ljudmi. Ta šolnik raz- klada na drobno Šveglove zahteve. Tako temeljito spremenjen načrt se ne izvr- šuje lahko; to naglasa Praprotnik.^)
Lepe zasluge za šolstvo na Primorskem si je stekel grof Stadion ,'*) tržaški namestnik, ki je dal v kratkih letih v štirih jezikih sestaviti šestdeset- šolskih knjig; med temi je Štefan Kocjančič sestavil „Aheced7iik" i „Povest- nice'^ 1846. 1., in priredil 1847. 1. ^Vodnilcovo kranjsko pismenost**.
Vse te knjige so se tiskale v Trstu.
„Novice" 1850. 1., str. 127, priznavajo, da se je na Primorskem za prosto- narodno šolstvo storilo mnogo več nego na Kranjskem.
»Šololjub" iz Štajerskega („^ot7.* 1851) seje oglasil zahtevajoč v „Novicah^f naj se ozira tudi na Štajersko.
Ne samo, da je vlada na Kranjskem manj storila za šolstvo nego na Primorskem, je prebivalstvo samo bilo zanikamo. Na Kranjskem je bilo 1. 1844.
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 21
odlokom 2. septembra 1848. L, št. 5692, se je izreklo načelo, da je v prostonarodni šoli materin jezik učencev hkrati tudi poučni jezik; ministerski odlok od 17. julija 1850. L, št. 5781, pa je pri- stavil, da se je po krajevnih in deželnih potrebah tudi ozirati na
devet nemških in 84 slovensko -nemških, 1. 1847. 12 nemških, 23 slovenskih in 60 nemško-slovenskih osnovnih šol; 1. 1848. je na Kranjskem od 57.026 za šolo godnih otrok v šolo hodilo samo 11.632. Na Štajerskem so Slovenci 1. 1847. imeli 60 slovenskih, nekaj nemško - slovenskih in nemških šol. Največ materin- ščine se je slovenska mladina naučila v nedeljskih šolah, ki so se začele raz- vijati 1. 1830.
Vsled poprej omenjene zanikarnosti od strani prebivalstva se je 1. 1852. število učencev primeroma z 1. 1851. celo skrčilo ; zato so morale oblasti poka- zati resno lice.") Bržkone so radi tega „ Novice"^ 1. 1853. iz „Š6lsTzega Trijatelja^ navedle spis nŠola", ki zvršuje tako -le: »Šole") so človeštvu k neizrekljivi koristi, one so podlaga vsega človeškega blagostanja.'
Napori vlade in časnikarstva pa niso bili brezuspešni, kajti 1. 1855. je hodilo 19.012 učencev v vsakdanje, 13.219 v nedeljske šole, dočim je 1. 1850. bilo 11.292 vsakdanjih in 8778 nedeljskih učencev.")
Tudi risarska šola obrtnijske družbe v Ljubljani je lepo napredovala; družbin predsednik Fidelis Trpine je javno pohvalil učitelja Joahima Oblaka in tesarskega nastavnika, ki je gmotno podpiral to šolo.
Dosedanje šole so se razširjale, nove so se postavljale v ljubljanskem okraju (2), v radovljiškem (6), v kamnogoriškem (1), v brdskem (3), v novo- dvorskem (2), v mokronoškem in trebanjskem (po 1), v novomeškem (4), tako da je bilo 1. 1864. na Kranjskem 14 glavnih, 288 prostonarodnih šol, 55 šol za nujo, po dve za pripravnike in pripravnice; obrtnih šol je bilo sedem, roko- delske tri, nedeljskih 181, sadjarskih 20, svilorejne tri, čebelorejnih pet. Slovenskih šol je bilo 163, slovensko-nemških 50, nemških 17; število slovenskih šol se je povišalo za 35, število slovensko-nemških znižalo za 32.
Prostonarodne knjižnice so nasvetovali Praprotnik 1. 1856., dr. L. Toman 1. 1862., dr. J. Vošnjak 1. 1864.
Narodom podeljena ustava je dovoljevala se gibati svobodnejše; Ivan- ko v i č '^ je nasvetoval učiteljem, naj si omislijo časopis.
Po ustavi so smeli narodi izrekati svoje mnenje; ^Novice** so 1861. leta objavile »Naš program*' za vse slovenske stvari in so takoj nato pri- občile »Šolski naš program za Slovence glede ljudskih in srednjih Šol*, v katerem se za prostonarodno šolo zahteva pouk na pod- lagi materinega jezika, na srednjih šolah pa se nemški poučni jezik pripušča za zemljepis, povestnico, naravoslovje, matematiko, modroslovje, grški in nemški jezik. (Kolika skromnost!)
Radi te skromnosti in omejenosti pa je zahteval ^Rodoljub iz Črnomlja*, da se ima tudi na gospodarstvo in trgovino^*) ozirati narodna šola.
Te skromne želje gled6 prostonarodnih šol so se na jugu kmalu izpolnile. ^Šolskemu Tovarišu** se piše iz Jelšan, da se po ukazu deželnega poglavarstva tržaškega z dnč 21. oktobra 1861, št. 17.448/3675, imajo : 1. z začetkom šolskega
22 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
drugi deželni jezik, in sicer po ministerskih odlokih od 25. oktobra 1. 1851. in 19. decembra 1883. L, št. 11.266, ne pred tretjim šol- skim letom, naslanjaje se na pouk v materinem jeziku; veronauk pa se ne sme v nobenem drugem jeziku poučevati, nego v materinem.
leta v vseh začetnih prostonarodnih šolah vsi nemški predmeti razlagati v ma- terinem jeziku; 2. šolski katalogi, šolska spričevala se pišejo v materinem jeziku; 3. učenci naj se vadijo v petju.
Pesnica Lujiza P e s j a k o v a se je obrnila v „Odprtem pismu slo- venskim materam**, naj odgajajo svoje otročiče v presladkem materinem jeziku.^O
Kakor pred dvanajstimi leti so se tudi zdaj potožile „Novice^f da je Pri- morsko prehitelo kranjsko deželo z ozirom na šolstvo.
Jako živahno se je 1. 1866. v „Novicah'^ pisalo o pouku nemščine v prosto- narodnih šolah. Povod temu je dala okrožnica ljubljanskega knezo- Skofijskega konzistorija'") z dn6 16. marcija 1. 1866. Ta okrožnica govori najpoprej o daljnem lastnem izobraževanju učiteljev in o obširnišem nemškem poučevanju v prostonarodnih šolah. Odločno so se temu ustavljale jfNovice*', str. 158, 168, in navajale nasprotne glase izkušenih šolnikov, n. pr. Simona Vovka, Gr abrij an a,'*) Kosarja. (»Od kod pri slovenskih kmetih želja po nemških šolah?* „ Drobtinice^.) V tem smislu se je oglasil J. Grabrijan sam.*°)
Leto 1868. je bilo leto slovenskih taborov, na katerih se je večinoma raz- pravljalo tudi šolsko vprašanje; posameznih točk ni moči tu navesti, omenimo samo veliki govor Tomanov '*) v deželnem zboru kranjskem o zakonu gledš šol- skega nadzorstva.
Vlada je 11. julija 1848. 1. uvedla novi pravopis v šole »kakor hitro po- stane ta želja občna istinita nujnost". Istega dn6 uvedla se je tudi slovenščina v šole; načrt osnove narodnih šol (2. septembra 1848. 1.) zahteva, da se mora učiti izključljivo v materinščini.
Težko so se ti načrti zvrševali, ker je nedostajalo sposobnega osobja. Načrt javnega pouka je določil za vsako deželo posebno šolsko svetovalstvo ; Ambrož se je pa potegoval za jedno šolsko svetovalstvo za vse Slovence; njemu so se pridružila slovenska društva, pa brez uspeha.
Največje zasluge za razvitek prostonarodnega šolstva vsaj na Štajerskem ima Slomšek, čegar delavnost pa sega deloma v poprejšnjo dobo, kajti nje- gove pripovedne knjige: „Kratkočas7ie pravljice" j ^Sedem novih pripovedi'^ ^ ^Življenja srečen pot"y istotako drugi enaki mali spisi so natisnjeni v 1. 1832 — 5. Ali najvažnejša knjiga: y,Blaze in Nezica", izdana 1842.1., naznanjena in pripo- ročena je uže v prvem letniku r,Novic", — Šolske knjige za prostonarodne šole je začel izdajati 1853. 1., za njimi pa n. pr. „ Abecedo" (Josip Rozman Konjiški je tudi izdal „ Abecednik*^), „Malo berilo" , in „Veliko berilo". Podrobnosti tu ne moremo razvijati, samo to naj še omenimo, da je sam v poznejši d6bi obžaloval, da ministru Thunu ni istotako, kakor Miklošiču, nasvetoval samo slovenski pouk ~ nrostonarodni šoli: Slomšek je bil za utrakvizem. Na Kranjskem je malim
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 23
Ko je šola dobila na takov način zakonito podlago, je bilo I 1. 1857. na slovenskem Štajerskem 5*87 % slovenskih, 26*23 % slov.- / nemških šol; na Koroškem 8*41% slovenskih, 16*81% slovensko- nemskih ; na Kranjskem 52*59 % slovenskih, 39*22 % slovensko- nemških; na Primorskem 26*05% slovenskih, 8*08% slovensko- nemških in 13*79% italijansko - slovenskih šol.
Te razmere so se popravljale tako, da je 1870. leta bilo na Štajerskem 35 slovenskih, 199 slovensko -nemških šol; na Koro-
oskrbel aoecedo Luka Jeran. — Fran Domanjko, učitelj v Framu (Frau- heim), je zložil pesmico, po kateri se učenci lahko nauč^ slovenskega pisanja. „JVot7.« 1847, 180.
Na Kranjskem je nadaljeval to delo Praprotnik, starešina slovenskih učiteljev na Kranjskem, spisavši „ Abecednik za slovenske šole" in ^Izglede za prvence"' 1. 1856. Za višjo stopinjo v pouku v prostonarodnih šolah je služila nje- gova ^Slovenska Slovnica^ ; prva izdaja spada še v to doho. Tudi čitanke je preskrbel Praprotnik blizo v istih letih, ko sta Miklošič in Bleiweis srednjim šolam sestavila berila.
Tu se naj še omeni o Praprotniku, da je on prvi začel izdajati v sloven- skem jeziku izvestja o uspehu z naslovom „Periohe'^.
V spisovanju računskih knjig je storil početek nenavadno priljubljeni šolnik Simon Rud maš, ki je 1. 1852. v Celovcu izdal „Kratko številoslovje*' in razlagal v „Slov. Beeli" in „ Drobtinicah ^ kako je treba ravnati pri poučevanju računstva.
Tudi pesmarice in molitveniki so se spisali mladini.
Jako navdušen prijatelj šoli na Kranjskem je bil Janez B r e n c e , ki je umrl župnik na Uncu 1. 1870.; zasluži, da se tu pohvalno omenja.
Sem spada tudi Praprotnikovo „Spisje za slovensko mladino'* iz 1. 1852., ki uči, kako je treba pisati najnavadnejša pisma.
Za Slovence, ki so se hoteli učiti nemščine, je bil primeren K e k o v „MaU Besednjak slovenskega in nemškega jezika"^ v 11. (1843) in III. izdaji (1854).
Prve početke knjižnice za mladino (Jugendbibliothek) je tudi storil Pra- protnik, izdavši „Darek pridni mladini'^.
Zemljepisno začetnico je izdal 1. 1869. Močnik.
Slovenska učila za srednje šc^le so začeli spisavati v nastopni ddbi, namreč od 1. 1870. počenši; v manjših spisih so pripravljali pot tem šolskim knjigam naši šolniki, n. pr. Janez Šolar v „Slov, Prijatlu 1. 1855. in 1856. za prihodnje slovnice in slovarje, o spisovanju dobrih slovenskih knjig.
Posebno Janežičev „Glasnik^ je bil torišče, kjer se je razgovarjalo o tem, kako ustanoviti primerno terminologijo. Zraven Šolarja (»Slovnična terminologija,' „Slov, Glasnik*^ 1864, 204) in L. H r o v a t a so se oglasili tudi naravoslovci, n. pr. T u š e k , E r j a v e c in dr.
Dva slovenska pisatelja sta se trudila pospeševati učenje italijan- skega jezika; Jožef Premrl je pripravil 1. 1850. jako spretno sestavljeno j,Novo nabero Laških^ Nemških in Slovenskih Pogovorov^ , ki so se potem še dvakrat natisnili, in Jožef D r ob n i č je izdal ^Slovensko - nemško - italijanski slovar* 1. 1858. v Ljubljani.
I
24 Zgod(iVina slov. slovstva. III. del.
škem 24 slovenskih, 70 slovensko-nemških; na Kranjskem 167 slo- venskih, 60 slovensko-nemških ; na Primorskem 169 slovenskih in 101 mešana šola.
Vseh ljudskih šol je bilo na Kranjskem koncem Bleivv^eisove dobe (1870. 1.) 259 ; nedeljskih ponavljalnih je bilo 187, 16 sadjar- skih, 18 čebelorejskih in 25 sviloprejskih šol. Med temi je bilo 171 slovenskih, 56 slovensko-nemških, 32 čisto nemških. Učiteljev je bilo 291, učiteljic 46; za šolo godnih 42.849, šolo obiskujočih otrok 38.248.
Učitelji so sami spoznali, da nove razmere zahtevajo od uči- teljev več in da morajo učitelji sami pripomoči k večjemu razvitku narodnega šolstva, zato se je 1871. leta ustanovilo društvo »Na- rodna šola« v Ljubljani.
Za srednje šole je vlada dne 28. avgusta 1848. 1. ukre- nila, da se sprejme med predmete tudi slovnica in slovstvo mate- rinščine in drugega deželnega jezika.*) Za Gorico pa je bilo to dolo- čeno uže poprej, kajti „Novice^ L 1847., str. 184, prinašajo veselo novico, da je presvetli cesar dovolil učilišče za slovenski jezik v Gorici; v cel^sžkem semenišču je učil spirituval Pikl^) po dve uri ila teden brezplačno slovenščino.
Fr. Metelko je naznanil zboru ljubljanskih učiteljev, da hoče učiti slovenski jezik v dveh tečajih. Bleiweis pa je »v imenu novo vzbujene slovenščine« očitno prosil Metelka,*) naj se poprime no- vega pravopisa, češ, »od očitnega učenika pa. pričakujemo, da se v sedanjih časih ne zoperstavlja občinskim vošilom.«
V Celju je učil profesor Konšek v latinskih šolah slovenski jezik in je imel mnogo učencev ; na gimnaziji v Celovcu je na- vdušeno razlagal slovenski jezik mladi Anton Janežič, v Mari- boru sta začela slovenski učiti Jurij Matijašič, učitelj veronauka na višji gimnaziji in pozneje dolgoletni mestni župnik v Mariboru, in Davorin Trstenjak,*) učitelj veronauka na nižji gimnaziji.
Na tržaški gimnaziji je v tem smislu oral ledino J. Macun,*) njegovo delo je nadaljeval dr. Rojic,®) ker je ministerstvo usta- novilo posebno stohco. Najnatančnejše podatke nam je podal A. Marušič') o goriški gimnaziji. L. 1847. sta bila dva slovenska razreda za vse učence, 1. 1850. se je uvedla slovenščina v I. gimna- zijski razred po tri ure na teden; 1. 1853. so bili trije obligatni razredi, po dve uri od tretjega gimnazijskega razreda naprej ; v L in II. razredu so bile tri ure; leta 1854. se je slovenščina radi
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 25
pomanjkanja učencev skrčila na dva oddelka po tri ure, 1. 1855. se je učila v treh oddelkih po tri ure, 1. 1856. se v I. tečaju ni poučevalo v slovenščini, ker ni bilo učitelja, v II. tečaju so bili trije oddelki po tri ure, 1. 1857. trije oddelki po dve uri, istotako leta 1858.
Leta 1859. je storila slovenščina važen korak naprej, kajti po ukazu ministerstva za uk in bogočastje od 8. avgusta 1859. 1. seje oklicalo to-le: »Presvitli cesar so dovolili, da v gimnazijskih šolah tistih dežel, kjer. večina ljudstva ni nemškega jezika, nima več veljati cesarski ukaz od 9. decembra 1854 L, po katerem je v višjih razredih *večjidel moral nemški jezik bi ti učn i j e zik, da ga go vo ri in piševsak, kije gimnazijalne šole dovršil.«
Ta ukaz je bil za razvitek slovanskih jezikov silno važen; zato so se takoj v „Novicah^ 1. 1859. in 1860. slišali »Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učni jezik v različnih deželah našega cesarstva«^); pošiljaH so te glase med Slovence J. Trdina, Matija Majar in dr. Muršec.
Razven Trdine na Reki sta se za ravnopravnost v šoli naj- bolj potegovala A. Marušič v Gorici in B. R a i č v Mariboru ; prvi je po spisih : »Narodnost in slovenščina v Go- rici«,®) »Važen sklep goriškega deželnega zbora gled^ na slovenski jezik« ,*®) »Britkosti sloven- š 6 i ne« ,**) podpiral slovenske težnje.
Božidar fiaip je objavil v „Novicah^ 1. 1860. zanj osodepolni članek: »Slovenščina in srednje učilišče v Mari- boru«, vsled katerega je moral zapustiti službo gimnazijskega učitelja. Jako poučen je njegov spis : »Dva statistična pre- gleda«, kjer se navajajo slovenski učitelji in dijaki na jugo- slovanskih gimnazijah po narodnosti ; govoril je pozneje na žalskem taboru o »narodni osnovi slovenskih šol«. Njegovi »U č i 1 n i š k i p a b e r k i « se obračajo zoper nekatere nedostatke novih šolskih zakonov, »Blagoslov novih učilniških zakonov« pa priznava dobre strani. ^
V prvem desetletju ustavnega življenja so se ustanovile tri srednje šole. Po naj višji, določbi od 4. septembra 1861. 1. je cesar Fran Josip I. dovolil, da se ustanovi v Kranju mala gimnazija; 16. oktobra I. 1861. sta se odprla dva razreda, meseca septembra
26 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
1. 1862. se je začel pouk v vseh razredih. L. 1870. se je gimna- zija prelevila v realno gimnazijo ; leta 1878. bi bila imela polagoma nehati ; 1. 1888, se je konečno določilo, da neha.
Na Štajerskem je deželni odbor 1. 1868. ustanovil na Ptuju realno gimnazijo, ki se je 1. 1879. spremenila v malo gimnazijo. Koroška je dobila v Beljaku 1. 1869. realno gimnazijo, ki se je 1. 1874. spremenila v veliko realno gimnazijo, 1. 1878. v čisto veliko gimnazijo.
Ker je v Istri prebivalstvo hrvatsko in slovensko, omenim konečno tudi še pazinsko srednjo šolo. Ustanovila se je 1. 1836. šestrazredna gimnazija, 1. 1842. se skrčila na štiri raz- rede, ojačila se 1. 1847. na šest, 1. 1S51. zopet skrčila se na štiri razrede in ponehala 1. 1874.
Zraven gimnazij so postale potrebne tudi šole za praktične namene ; 1. 1851. sta mesto Celovec in koroška dežela skupna postavila poslopje za realko; Ljubljana je dobila spodnjo realko 1. 1851., višjo 1. 1865. ; „Novice^ so se 1. 1861. začele živahna potegovati- za celo realko; v Gorici se je ustanovila L 1863., v Trstu 1. 1870. Slovenski stariši pošiljajo sicer po ogromni večini svoje sinove v latinske šole, pa itak jih moramo tukaj omenjati, ker se povprek premalo ceni važnost teh šol ; jako pozno je dobil Maribor realko (1. 1870.).
Pripravnico je Ljubljana dobila 1. 1867.; razvila se je iz nor- malne šole, ustanovljene 1. 1772. Leta 1849. se je ustanovila slo- venska poljedelska šola.
Koncem šestdesetih in začettom sedemdesetih let so se živahno ustanavljali razni šolski zavodi ; v šestnajsti seji deželnega zbora kranjskega se je ukrenilo, da se napravijo take šole, v katerih se bodo učili posamezni razdelki kmetijstva, da se napravijo šole za sadjarstvo in vinarstvo,^za svilo- in čebelorejo na Dolenjskem, nižja gozdarska šola na Gorenjskem. Deželni odbor je imel o tem po- zvedeti in poročati. L. 1868. je dr. Bleiweis nasvetoval v imenu deželnega odbora, da se za zdaj opuste nameravane učilnice za Dolenjsko, da se pa po vzgledu Hinterbriihlske šole osnovi mala gozdarska šola s slovenskim učnim jezikom in da se uredi osem ustanov za revne učence na tej šoh. Ta predlog je bil vzprejet; ^Novice^ 1. 1868., str. 316, razglašajo pogoje za vzprejem.
L. 1848. je izprožil misel o slovenski univerzi dr. Sporer, ravnatelj ranocelniške šole in liceja; meščanski odbor ljubljanski
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 27
in »Slovensko društvo« sta podpirala to idejo. Vlada je obljubila vseučilišče, za pravoslovna predavanja so se uže oglašali juristi; Mažgon in Lehmann sta predavala uže pomladi 1. 1849. Ko je umri prvi, je vlada ustavila predavanja. Drugi kandidatje za to «tolico so bili: dr. Ahačič, dr. Haan, dr. Kerstein, dr. Hradecky, dr. Martinak, dr. Bučar. V Ljubljani ustavljena predavanja nadalje- vali so na graškem vseučilišču dr. Kranjec, dr. Kopač, dr. Skedl.
Iz tega se razvidi, koliko domačih duševnih sil so imeli takrat Slovenci v tej stroki, dasi niso bili pripravljeni.
Leta 1848. je nastopila lepša doba tudi zagledališčne V igre, ker si je »Slovensko društvo« v Ljubljani postavilo nalogo, prirejati »Besede« in gledališčne predstave ter ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani.
Popolnem nepripravljeni Slovenci tudi na tem polju niso bili, ker so objavili 1. 1844. Schillerjevo »Devico Orleansko« v dokladi „Novicam^ ; pripravljali so pot tudi Malavašič, Valjavec in Cegnar (glej pobliže v dotičnih življenjepisih).
Ukrep »Slovenskega društva«, da se ustanovi v Ljubljani slovensko gledališče („IUyr. Blatt^ 1848, št. 100), je navdušil vso Ljubljano. Leta 1849. je filharmonično društvo na Rožniku raz- veseljevalo slovensko občinstvo s slovenskimi pesmami, in pred- lagalo se je, da se v Ljubljani uvede slovenski ples, kar se pa ni uresničilo.
»Slovensko društvo« je priredilo v vsem dvanajst »Besed« | in predstav. Prva »Beseda«, dne 30. maja 1. 1848., v gledališču v god cesarja Ferdinanda, je jako lepo uspela ; Kamilo Mašek, učitelj na ljubljanski muzikalni šoli, in Fleišman sta skrbela za napeve; druga pa je bila dne 19. junija leta 1848. Tu se je deklamovalo, vrstili so se samospevi in čveterospevi, pa tudi zbori,. ki so jih peli Krakovčani z nenavadnim uspehom. Prva ffledališčna predstava ( je bila dne 8. julija 1848. 1. ; na korist šentviškim pogorelcem pri i Zatičini se je igrala »Županova Micika«.*) Pred igro so se pele pesmi: »Ilirski kor«, »Kje so tiste rožice?« »Pla- nin ar«. Nastopili so zopet krakovski pevci, pa v manjšem šte- vilu. Ivan Babnik je priredil igro »Golfa ni starec«, ki se je uprizorila dne 6. septembra 1. 1848. Na čast občnemu zboru »Slo- venskega društva« prirejena predstava dn6 22. novembra 1848. 1.
- ) ^Županovo Miciko" so igrali zopet dnš 6. septembra 1848. 1. ^ ^
28 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Z igrama »Tat v mlinu« ali »Slovenec in Nemec«*) je zelo ugajala. Predstavljala se je v tem letu še 4. decembra »Zmeš- njava nad zmešnjavo« v Babnikovem prevodu. Leta 1849. dn6 15. februvarja: »Slave venec« (Karol Dežman je spisal prolog); dne 24. februvarja: »Veseli dan«; dne 10. septembra: »Dobro jutro« (prevedena iz češčine).
Zadnja predstava je bila dne 19. junija leta 1850. na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu in v korist pogorelcem na Kranjskem. Med igralci je omeniti Ivana Mahkota, pozneje vladnega svetnika v Ljubljani, Hofferna, viteza Saalfeldskega, takrat avskul- tanta, pozneje vladnega svetnika v Ljubljani, gospo Schopplovo, soprogo poznejšega dvornega svetnika, Leopoldino Krsnikovo, hčer profesorja Krsnika i. dr.
Toliko je storilo »Slovensko društvo« za razvitek slovenske dramatike. Ti lepi uspehi so napotili slovenske rodoljube, da so začeli misliti, kako bi se moglo ustanoviti stalno gledališče v Ljubljani, ki bi svoje igralce po letu pošiljalo na Štajersko, Ko- roško in Primorsko, naj bi tam uprizarjali gledališčne igre. Leopold Kordeš, bivši urednik časnika „Laibacher Zeitung" , je izprožil misel, naj se to podjetje zvrši na podlagi delnic. Do aprila L 1850. je bilo podpisanih sto delnic in dne 1. marca se je sklical prvi občni zbor, kateremu je Kordeš razodel svoje misli. Izbral se je odbor sedmih mož z namenom, da vodi denarne in umetalne stvari. V ta odbor so bili voljeni: Holcer, trgovec in posestnik; dr. Struppi; Ambrož, posestnik ; dr. Klun, dr. Bleiweis, Debevec, posestnik in trgovec; Balant Zupan, trg. pomočnik; za namestnike: Šreyer, trgovec ; Eržen, zdravnik ; Lavrič, c. kr. sodnik. Ta odbor se je razdelil na dva odseka: 1. odsek za denarno oskrbništvo (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen) ; 2. odsek za umetalna opravila (drugi odborniki).
Odborniki so tudi sestavili pravila novemu društvu; občni zbor je dn6 26. maja 1. 1850. vsprejel »Postave akcijnega društva za ustanovitev slovenskega gledališča v Ljubljani.« („Novice^ 1850, štev 23.) Odbor je razpisal nagrade za najboljše izvirne gledališčne igre, delnice pa se niso vplačevale in igralci se tudi niso oglašali. Odbor je kupil žaloigro »Mlinar
v
♦) Igro je prevel iz češčine (Stepanek) na slovenski jezik prof. Kleeman, prišedši v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja. Učš se slovenščine je uvidel, da infJ-^e treba dobro znati slovenski.
Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 29
in njegova hči« pa Cegnarjev prevod Mosenthalove igre »De- b o r a h« , vsako po 30 gld.
Podjetje je začelo hirati in je konečno zaspalo. Z uvedenjem ustave 1861. L se je v Slovencih začelo novo duševno gibanje : ustanavljala so se raznovrstna društva, osobito čitalnice, ki so postajale ognjišča narodnemu gibanju ; v njih so se vršile veselice in koncerti, prirejale pa tudi gledališčne igre. Med vsemi čitalni- cami se je odlikovala ljubljanska, ustanovljena 1861. L, in je bila voditeljica svojim sestram drugod po Slovenskem.
Do 1867. 1. je priredila triindvajset gledališčnih predstav ; rodoljubi po Slovenskem so jo pohvalili, da je bila to najlepša misel, kar se jih je v tem času porodilo v Ljubljani, da je čital- nica ljubljanska iz gledališča pregnano slo- vensko dramatiko vzela pod svoje okrilje. ^
Največ je storil v ta namen Jakob Zabukovec, sedaj C. kr. računski višji svetnik in občinski odbornik v Ljubljani. Pri- redil je »Domači prepir« (Kotzebue: »Der hausliche Zwist«), »G o s t i 1 n i c a na pošti« (Goldoni), »S n u b a č i« (»Ein Mann von 40 Jahren«), »Popotnika« (»Ein Zimmer zu zwei Betten«), »Advokata« (Schubert) in »Selški brivec«.
Zabukovec je sproti prelagal za vsako predstavo in tudi sam izbor no igral. — Dr. Bleiweisje 1. 1864. začel izdajati zbirko gledališčnih iger, ki se navedejo pozneje.
Dramaturge omenimo v tej dobi posebej : B. T o m š i č a , Mir. Vi 1 har j a, Seb. Zepiča, Mandelca in Drobnica.
Bernard Tomšič,
porojen v Dobrepoljah, nekaj časa v samostanu, potem pisar v črnomaljskem okraju, nazadnje učitelj v Mirni Peči in na Vinici, jj je pesnikoval v nemškem in slovenskem jeziku, se začel zanimati ^,J za gledališče ter priredil po nemških izvirnikih igri: »Lahko-| verni« in »Ravni pot najboljši pot«.
Miroslav Vilhar,
o katerem nam bode podrobneje govoriti še v slovstveni zgodo- vini, je bil tudi osobito marljiv pisatelj in prirejevatelj gledališčnih iger v 1. 1865 — 66., ko je izdal šaloigre »Detelja«, »Župan«, »Poštena deklica« in »Pomota«. Nekaj iger zapustil je v rokopisu. ^-:^.
30 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Sehastijan Žepie (1829 — 1883) iz Križev pri Tržiču na Kranjskem, je bil profesor v Varaždinu, Zagrebu, Novem Mestu in nazadnje zopet v Zagrebu. Uže gimnazijalec in visokošolec je začel pisatelje vati in je pomagal Janežiču, da je prišel na svitlo »Zgodovinski Katekizem"; dalje je priredil dve gledališčni igri (po Klicperi in Kotzg lme-ju) in dve šolski knjigi za pouk latinskega jezika v nižjih razredih. Posebno zanimivi so njegovi sestavki o neka- terih slovenskih in hrvatskih gimnazijah v ^Novicah 1. 1867. Dopisoval je tudi v ^Slovenski Glasnik'* ter pisal v hrvaščini poučne knjige ter učene slovniške sestavke.
Valentin Mandelc (1837-1872.)
iz Kranja, suplent na gimnaziji v Varaždinu, kjer sta mu bila tovariša Žepič in Valjavec; leta 1864. je prišel za profesorja v Karlovec.
Prvi pojav njegovega pisateljevanja je slovenski prevod češke pesni V. Furchove v »Spomeniku dunajske kmetijske razstave« ; v njej opeva vzajemnost avstrijskih Slovanov. Z drugimi odličnimi njegovimi tovariši je A. Janežič pridobil za svoj „Slov. Glasnik^ in za „Večernice^ »Mohorjeve družbe« izvrstne sotrudnike.
Prevod iz francoščine »Deset ta vže nt lir« kaže, da se je začel pečati s francoskim jezikom, iz katerega je prevel mnogo gledališčnih iger za »Dramatično društvo«; najbolj sta se mu pri- kupila Scribe in Girardin. Najvažnejše njegovo delo je bil prevod prvega dela Goethejevega »F a u s t a« , katerega je »Dramatično društvo« dalo v opiljenje J. Gimpermanu, ki pa tega dela ni do- vršil. Objavljali so se njegovi prevodi v „Besedniku^^ ^Taliji"^ in v ^Letopisu Matice Slovenske^,
Predstave drugod po Slovenskem.
NaKranjskemje izven Ljubljane bilo tudi mestno gleda- lišče v Idriji, namenjeno uradnikom in delavcem ; igralo se je nemški trikrat na leto in sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Bar- bare in rojstnega dne Njega Veličanstva.
Od 1850. L počenši se je igralo tudi slovenski; 1. 1850. dva- krat »Tat v mlinu«, 1853. 1. »Matiček se ženi«, 1. 1855.
v
in 1861. zopet »Tat v mlinu«, 1856. 1. in 1857. »Zupanova Micika«, v 1862., 1863. in 1868.. L Drobnice ve igre, 1865. 1. »Župan«, 1866.1. »Pravda«, 1869. 1. »Poštena deklica«. Od 1869. do 1880. 1. se ni igralo, ker je imel rudnik višjega svetovalca Nemca; 1. 1880. pa je prišel v Idrijo višji svetnik, čeh Novak, kije bil prijatelj slovenskim predstavam. Tem pred-
Pojavi slovanskega življa v društvih, zborih, v Šolah in v gledališču. 31
stavam je bilo v korist tudi to, da je istega leta iz dunajske drama- tične šole prišel tje Vinko Lapajne, ki se je močno trudil, da so se Idrijčani zopet mogli razveseljevati s slovenskimi predstavami. Osnoval je tudi »Dramatično društvo«, ki ima dvajset ustanov- nikov (po 2 gld. na leto) in trideset podpornikov (po 1 gld. 20 kr. na leto), deželni odbor daje 100 gld.
V prejšnjih časih odlikovala se je tudi Vipava, kjer je bil pesnik Radoslav Silvester, takrat trgovski pomočnik in sedaj samostalen trgovec, duša vsemu delovanju na tem polju; on sam je zložil manjše in večje prizore. Za prirejanje gledališčnih iger v Novem Mestu si je pridobil največjih zaslug profesor Ivan Vrhovec, v Kamniku pa neumorni režiser g. J. Štele.
Tudi na Štajerskem so odlični rodoljubi zgodaj začeli prirejati gledališčne predstave.
Leta 1845. je Davorin Trstenjak prišel v Ljutomer za kapelana in se je takoj sprijateljil z zdravnikom dr. Prologom in dekanom Jaklinom. Blizo Ljutomera na praneškem gradu je živel dr. Gottweiss, bivši profesor na mariborski gimnaziji, v mladih letih nemški pesnik, pa vender vnet prijatelj slovenščini. Ta je za zimski čas ustanovil malo gledališče v Ljutomeru, Prelog je bil režiser, Trstenjak dramaturg, Gottweiss pa intendant. Igralo se je nemški, zapela pa se je vmes kaka slovenska pesem, ki je navdu- šila vse zbrane rodoljube ; tedaj isti način, kakor je začel delati v Ljubljani baron Zois.
Trstenjak je uže Ilir 1837. 1. bil spisal dramo v treh činih: »N evesta z otoka Cypros«, prvi čin slovenski, ostala dva hrvatski. Toda v Zagreb poslani rokopis je bil zasežen in uničen. Od Trstenjaka imamo melodramsko pesem »Vodnik« in komedijo »Kako si jeVrbovčan svojo svojeglavno ženko poboljšal?« {„Letopis Matice Slovenske^ ^ 1867.)
Njegovo opero »L a d o« ima dr. B. Ipav-ec v rokah. (Anton Trstenjak, „Slov. gledališče^ ^ str. 79.)
V Mariboru je dr. Prelog, spreten deklamator in izvrsten igralec komičnih ulog, mnogo pripomogel temu, da se je nekaj časa živahno igralo v tamošnji čitalnici, sam je priredil igri: »črni Peter« pa »Zakonska sol«.
V Celju je vzbudil živahno zanimanje za gledališčne pred- stave Josip Drobnič (1812. — 1861.) od sv. Heme blizu Sotle. Bil je kapelan na raznih mestih in je prišel začetkom šolskega
\ •J
32 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
leta 1849. — 50. na celjsko gimnazijo za suplenta, začel prelagati igre iz hrvaščine na slovenski jezik, zbiral okrog sebe dijake, ki jih je učil igrati, in vabil tudi Celjane v sodelovanje. Uredivši si primerno osobje, nastopil je ž njim v celjskem gledališču ; sodelo- vali so celo sini nemških rodovin, osobito se je odlikoval Viktor Leitmeier. Leta 1851. — 52. se je igralo: »Dobro jutro« (3. no- vembra 1851), »Goljufani starec« (14. decembra istega leta), »Tat v mlinu« (1. januvarja 1852) in »Ž u p a n o v a M i c i k a« (7. marcija 1852). Koncem petdesetih let je objavil po nemških
izvrnikih nekaj iger v jjVen(M gledališčnih iger^.
Iz Celja je šel v začasni pokoj v Trat, kjer se je začel pečati s slovarskim delom (gl. zadej v >Knjištvu«); nato je šel v Gradee in učil slovenski jezik na gimnaziji ter sodeloval v uredništvu deželnega zakonika.
III. Slovstveni pregled.
Narodno gospodarstvo.
Trezno misleči Bleiweis je izprevidel takoj vzprejemši ured- ništvo „Novic^, da je slovenskemu kmetu treba najpoprej pouka v njegovih vsakdanjih poslih ; zato je tudi sam pisal o najbolj raznovrstnih stvareh kmetijstva, kakor se vidi iz njegovega živ- ljenjepisa. Pridobil pa si je tudi sodelavcev iz vseh slojev sloven- skega naroda; to priča, da so se dobro razumele njegove težnje. Ljubljanski zvonar Samassa*) je pisal takoj v prvih številkah prvega letnika »Koga so družbe za obrtnost« ; Vrto vec*} je opisal škodljive hrošče; Karol Lok ar,') trgovec v Kranju, pri- poroča zavarovalna društva; Jožef D emšer*) priporoča razdelitev pašnikov ; Anton K u r z ,*) vodja šol v Idriji, razlaga kmetijska opravila v grudnu ; Ličen,") stolni vikar v Gorici, priporoča, da se pomnože gozdi; Ant. Konvac,) kurat, nove panje ; Plemel,*) beneficijat v Lozicah, peč na dve cevi; Fr. Pire, misijonar v Ameriki, ki je 1. 1830. izdal ^Kranjskega Vrtnarja^ ^ je iz Amerike 1. 1846. poslal v „Novice^ »Nagovor na vse kmetiške gospodarje«, priporočuje sadjarstvo ; primerne nauke »Slo- venskim vinorodniko m« daje Ant. Koderman,*) učitelj v Braslovčah na Štajerskem, odlikovan s srebrno svetinjo; Janez C e r e^r ,^^) uradnik velike colnije v Trstu, govori o davkih, razlaga
\ ; •• i ■
v
t-
Slovstveni pregled. 33
zmoto o kavi.") Naravno pa je, da so imele 1. 1848. „Novice^, ker so rade poročale o javnih rečeh, premalo prostora za kmetijske stvari; to je bilo tudi še 1849. L; pogostoma so „Novice^ 1850. 1. iz ^Jadranskega Slavjana" vzprejemale spise o kmetijskih stvareh.
Josip K o 1 1 e r **) iz Gorice priporoča, da se bolje porablja zemlja na hribih in gorah ; S t o j a n ^^) uči, kako je pridelovati lepo zelje; A. Fleišman^*) razlaga, kako se na pustih krajih zasajajo drevesa; nadgozdar Megušer*^) vpraša, jeli kmetovalci ne mogo brez hoje izhajati za nastelje ; J. Šuc,^®) sedaj dekan v Št. Martinu pri Slovenjemgradcu, poroča o kmetijski razstavi v Šoštajnu; Rau t- nar") je napravil načrt za gojitev sadjarstva po različnih gorenj- skih krajih.
Jako važna pa je za narodno gospodarstvo, vsaj na Kranjskem, »Spomenica kupčijske in obrtne zbornice kranjske«, predložena ministru kupčije, obrtnije in javnih stavb, podpisana od predsednika Lukmana, in izdelana od dr. Kluna ; nadrobno popisuje narodno- gospodarsko stanje ter povdarja pomanjkljivosti in prosi pomoči. Primerno je povdarjal visoki namen poljedelstva M. Verne, Blaž Fišer je podal zlata pravila za kmetovalce z geslom : »Naprej ! je sedaj tudi glas kmetovalca« ; važnost kmetijstva je poudarjal tudi slavnoznani naravoslovec in pesnik „Slov. Bčele^ J. Štefan*^); Rubesa,") župnik v Vremu, je objavil svoje izkušnje z izpiranjem bolnega grozdja ; pesnik Josip H a š n i k ^®) objavlja v Trbovljah na Štajerskem svoje izkušnje z debelim korenjem. Posebno marljivo je 1854. 1. pisal v „Novice^ J. Š u b i c , n. pr. o dobrih lastnostih kopriv,**) o preji in platnu iz kopriv,") o gozdnem drevju,*^) o koristi brinja **); A. L i k a r *^) priporoča sredstvo proti gnilobi mesa.
Priprosti kmetje so poročali o svojih izkušnjah, n. pr. Jal en*®) na Hujah blizu Kranja o turšici, istotako L a v r i č *) v Moravčah. Z a 1 o k a r **) je vprašal, so li naši dedje gospodarili bolje ? Od- govor: Ne. Dr. J. Žan")je po nauku narodnega gospodarstva v pravoslovnem oddelku na dunajskem vseučilišču označil nalogo narodnega gospodarstva tako-le: »Spoznanje, spodbadanje in mno- ženje pridelovalnih in izdelovalnih močij : torej tudi vedno pomno- ženje človeške omike.« Koncem 1856. leta priporoča J. Subic'^ kmetom, naj prebirajo knjige in gospodarske časopise, če hote gospo- dariti dobro in varno in odvrniti s tem, da ne bodo bolj omi- kani narodi v gospodarskem oziru nadkrilili Slovencev. Začetkom 1857. L se je s pomočjo vlade in kmetijske družbe osnovala v Idriji
v. .
34 Zgodovina slov. slovstva. Ilf. del.
sadjarska šola. Jožef D u 1 1 e r ,") posestnik na Skrjančevem, pri- poroča drenuljo; Robič^^) označuje napačno cepljenje dreves; dr. Haubner^^) razlaga, kako je pitati teleta; Cizej**) nasvetuje, naj se ne zatirajo ptiči; J. Saj o v ic'^) govori o pijači iz brinja; Lovro Pintar^®) poroča o sadjarstvu, kakor ga uče v preddvorski šoli; o važnem vprašanju radi stanovanj na kmetih je poročal T u š e k ,^') zahtevaje, da se morajo tudi na kmetih ravnati po naravoznanskih zakonih.
L. 1857. so povesti, zgodovinski in jezikovni spisi potisnili nekoliko na stran narodno gospodarstvo, tako tudi 1858. 1., kajti po nekaterih prevodih iz nemških gospodarskih listov izpregovori šele v 18. številki »Stari kovač iz Šiške« (Ferd. Schmidt**) »Še dve besedi našim gospodarjem«, naj se kaj plačuje tistim, ki vničujejo kebre ; Urban G o 1 1 m a j e r ,*®) župnik v Roču, je nasvetoval, naj se razdeli Kras, da se ložje pogozdi; Janez Cigler*®) popisuje kmetijstvo po ribniškem okraju; Jakopič**) poroča o vinograjskih izkušnjah na Štajerskem; J. Jonke*^ iz Cermošnifc nasvetuje shranjevati med v lončenih in dobro pocinjenih posodah ; Andr. Likar**) uči, kako je narediti solnčno uro na zid ; Janko Vijanski**) pa, kako se dela les trpežen.
Tudi zgodovinar Hicinger'*'^) se je pečal s kmetskitn vpraSanjem in predlagal, naj bi se povzdignilo po živinoreji kmetovanje na Notranjskem.
Leta 1861., ko se je uvela ustavna vlada v Avstriji, so „Novice"^ morale začasno dajati več prostora* javnim stvarem. Dr. Razlag**) priporoča, naj nabi- rajo premožni Slovenci denarja v ta namen, da se nakupi mnogo iztisov Zalokar-
v
jeve knjige „ TJmno gospodarstvo in kmetovanje " in razdeli po Štajerskem ; dr. Lovro T o m a n '*0 nagovarja Slovence, naj na kmetih ustanavljajo knjižnice.
O čebelarstvu so se oglasili 1862. 1. nekateri kmetje, n. pr. Jurij Jereb*') iz Vodic na Gorenjskem, gled6 reje tujih čebel, Janez Zavrl**) v Višnji gori priporoča prestavljanje panjev.
L. 1863. se je oglasila prva slovenska narodna gospodarica M i n č a ^) z Bršeca v Istri, priporočujoč Gorenjkam sviloprejo; nNovice** so sicer omenile ne- koliko poredno, da to za Gorenjce ni nič novega, da pa venderle domoljubno pisa- teljico rade vsprejmč med svoje sodelavce.
Novi sodelavec je Srečan P i r c ^*) iz Jelšan, ki priporoča šolske kme- tijske vrte.
Umetno ribjo rejo je na Kranjskem prvi uvedel dr. Ahaci č") ml.
Dr. Lavrie ,^') predsednik Ajdovske čitalnice, je na shodu dnš 17. julija 1864. 1. gled6 vinogradarstva predlagal napredno in skupno delovanje.
Nova moč v narodno -gospodarski stroki 1865. 1. je A. Žgur,**) ki se je zanimal zlasti za vipavske in notranjske pokrajine ; svaril je pred pokončavanjem gozdov; njemu je pritrdil Jakob Janezi č.")
t '
Slovstveni pregled. 35
Najobširniši in najtemeljitejši spis je Fr. Jančarja »Mladi Vincar«.*®) Ta obširni spis je izdal potem v posebni knjigi, ki se je hitro razprodala.
V Slov. Goricah na Štajerskem živeči Dominik čolnik*) je predlagal terminologijo za plemenitev vinskih trt. Naš Ahasver L dr. P. T ur n e r/*) ki je prehodil mnogo sveta, povsod se učeč, da bi koristil domovini,^ je v »Popotnikovih opazkah po Angle- ške m« pozorno opažal kmetovanje, primerjal ga z našim in dajal kmetom lepih naukov. Dr. Janez Mencinger,^*) duhoviti naš pripovednik, zahteva v lepem spisu ^)K m e t in narodnost«, naj se tudi v kmetskem stanu goji ponos. „Novice^ razglašajo nazore poljedelskega ministerstva o uvedenju nadaljevalnega pouka v kme- tijstvu, a zrno nazorov je: »Plačajte si sami pouk«.
Vsak narodni gospodar ve, koliko je cehom za narodno bogastvo koristila sladkorna pesa. Zelo sta torej tudi Slovencem ustregla sinova Avgusta Tschinkla ,®®J ki sta v svojem obširnem pouku o tem predmetu povdarjala, da kmetijstvo ne pride do najvišje stopinje, ako ni združeno z obrtnijo; isto je trdil dr. Lavrič®^) na shodu v Ajdovski čitalnici dne 1. junija 1866. I.
Drug obširen in poučen spis v tem letniku „Novic^ je Ivana Tomšiča"*) poročilo: »Šest tednov na Dunaj i ali gospo- darsko - kmetijska šola.«
Splošnega pomena je dr. J. Mencingerja spis »Kmet in narodnost«,®*) ki povdarja, kako ponosen naj bi bil kmet; kmetski stan se naj ohrani v sedanji celoti (800.000 kmetov šteje slovenska zemlja), naj bodo pošteni v mislih in dejanjih, trdni v značaju in premoženju, da napredujejo v narodnem izobraževanju, potem pride — enakopravnost in čast.
Začeli so izhajati časniki za gospodarstvo; Andr. Maruš ič je 1863. 1. začel izdajati „ Umnega Gospodarja^. (Gl. pobliže Marušič.)
Dalje se v podrobnosti tukaj ne moremo spuščati, samo toliko navedemo, da so zraven Vrtov ca in Robide bili naj- marljivejši pisatelji v tej stroki : misijonar Fran P i r c v Ameriki ; Jurij Pa j k, tesarski mojster v Ljubljani; Peter Aleš, stolni dekan v Trstu ; Peter M u s y , učitelj v Šoštanju na Štajerskem ; Peter Leskovec, uradnik kmetijske družbe v Ljubljani ; beležnik dr. Jožef Orel, nekaj časa podžupan ljubljanski ; župnik Jernej Ar k o (v jjNovicah^ včasih podpisan Okra); Josip Godina- Verdeljski, urednik nekaterih časnikov v Trstu, ki se pa
36 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
niso mogli dalj časa vzdržavati; Mihael Ambrož, državni poslanec^ in župan ljubljanski ; župnika Josip Bevk (Križnogorski) in Lovrc^ Pintar, le -ta zlasti bivši sadjar.
Med mlajšimi je dr. Ivan G r š a k , beležnik v Ormožu. S prvimi spisi o kmetijstvu nastopajo Fr. Povše, R. Dolenec^ inScholmayer.
Pesništvo in pripovedništvo.
Lepa jutranja zarija nove svobode je vzbudila pesniško žilo- v marsikaterem rodoljubnem slovenskem srcu, ki inače ni služilo muzam; zato nahajamo mnogo posameznih pesmic, zloženih po možeh, ki sicer niso znani ko pesniki, n. pr. : Huber je zložil »Otok bleski«; Strel »Popotnik pridem črez goro«; Uršič »Popotvanje, bratje« id. ; Pirnatje spretno prevel iz češčine »Kje dom je moj?« Tak drobiž se je posrečil tudi Valentinu Orožnu, ki je tuje pesni za slovensko uho in srce znal prikrojiti tako spretno, da jim je težko poznati tuji izvor, posebno če so jim zloženi tudi primerni hapevi, n. pr. »Kje so moje rožice?« »Mrzli veter tebe ž ene« id.
Tudi marsikateri sedanjih dostojanstvenikov in učenjakov je v mladeniški dobi zakrožil kako slovensko pesmico ; Jos. Radonievič (Švegel, zdaj baron in grajščak v Grimšicah na Gorenjskem) je v „Slov. Bčeli^ na svitlo dajal pesmice, opevajoče naravo. Jeden največjih fizikov novejše dobe dr. Jos. Štefan, bivši vseučiliščni profesor na Dunaju, po rodu koroški Slovenec (1852. leta dovršil gimnazijo v Celovcu), je iz slovanskih jezikov na slovenski jezik prevajal mične pesni, n. pr. »Nevesta ukazuje očetu«, »Kdo bi venec nosil?« (obe ruski)*) ali pa tudi nemško na- rodno, n. pr. »Grof in m lin ar jeva hči«*j pa tudi kako izvirno, n. pr. »Prepozno«.
Celi dan lepo cvetela Mlada mi je rožica; Ko pa solnčice zaide, Nagne glavo revica.')
Pisal je Štefan v „Slov. Bčeli^ III. po praških novinah v lepem jeziku »Obraze iz Serbije«, pošiljal v „Slov. Glasnik^ dopise z Dunaja, poudarjajo, da se naj pišejo spomini o Prešernu in o drugih pesnikih. Pa uže sestavek »Številna znamenja in sestave« *) je kazal, kam meri smoter njegovega življenja. Tudi v „Vedezu^ se nahajajo njegove pesni.
Slovstveni pregled. 37
»Josipina Turnogradska« je zložila sicer samo jedno pesen »Zmiraj krasna je narava«, pa je navdušila Milico Z., da je v Razlagovo „Zoro^, v „Bčelo^ pošiljala plode svoje muze, dalje pa o njej ni sledu, dasi je obljubila rečenemu listu, »da hoče v bodoče pošiljati kake stvarice«. Omenimo tudi še te-le pesnice, ki pa niso trajno delovale na polju slovenskega slovstva : Fani Hausmanova, "hči lastnika novoceljske grajščine (umrla 1853. L), pisala je v „Celj- skih Novinah'^ 1848. in v ^.Sloveniji 1849. L; Alojzija Oblakova
in L. G kova na Ptuju ;^) N. Vičičeva;®) tretja kitica iz njene
pesmice »Ljuba Spomlad« slove:
Male pesmice donele, Serca bodo nam ogrele, S^j v pomladi so ognjene Želje vse zdaj ohlajene; Prerojena bo narava, P^la se bo božja slava.
Klara R.'), »Molčečemu pesniku«:
Kaj nek^ delaš, sin slovenski, Da ni sluha tebi več? Al počiva duh pesmenski. Da nam ne prepevaš več?
Malica G. v ,,Slov. Glasniku 1863: »Kaj me veseli?«
Najbolj vendar se radujem, Prosto rada bi zapela
Ce domače peti znam; Milo glasne pesmice,
Krepke glase naših čujem, Bratom, sestram da bi vnela
Lahko srčice imam. Srce, če je mlačno še.
Omenijo naj se še:
Majarčičeva ^) »Miroslavu odgovor«; Ivanka K.®) »Svoji domovini « , »Pozdrav«; Ljubnikova z Gorenj- skega***) »Odprto pismice visokočislani L. Pesjakovi.«*)
- ) Gerti Gomilšakovi, ki je objavila več pesmic, je slavni hrvatski pesnik
Trnski posvetil to-le slavilko:
Nevidje te moje oko, Ima, ima naše krvi,
Al sam srečnim čuo uhom, I junačke i poštene.
Da mi liečeš na visoko, Kojoj rod je svadje prvi,
Čerka slave, srcem, duhom I Koja stranput ne pokrene.
Ima, ima krasnih dušah. Ima, ima još srdacah,
Razbistrenih ženskih glavah : Sto se niesu potudjila,
Molitvu jim Višnji sluša, Kojim pjesme praotacah,
S njih se srce razigrava. Pjesma naša još je mila.
Vjernih čerkah ima, ima Tako, Gerto. pjesma moja
U nj' da sestre pogledaju, U zabiti Tebe nadje,
Ima milih posestrimah, U milini Tvog pokoja
Da se brača u nj^ uzdaju. Zazujit če žica sladjel
U Gradcu na 21. Rujna 1854. Ivan Trnshi.
38 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Tudi narodni pesniki so se oglašali; n. pr. Jurij Vodovnik**) je bil cerkovnik, tkalec in berač ter se živil s pesnikovanjem za koline in ženitvanjske gostije; on spada deloma še v poprejšnjo dobo, ker je bil 1797. 1. porojen v Skomerski fari na Spodnjem Štajerskem. Grabič Miha,") mlinar pri Celju, je zložil pesen ob otvorjenju celjske čitalnice, peval »Od pridnega in zanikernega kmeta«, ko je njegov prijatelj Fran Bizjak dobil srebrno svetinjo za sadje- rejstvo.
Pripoveduje se,") da je v Središču zložil neki kmet mnogo pesnij; v Bukovcih pri sv. Margeti blizu Ptuja je živel priprosti pesnik Forštnerič, pri Ljutomeru Farkaš. Med narodne pesnike smemo šteti tudi Frankolskega, dasi je zložil epsko pesen »Veronika Deseniška«; hodil je nekaj let v latinske šole v Celju. Niti srednjih niti višjih šol ni videl Radoslav Silvester, pa je zložil celo več sonetnih vencev. O njem pobliže med pobožnimi liriki.
Večina naših preporodnikov je bila nadahnena pesniškim duhom, tako Hicinger, Ravnikar-Poženčan, Trste- njak, M. Maj ar; Slomšek je bil tudi skladatelj. Bleiweisu in Einspielerju muza ni bila prijazna.
čudovito je, kako sta na svoje rojake delovala Prešern in Koseški. Dasi nam je le Prešern ustvaril pesniški jezik in skorej v vseh strokah pesništva ustvaril klasične umotvore, ga vendar večina Slovencev ni razumela, nego udala se je Koseškega vzne- senemu domoljubju ter visokozvenečemu in bombastično tekočemu jeziku. Za Prešernom jih je pot ubralo vrlo malo ; najodličnejša sta Rodoljub Ledinski, katerega Marn primerno imenuje »Prešerna v duhovni obleki«, ter Fr. S v e 1 1 i č i č , čegar natančnejši življenjepis še pričakujemo.
Mnogo pesnikov je šlo za Koseškim, pred vsemi Toman, kateremu se ne čudimo, ker je njegovo znanje slovenskega jezika bilo plitvo. Precej dolgo vrsto let se še Valjavec ni mogel iznebiti koseskizmov, kar se posebno vidi v njegovi lepi pripovedni pesni »Zorain Solnca«. Sam rad priznava vtis Koseškega pesnij Fr. Cegnar, vender je Cegnarja bolj mikala navdušena vsebina nego oblika, ker si je Cegnar svoj lepi besedni zaklad, ki ga je iz rojst- nega kraja prinesel v šolo, ogladil po marljivem učenju v srednji šoli in neprestanem čitanju srbskih pesnij.
Med prve sotrudnike Bleiweisove na pesniškem polju se šteje tudi L. Jeran; ker pa je on vse svoje moči posvetil nabožni
Slovstveni pregled. 39
odgoji slovenskega naroda, se ta stran njegovega delovanja ni močno razvila; tudi njegovi sodelavci pri „Danici'\ kolikor so pesnikovali, na razvitek pesništva niso vplivali.
Pohvalno se morajo omeniti »Hebrejske melodije«, ki jih je spretno po Byronu udomačil Jeriša; sicer mu jezik ni popolnem uglajen, pa nasproti Koseškemu je lepo napredoval.
V pobožni liriki se je trudil Janez Bile s prevodi himnov, ki so se natisnili najpoprej v „DanicV^, potem pa ponatisnili posebej, pa tu in tam oblika zaostaja za zahtevami časa ; priznan pesnik na tem polju je jedino le Ivan Vesel, ki se je po svojih lepih pre- vodih ruskih pesnikov usposobil za to. O njem v nastopnem zvezku.
Kar se tiče pripovednegaslovstva,je prvi »romancier« slovenski, Janez Cigler, molčal prve čase našega preporoda ; po svojih povestih »Sreča v nesreči« in »Življenje sv. Heme« sega še v Prešernovo dobo. Ugodna ocena Levstikova ga je zopet obudila za slovstvo. Tudi Dragotin Š amperi spada po svoji knjigi jjNavuk v peldah^ v poprejšnjo dobo, ali radi nekojih pesnij v jjSloveniji in v „Vedezu ga smemo deloma šteti tudi v Blei- weisovo dobo. Najplodovitejši pripovednik za priprosto ljudstvo je Fr. Malavašič — Prostoslav Milko — . Prevajal je Krištofa Šmida; s temi knjigami je na Kranjskem vzbudil zanimanje za čitanje v priprostem narodu, kakor Krempelj na Štajerskem. S samostalnimi pripovedniki je bila „Slov, Bčela^ slabo preskrbljena ; kratke povestice so bile večinoma prevodi iz češčine in poljščine; v drugi polovici II. tečaja sploh ni nobene izvirne povesti, v III. tečaju so izvirne »Vladimir in Košara« (Svetec) : Samuel, bolgarski car, šel je nad Srbe, doma zapustivši hčerko jedinico Košaro. Vladimir, vjeti vojvoda nasprotnikov, se je prikupil Košari, ki je srečno rešila ljubljenca in potem srečno živela ž njim v Belemgradu.
Dve drugi povestici »Žrtvovanje na Savi« (B. Janežič) in »Cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju« (L. P.) nas vodita v staro slovensko zgodovino : premagani so paganski Slovenci ; Pri- vina in Ljudmila sta srečna zakonska dvojica. — Paganski Slo- venec je v naglici zabodel svojo hčerko, ki je ljubila mladega kristjanskega junaka ; mučenici so postavili lepo cerkev na Lurnskem polju. — Več malih izvirnih povestij je spisala Josipina Turno- gradska.
V drugi polovici leta 1852. nahajamo v „Novicah prve sle- dove pripovednega slovstva, n. pr. »Bistroumni sodnik«, »Dva
40 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.
kmcita pri zdravniku«, »Ponižnost povikšana, prevzetnost ponižana« (ruski car Aleksij je izbiraje zaročnico odklonil ponosno kneginjo Barbarikinjo in volil ponižno Nariškinjo). Take povesti so se na- daljevale tudi leta 1854., n. pr. »Eden lot jezika« (po bosenskem izvirniku).
Pripovesti, v kolikor niso bile izvirne, so se naslanjale veči- noma na jugoslovanske in ruske izvirnike. Na tem polju je I. Levičnik jjNovice" zalagal od 1. 1856. do 1871. in navadno prevajal iz „Nevena^ (glej njegov življenjepis v predelu »Šolniki«), Omeniti se mora nje- gova izvirna povest »Zajtik«, obraz iz vojaškega življenja za časa Napoleona. Pa tudi arabske pripovesti so ugajale, n. pr. »Ahmet Methemir in njegov sin Abdala«, ki jo je po ilirskeni poslovenil Kobe. Kratke povesti so pisali tudi : Dernjač, Verdeljski, Križaj, Pavalec, I. Subic.
D. Trstenjak je načrtal \ „Novicah" pot novelam ; nekako v odmor v svojem znanstvenem delovanju je pisal povesti od 1854. 1. nadalje; tako nam je slikovito narisal v noveli »Slikar« mične strani iz življenja slikarja Ticiana; povestici : »Spoznanje« in »Slutnja« nam pripovedujeta o Vrazu in o malomestnih raz- merah v Vrbovcu. Posebno se odlikujeta »Slovenski Leander«, novela po narodni kranjski pripovedki, in »Kelmorajn«, obraz iz njegovega dijaškega življenja. — Josipu Levičniku se pridružuje Kos Cestnikov, ki je povest »Boljarka« priredil za „Nov.^ 1858 L, Janko Vijanski pa svojo povest »čudna lipa«, prevedeno iz češčine, za isti letnik „Novic", J. Marn pripoveduje, da je Vernetov prevod Chateaubriandove »Atale« ostal v rokopisu ; to ni istina, nahaja se v jjNovicah" 1859. 1. ; prevod je inače točen, samo besedni red je še preveč po nemškem zlogu. Od 1858. 1. so imele „Novice^ le malo
boljših povestij.
Jezikoslovje.
Prvo jezikoslovno vprašanje, katerega so se dotaknile „Novice^^ je, da Kobetu dajejo obširen odgovor, zakaj so se izpremenile nekatere belokranjske oblike v njegovem spisu, ker odločno na- sprotujejo mešanici iz slovenščine in hrvaščine. Ko so „Novice^ 1. 1851. slovo jemale od svojih čitateljev, se je večji del njihovega slovesa bavil s trditvijo, da odločno nasprotujejo mešanici, kakor jo je pisala Razlagova „Zora".
V jezikoslovni stroki je „Novice^ podpiral Jurij Gaf,^) ki, pri- družuje se Kremplju, pošilja »Vesel pozdravec vsem Slovencom« ;
Slovstveni pregled. 41
[ oplakuje smrt Kopitarja, Jarnika, Hladnika, pozdravlja Viriti-ja,
\
Kastelca, naznanja Miklošičeva in Slomškova*) objavljena in svoja lastna dela> ki jih spisuje, in želi slovenske slovnice po vseh narečjih.
^ Humoristična je »Prošnja meseca Listopada*) na tiste Slovence, ki ga imenujejo Listognoj« ; razgovora o imenu mesecev so se udeležili Jernej Peternel,^) Lenček") in D."') Začelo se je etimolo- gizovanje: Praberski je razlagal besede »župan«, »županija«.*) Dasi 80 se v letih 1848. — 50. radi potrebe v naglici spisavale slovnice, se je od druge strani vender tudi zahtevala točnost in resnoba ; to se razvidi iz obširnega in temeljitega pretresa Murščeve slovnice.®)
Radi jednotnc pisave rodilnikove končnice »ega« se je oglasil pesnik Oliban,^®) „Novice^ same so opetoma izražale želje po jednot- nosti, dasi niso bile prijazne »slovniški sodniji«, ki seje bila pred- lagala od neke strani.
Zalokar^^) je objavil »Rodovnik slovenski« in prosil, da se niu naznanijo iz vseh slovenskih pokrajin lepe pristne besede te vrste.
„Novice^ imajo to zaslugo, da se je v njih začel važen raz- govor o dovršnih in nedovršnih glagolih ;^^) tega razgovora so se udeležili Metelko, Cigale, Šolar in Navratil.
Navadno se pripisuje Levstiku zasluga, da je on prvi opozoril J^a napačni besedni red v slovenščini ; opomniti pa je, da je Cigale ^*i v sestavku »Drobtinice iz slovenske slovnice« po hrvatskih in čeških vzgledih pokazal na pravilni besedni red v našem jeziku.
Ker se je marsikatero istersko mesto v „Novicah^ navajalo bolj po italijanski nego slovenski obliki, navel je J. Volčič več domačih imen, izven Istre manj znanih n. pr. Labingrad — Albona, Zmingrad — Gemino i. d.
Po oceni Murščeve slovnice ni bilo nobene tako obširne kritike, kakor je »Pretres slovenskih beril za 3., 4., 5. in 6. razred srednjih šol« ; pisatelj Bož. Raič pravi, da nam je po razvitku na- šega jezika paziti na to, da se vanj ne ukradejo tako »gnusne in nesnažne pošasti« kakor v Hrvatih.
Kakor se vidi iz tega kratkega pregleda, je bil v začetku slovenskega preporoda skorej vsak marljivejši pisatelj tudi kolikor toliko jezikoslovec, n. pr. Hicinger, Trstonjak, Ravnikar, Muršec, Majar, Kobe, Navratil i. d. Slovnice, ki so jih v naglici spisali v 1848. — 49. letih Muršec, Potočnik, Malavašič, niso mogle vplivati
42 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
na razvoj slovenskega jezika. Miklošičeva jezikoslovna dela pa in ozir na narodno blago je omogočil Janežiču 1854. 1. tako spretno spisano slovnico, da je še do zdaj ni prekosila nobena druga. Njena vrednost je v tem, da svoje zglede jemlje ponajveč iz priproste narodove govorice, iz pregovorov in najboljših pisateljev. Levsti- kova, v nemškem jeziku pisana slovnica se ozira na narečja in na zgodovinski razvitek oblik in znači v tem smislu velik napredek.
Ker se ni dala izvršiti ilirska ideja, sta Majar in Raič izdala slovnici ruskega jezika, da bi pospeševala vsaj znanje najbolj raz- širjenega slovanskega narečja.
Slovensko slovstvo.
„Novice so rade kaj povedale iz zgodovine slovenskega slovstva in zanimljivo je, da njihove prve beležke v tej stroki gred6 Vodnikovim ^Ljubljanskim Novicam ^) ; J. Kobe zasleduje Cirilov obred na Kranjskem.^)
Poženčanu, ki je govoril o pratikah sploh, so pristavile jjNovice, da je po zgodovini pratik prva slovenska pratika prišla na svetlo 1726. leta v Augsburgu.
^Slovenske misW^) (Matija Maj ar j a) silijo rabiti 1. vselej gajico, 2. vsem Slovencem in morda tudi ostalim Slovanom, pa ne samo v kakem kotu znane besede, 3. ne kovati novih besed, 4. skrbeti za lep zlog, 5. citati knjige raznih slovanskih plemen, 6. prevajati narodne pesni srbske, 7. pisati o narodnem izobra- ževanju.
Malavašič*) ocenjuje Koseškega in Prešerna.
Kakor v drugih strokah, so ^Novice tudi tu storile leta 1852. lep korak naprej s tem, da je Fr. Cegnar novejše slovenske in slovanske knjige naznanjal in ocenjal v posebnem oddelku z naslovom »Slovanski popotnik« do 1858. leta. Omejil*pa se ni samo na slovstvo, nego omenil je vse, kar spada v kulturni napredek Slovencev in Slovanov.
Sem moramo šteti tudi oddelek v ^Novicah leta 1852.: »Življenje slavnih Slovanov«; »čas je — pravijo ,,^ot)ice^ stran 138 — tudi Slovencem po malem od slavnih mož, od teh dragih in bliščečih kamnov slovanskega rodu pripovedovati« in dr. Opisani so izmed Slovencev Vega, Kopitar, Kranjec in Valvazor.
Zgodovinski pregled. 43
J. Šubic^) je na svoje vprašanje »Kakošnih bukev je Slovencem zdaj potreba?« odgovoril, da bukev za proste narodne šole (slovnic je pre uže preveč) naravoslovskih, zemlje- pisnih in zgodovinskih knjig za srednje šole, pa tudi grško-sloven- skega in latinsko-slovenskega slovarja in sv. pisma.
Jednako vprašanje, pa omejeno na kmetiške potrebe, je stavil J- K obe") in rekel sam, da imamo mi Slovenci več molitvenikov nego Francozi, za kmeta potrebnih knjig pa ne.
K. Žavčanin') je izrekel željo po leposlovnem časniku v obliki češkega y,Lumira'^, nadejaje se, da njegove želje ne bodo glas vpijočega v puščavi. Janko Vijanski^) je naravnost javno prosil Janežiča, naj o tem razodene svoje mnenje ; njegovi prošnji se je pridružil J. Drobnič v »Odprtem pismu g. Antonu Janežiču v Celovcu«.®) Tem prošnjam se je udal Anton Janežič in objavil oklic na ^Glasnik", razpisal darilo po 30 gli za najboljšo novelo nikakor pa ne sprejemši nasveta, da bi bil list na pol slovenski, na pol ilirski.
Leta 1861. je na Cegnarjevo mesto (Slovenski popotnik) stopil A. Kos-.Cestnikov in v začetku leta ,,JVbyicam'^ spisaval neko- liko let »Slovensko slovstvo« vsakega minolega leta. Uže ime kaže, da so se „Novic&' omejile samo na slovenske duševne proizvode.
Zaslužni šolnik P. Ladislav Hrovat,*®) je govoreč o slovenskih berilih prvi izprožil razgovor o tem, kako naj bi se ^Zgodovina slovenskega slovstva^' učila na gimnazijah, in je nagovarjal, naj bi Slovenci pisali življenjepise slavnih mož, sestavili malo knjižico in jo v »Monumentum perenne« darovali blagemu Slomšku.
»Nekemu obrekovavcu Slovencev« so ,,Novice'^ 1861., str. 342, naštele najvažnejša slovenska slovstvena dela, Zakrajšek pa je v „Izvestju goriške realke 1860. leta objavil kratek »Abriss der slovenischen Literaturgeschichte«.
Prvi kritik v slovenskem slovstvu je J. Trdina, ki je v y,Ljuh- Ijanskem (5asmA;tfr'^ 1850. L spisal »Pretres slovenskih pisa- telj e v«.
Proti temu se je oglasil L. Pintar s spisom »Nekaj iz Vesne proti , Pretresu« povdarjaje, da se ne sme vse soditi preostro, in da se je treba ozirati na znani izrek : Vsak početek je težak.
44 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Zemljepis in zgodovina.
Primeroma rano se je v Slovencih začelo skrbeti za to, da bi pobliže poznali*) svojo domovino. Prvi nagibi sezajo v Vodnikovo dobo. Henrika Freyerja, rojenega Idrijčana, kije bil dvajset let muzejski varih v Ljubljani in se je uže v mladih letih zanimal za slovenske izraze iz naravoslovja, je nagovarjal Kopitar, naj sestavi krajevni imenik. Uvažuje ta nasvet je izdal Freyer »Obraz kranjske dežele« z nemškimi in slovenskimi imeni. Delo je bilo za one čase izborno. Leta 1846. je prišel na svetlo krajevni imenik.
Njegov naslednik je bil Peter Kozler, kateri je izdal zemljevida slovenska 1854. in 1864 leta. Mnogo sta se zanimala za zemljepis in zgodovino Kranjsko dr. Gosta, Andrej Švegel (Viteslav Radonievic).
»Slovensko društvo« v Ljubljani je naprosilo Hicingerja, ne bi li sestavil poljudno pisano kratko občno povestnico? Tej želji je ustregel na vse strani marljivi pisatelj s tem, da je izdal »Popis sveta« s »pridjeto kratko povestnico«, pa »Obraz vse zemlje v dveh polkroglah«. O Hicingerju pa je omeniti še to, da je k cerkveni zgodovini dežele kranjske v ,jArchiv filr Landes- geschichte des Herzogthums Krain leta 1854. narisal tudi zemljevid kranjske dežele po osnovi škofijstev od 1462. do 1787. leta.
Med slovenskimi preporodniki imajo posebno za zgodovinsko razjasnjenje naše minulosti največ zaslug P. Hicinger, M.Rav- nikar in Davorin Trstenjak, dasi ne vselej z neopovržnim
uspehom.
Prirodoslovje.
Razvitek nobene stroke ni zgodovinsko tako razjasnjen kakor botanike. Vilhelm Voss je v „Izvestju ljubljanske realke" 1883 — 84. L ločil tri dobe: I. Klasično od 1. 1754 do 1800, II. dobo Hladni- kovo od 1. 1800 do 1852, in III. novo od 1. 1852 do 1. 1883. V prvi so delali Scopoli (1754— 67), Wulfen (1762— 63), Hacquet (1768— 88) in Zois (1756—1800). Hladnikova doba obsega Hladnika, Josipino Kv^iatowsko, Fieišmana, Grafa in Freyerja.
častni naslednik Hladnika je bil Andrej Fleišman; gojil je tudi sadje- in murvorejo ; kmetijska družba je izdala njegovo rastlinstvo. Po njem sta imenovani dve rastlini : »Pastinaca Fleisch- mani« in »Scabiosa Fleischmani«.
♦) L.: Živa potreba, da prebiramo zgodovinske knjige. „^oy.*' 1867, 12.
Slovstveni pregled. 45
Žiga Graf, doktor kemije, je bil v Ljubljani porojen 1801. 1. Nabiral je rad rastline po kamniških planinah in objavljal opažanje v znanstvenih listih ; bogati herbarij je po njegovi rani smrti 1838. L dobil kranjski muzej.
Karol Robida je 1849. 1. izdal ^Naravoslovje ali fiziko^ izpu- stivši matematično fiziko, ker ni znal dotične terminologije, kakor priznava sam.
Zasebni rastlinar je bil Jernej Medved (pisatelj molitvenikov, naveden na dotičnem mestu), župnik v Trnovem v Ljubljani. Na- biral je z veseljem rastlinska imena za „ Wolfov slovar^ in po svoji smrti tudi zapustil mali slovar o rastlinah.
Drugi zasebnik je bil Ferdinand Schmidt ali »Kovač iz Šiške«, ki je marljivo podpiral „Novice'^ in v Erjavcu vzbudil lju- bezen do naravoslovja.
V naravoslovju je v Bleiweisovi dobi znamenita prikazen Matija Vertovec, ki je dosledno in premišljeno hodil ves čas svojega življenja po tistem potu, ki si ga je bil izbral v mladosti. Z „Yinorejo^' je mnogo koristil svojim rojakom. »Kmetijska kemija'^ je pisana kolikor moči v priprosti pa vendar navduševalni obliki. V zvezdoznanstvu je oral ledino v našem slovstvu.
,,Novice so tudi poročale (1849, 200, 218, 223; o naravo- slovskih pogovorih v ljubljanskem muzeju,^) v kolikor je to pri- puščal prostor.
Deloma javne stvari, deloma jezikovni, zgodovinski, potopisni in pravoznanski spisi so jemali „Novicam" 1848—51. 1. toliko prostora, da nahajamo 1. 1852. samo skromen sestavek »Luna«, ki se zvršuje tako-le: »Mora tedaj tudi čas biti, se na te (naravoslovske) prikazni ozirati, po premišljevanji resnico izvedeti in take skrivnosti od- krivati v blagor človeštvu.«
Da bi odpravile nedostatek v tej stroki, so začele ,,Novice'^ 1853. 1. objavljati spis »Potovanje po okrajnah natoroznanstva«,*) oziraje se na pripravljanje soli, po nemškem izvirniku. Po češkem časopisu „Živa" ie posneto »Zimsko spanje prirode« % Izviren je se- stavek »Močelke«*) (Infusionsthierchen).
Josipu Subicu se je 1856. 1. pridružil Simon Šubic ; prvi je še »potoval po okrajnah natc^roznanstva«"') razlagajo pridelovanje in rabo železa, drugi je pošiljal z Dunaja »Pisma o natoroznanstvu« in »O človeški omiki« ^) povdarjaje, da materijalistični narodi kakor Rimljani niso vneti za naravoznanstvo. Uže zaradi tega, da se
46 Zgodovina slov. slovstva. II L del.
uničijo vraže, je treba ljudstvu več omike v naravoslovju. Oba Šubica delala sta soglasno, sklicujoča se drug na drugega.
Druga odlična moč, ki se je oglasila 1856. leta prvokrat, je Janez T u š e k, ki je z Erjavcem vred najodličnejši zastopnik prirodoslovja ; opišeta se oba v »Janežičevem krogua.
Pravoznanstvo.
Raba slovenskega jezika pri sodiščih in uradih je neizmerne važnosti. V poprejšnjih dobah se je dokazalo, da se je slovenščina uradno rabila mnogo več, nego bi se mislilo : za časa Marije Tere- zije, francoske vlade in avstrijske restavracije so se zakoni in uradni razglasi izdajali tudi v slovenskem jeziku. Potem je slovenščina nekoliko izginila iz javnosti ; šele 1848. leta so se razmere obrnile na bolje, ko so tudi Slovenci zahtevali državni zakonik v mate- rinem jeziku.
Zasluge dr. Mažgona, dr. Dolenca in drugih se uvažujejo na drugem mestu; pravi stvarnik znanstveno -juridične terminologije pa je M. Cigale, ki je jurist in jezikoslovec bil nalašč ustvarjen za težki ta posel; nad štirideset let je slovenil državni zakonik; včasih so ga podpirali tudi drugi slovenski književniki, n. pr. Navratil, Stritar, Levstik.
častnih zaslug si je na tem polju pridobil tudi dr. Jos. Kranjec, porojen blizu Celja, večletni vseučiliščni profesor pravoznanstva.
jjNovice^ so razglašale oznanila in zakone ; 1845. leta zasledili smo »Oznanilo ^) novih postav na Kranjskem za letno delitvo daril za bike, od 29. Malitravna 1844« ; podpisani so Jožef baron Wein- garten, deželni poglavar. Kari grof v Wolfsbergu, namestnik po- glavarjev, in Dominik Brandstetter, poglavarski svetovavec.
„Novice^ 1846. leta, str. 172 razglašujejo oznanilo c. kr. dežel- nega poglavarstva glede davkov in desetine; posebno se povdarja: »Tlaka, desetina in vsi drugi gosposkini davki ostanejo pri starini in se morajo kakor dosihmal tudi za naprej brez upornosti in na- tanko odrajtovati.«
Zastran državnega zakonika zahtevajo ^Novice '^)^ da mora biti preveden v lepo, čisto slovenščino, ne pa v hrvatsko-slovensko mešanico.
Zgodovino kazenskega zakonika — oziraje se na kazenske rede štajerske, kranjske in koroške v 16. stoletju, razpravlja P — z v ,yNovicdh" ,^)
Slovstveni pregled. 47
Grof Leopold Welsersheimb *) razglaša »Oznanilo od 23. Rož- nika 1848, 1500/Pr., radi volitve v. Loki in Radoljci.«
Zakon: Mi Ferdinand Pervi ustavni Cesar ^) Avstrijanski id., uravna razmere med gosposko in podaniki.
V svojih potopisnih spominih iz Gradca 1850. leta z veseljem naznanja Bleiweis, da bodo nekateri slovenski juristi slovenski prednašali na graškem vseučilišču.") V tečaju 1850 — 1853. je bral dr. J. Kranjec, docent, osem ur na teden o avstrijskem državljan- skem pravu ; v letu za tem o istem predmetu po sedem ur. Leta 1853. je bil Kranjec izpraševatelj za judicijalne preskušnje; istega leta je prišel za profesorja na pravno akademijo Sibinjsko na Erdeljskem.
Kranjčev vzgled je vzbudil dr. Janeza Kopača in dr. Skedla, da sta tudi predavala slovenski; prvi, redni javni profesor in do- služen rektor vseučilišča v Inomostu, je predaval »red kazenske pravde« štiri ure 1850—1852. leta; drugi je 1850— 1852. leta čital o »avstrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva« štiri ure na teden; 1852 — 1854. leta o »novi knjigi kazenskih postav čez hudodelstvo« tudi štiri ure.
Od julija 1854. leta nikdo ni več učil pravoznanstva v slo- venskem jeziku.
„Novice^ so tudi povedale svoje mnenje o izdanih zakonih, n pr. z veseljem pozdravljajo in razlagajo zakon zastran odkup- Ijenja'); zakon za ohranjenje gozdov^) izdan po Mariji Tereziji so „Novice^ radi dobrih naukov in lepe slovenščine ponatisnile, ali so pa prepustile Jurčku, da svojemu stricu razlaga cesarski patent o odvezi gruntnih in desetinskih davkov.®)
Ko so se uravnale v letih 1848 — 1849. nove razmere v Avstriji, 80 jjNovice^ leta 1850. imele mnogo opravila, ko so svojim bralcem razkladale nove zakone. V podrobnosti se tukaj ne moremo spuščati, samo to še omenimo, da so imele 27 strani priloge, obsezajoče »Začasno srenjsko postavo« ; na koncu pripominja uredništvo: »S tem je razlaga te imenitne postave tako umevno in tako po domače razložena, da častita gospoda razlagavca, ki sta se v prid sloven- skega ljudstva tega dela lotila, zares zaslužita veliko hvalo in zahvalo, ki jo nam bralci od več stranij, posebno iz Štajerskega, naznanjajo. Le jedno voščilo še imamo v srci, namreč, da bi se ta razlaga v nobeni županiji slovenskih krajev ne pogrešala.«
48 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
»Slovensko društvo« v Ljubljani je zahtevalo od vlade, da naj da prevesti zakone na slovenski jezik. Vsled tega je pravosodni minister Sommaruga velel notranje-avstrijskim in primorskim sodiščem, da naj na zahtevanje strank tudi v slovenščini izdajajo odloke, da pa naj hkratu poročajo o zaprekah, ki bi utegnile to zavirati. Tudi kranjski stanovi so dne 12. aprila 1848. prosili vlado, naj priskrbi prevode zakonov ^^) ; tej prošnji je ustreglo ministerstvo z odlokom od 17. julija, da se poslovenijo zakoni, uredbe in oglasi za kranjsko kronovino; prelagatelju je določilo 50 gld. mesečne plače. Anton Mažgon, c. kr. kriminalni aktuar, in Matej Cigale, tajnik »Slovenskega društva«, sta takoj začela sloveniti državljanski in kazenski zakonik. Na Dunaj seje sklicala skupščina jugoslovanskih strokovnjakov, da sestavi pravniško terminologijo. Leta 1883. je izšla knjiga: „Juridisch-politische Terminologie filr die slavischen Sprachen Oesterreichs^ . V slovenskem oddelku so delali dr. Matija Debevec, dvorni odvetnik, dr. Miklošič in jurist Cigale, ki si je privzel Janeza Navratila, takrat oficijala najvišjega sodišča.
Leta 1852. so ^,Novice^ odprle novi predel: »Pravoznanska pisma« ") zatrjuj^, da je zdaj vsaj »nekolikšna vednost« o pravo- znanstvu potrebna vsakemu omikanemu človeku, zato hoče pisatelj tega spisa na poljuden način govoriti o popravi in obnovi (Reform) v kazenskih pravdah s posebnim ozirom na zatožno pravilo in na ustno in očitno obravnavo. V uvodu je opozoril pisatelj na jedini južnoslovanski pravni časnik ,,Pravdonoša v Zadru, potem pa večkrat povdarjal zgodovinsko stran predmeta.
Ker pa ni pričakovati, kakor pravijo „Novice'\ da bi vsi čita- telji njeni kupili novi kazenski zakon, ga rečeni časopis v sedem^ indvajsetih spisih *^) razlaga priprostemu narodu.
Ko se je vsled uvedenja ustave 1861. leta začelo živahneje društveno življenje, so 16. avgusta 1861. leta mestni župan Ambrož, dr. Gosta in Luka Svetec objavili poziv *^) na pristop v pravo- znansko društvo v Ljubljani, ki bo imelo namen 1. na- praviti čitalnico in nabrati sčasoma pravoznansko knjižnico ; 2. na- peljati spomenke, razklade in obravnavske vaje v pravo- in državno- znanskih rečeh v nemškem in slovenskem jeziku; 3. izobraževati slovensko pravoznansko imenoslovje ; 4. izdajati važnejše obravnave svojih udov, po okoliščinah pa tudi druge pravoznanske spise.
Dalje se povdarja, da društvo ni namenjeno zgolj pravo- znancem, ampak tudi vsem tovarišem po opravilu, udom deželnega
Slovstveni pregled. 49
zbora, kupčijske izbe (komore) in občin, in vsem izobraženim pre- bivavcem kranjske dežele.
Oglasilo se je 111 udov.")
Kakor torej kaže okHc, je bil tudi namen društva izdajati pravoznanski list. Prvi se je lotil tega težkega poslaRazlag. Izdal je tri letnike in še posebno knjigo, imenovano „Slov. pravnik,
Kolednica tretjemu letu se je glasila : Delo, delo, delo.
Med sodelavci nahajamo Gršaka, ki je , izdajatelj »čital- nice«, skušal vednost vdomačiti v širših krogih ; spisal je v drugem letniku »Uvod v državljanski postopnik« in »Slovensko beleževanje«. Drag. Tekavčič je pisal »O domovinstvu«, o volilni pravici v kmečkih občinah, v mestih in trgih in o raznih določbah novega vojaškega zakona z 1868. leta.
Naš izborni pripovednik iz prvih letnajnovejše dobe dr. Lovro Mencinger je pisal o močenji posestva.
Sodelovali so še V. Prešern, Hren i. dr. Pa vender je nedo- stajalo duševne hrane in morda tudi naročnikov.
Bogoslovje.
V bogoslovskem slovstvu postavimo na čelo dva značilna moža^ Luko J e r a n a in Antona Martina Slomška; prvi je zbiral okolo „ Zgodnje Danice ^ večinoma duhovnike na Kranjskem in je bil po svoji izredni delavnosti zvezda svetilnica stanovskim tova- rišem ; stališče Slomškovo na severni meji Slovenstva pa ga je sililo, da se je v svoji delavnosti moral na posvetno narodno omiko in vzgojo bolj ozirati nego Jeran. — Slomškovi prijatelji Matija Vodušek, Lovro Vogrin, Rozman Konjiški, Marko Glaser in drugi nimajo v svojem delovanju tako značilnih potez, ker jih bolj odlikuje neomejena ljubezen do ljubljenega pastirja nego na- vdušenost do pisateljevanja in zmožnost.
Vogrin je zastopnik stare ilirske ideje ; podpiral je Razlagove nazore, kakor Poklukar v Ljubljani.
Mnogovrstno je delal Rozman Konjiški; poleg bogo- slovne stroke je obdeloval tudi zgodovino, bil navdušen šolnik, spisaval molitvenike in gmotno podpiral narodna podjetja. (Daroval je za Matico Slovensko 1000 gld.)
Jernej Dolžan in Janez G 1 o b o č n i k, oba Gorenjca, sta spisavala povesti, zadnji se je mnogo trudil, da se je ustanovila kranjska gimnazija. Pisal je tudi italijanski.
50 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.
Štirje odlični učitelji na bogoslovnih učiliščih so bili in so še deloma dr. V o n č i n a, dr. Ulaga, dr. čebašek in Zamejic. Vončina je zgodovinar ; Ulaga se je početkoma mnogo pečal z odgojo, potem je postal odločen zagovornik naroda slovenskega in izboren govornik. Franc Košar v Mariboru, oseben prijatelj Slomškov, je njegov najboljši življenjepisec ; nekaj časa se je brigal tudi za javne stvari, on je odličen zastopnik konservativnih načel.
Katekizme sta prirejala bodisi za nižje ali srednje šole Anton Lesar in Andr. Z am ej i c 1882., za protestantovske Prekmurce pa Ivan Kardoš 1868. leta v jako okornem zlogu. Podrekaje pri- redil: »Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem.« V Gorici 1869 1. Štirideset tisoč beneških Slovencev do one dobe ni imelo katekizma v svojem narečju; duhovniki so si pomagali z italijanskim katekizmom.
Knjig za krščanski nauk in za zgodbe sv. pisma starega in novega zakona se je mnogo napisalo; imenuj se najpoprej Anton Lesar, ki je verozakonske knjige za srednje šole (Liturgiko) priredil 1863. 1. Pot mu je pokazal dr. Muršec z delom : Bogočastje od 1850. 1. Dr. Ulaga je spisal »Zgodovino sv. vere« s podobami ; Matija Hočevar 1858. leta. Josip Rozman Trebanjski v knjigi Oče naš 1851. 1. Josip Rozman (Konjiški) 1855. I. Kocijančič v Gorici je po Italijanu Fleury-ju prevel Sveto povestnico na slovenski jezik.
Cerkveno zgodovino, posebno z ozirom na slovanske narode, so obdelovali dr. Vončina, Andrej čebašek pa Matija Ho- čevar; zgodovino oglejskih mučenikov Janez Globočnik, zgodovino in življenje svetnikov Matija To rkar. Povest iz turških časov (Bratovska ljubezen) je objavil J. Dolžan. V posvetnih rečeh sta poučevala Burja in J. Volčič (Žganju slovo) ^ knjige za posle sta spisala J. Rozman in Val. Lah; J. Vole je mislil celo na Večno pratiko.
Sveto pismo, Slomšek je bil izprožil misel, naj se sv. pismo na novo prevede na slovenski jezik, ker je bil Kumerdej-Japljev prevod uže pošel. Lotil se je važnega dela Placid Javornik, podpiral ga je Slomšek, ali videlo se je, da njune moči niso zadoščale. Radi tega je knezoškof Anton Alojzij Wolf prevzel nalogo s pomočjo najspretnejših duhovnikov slovenskih poprijeti se tega važnega dela. Jurij Vole, vodja Alojzijevišča in potem stolni dekan ljubljanski, je zbral okoli sebe te-le duhovnike -pisatelje:
v
dr. Zlatousta Pogačarja, dr. Gebaška, J. Grabnarja, P. Hicingerja,
Slovstveni pregled. 51
M. Kočevarja , L. Jerana , A. Lesarja , J. Marna , Fr. Metelka, A. Pintarja, A. Mežnarca, M. Potočnika, M. Ravnikarja, Andreja Zamejca, dr. S. Klančnika.
Govornikov ima ta doba lepo število. V prve čase spadata frančiškan Joahim Na s t ran in Jurij Vole, vodja odboru za pre- vajanje sv. pisma ; Nastranove propovedi so izšle 1849. leta ; Vole je svoje izdal 1848. L, ker je mislil, da je v onem nemirnem času najbolj potrebno delovati na ljudi v smislu ljubezni.
Govornik na glasu je bil vinogradnik in naravoslovec Vrtovec, kateri je svoje govore osnoval tako, da bi ugajali omikanim in priprostim ljudem.
Na Goriškem sta živela dva plodovita govornika, Filip Kafol in Mansvet Šmajdek; odličnejši je bil prvi.
Vender so bili ti govorniki kolikor toliko osamljeni in so delovali bolj na ožje svoje deželane. Bistro oko Einspielerjevo, ki je dobro poznalo razne potrebe koroških Slovencev, se je oziralo pazno tudi na duhovsko polje po vsem Slovenskem in takoj uvi- delo potrebo, ustvariti vsem slovenskim duhovnikom glasilo za govorništvo. Utemeljil je koroški Bleiweis list Slovenski prijatelj^ ki je izhajal 32 let, namreč od 1851. do 1883. 1. Odslej slovenskim duhovnikom ni bilo več treba zajemati iz nemških virov, učili so se lahko po domačih vzgledih, zajemali iz slovenskih virov. Slovenski govorniki so opuščali nemške izraze, in so se poleg lepeg** jezika naučili tudi vroče ljubezni do domovine, če je uže poprej niso gojili. Seveda vsi objavljeni govori niso izborni, vender je mnogo čistega zrna. Med najmarljivejše sodelavce tega homiletičnega lista se je štel tudi uže poprej omenjeni govornik Kafol.
Tudi mi se strinjamo z željo, izraženo v Ljubljanskem Zvonu 1883. leta, str. 315, da bi nam kak sodela^^^ Slovenskega prijatelja opisal razvoj slovenskega govorništva s posebnim obzirom na Ein- spielerjevo zakladnico. Ljuhlj. Zvon navaja med glavnimi sotrudniki te-le govornike : Filip Kafol, Janez Glo bo čnik, IvanŠkofic, A. Ankerst, Josip in Janez Rozman, škof Wiery, Franc Cvetko, M. Torka r, J. Volčič, Štefan Kandut, Fr. Rup, L. Ferčnik. Ne samo zgodovino slovenskega duhovnega govor- ništva, nego tudi natančno zgodovino slovenskega bogoslovnega slovstva bi nam lahko napisal marljivi g. dr. Mahnič in bi s tem delom nekaj koristil.
52 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Najodličnejši izmed govornikov na Kranjskem je bil škof Zlatoust Pogačar; njegovi govori, izdani 1864. leta, dokazujejo, kako obsežno je bilo njegovo znanje in kako plemenito srce je bilo v njegovih prsih; pisava pa je lepa in prijetna. Zraven Pogačarja naj se omeni Simon Vilfan, stolni prost v Novem Mestu; preprosta beseda in preprosta vsebina sta umerjeni nižjim slojem našega naroda. Zraven Slomška so bili na Štajerskem govorniki na glasu dr. Ulaga, dr. Kovači č in Košar, med ogerskimi Slovenci je slul Jakob Sabar.
Posebni častitelj Device Marije, Janez Volčič, je izdal „Nove Šmarnice^ in druge molitvenike na čast Mariji. Dovršil je z J. Škofcem započeto ,jBazlaganje keršanskega katolškega Nauka'% in zatiral slabe lastnosti priprostega ljudstva s spisom: »Žganju vojskč , slovo !«
Zdravništvo je v Bleiweisovi dobi častno zastopal BleiweiB sam, dasi bolj v omejenem obsegu. Ne samo, da je spisal mnogo poučnih knjig in sestavkov v „Novice"^ priznavali so ga avtoriteto v živinozdravništvu tudi inorodniki ; izbral si je v živinozdravništvo omejeno stroko in spisal v nemškem jeziku pohvaljeno delo o konju. Pri posameznih knjigah ga je zvesto podpiral dr. Strupi. Med duhovniki se je trudil za to stroko Janez Volčič, sestavivši poljudnim načinom pisano knjigo ^Domači zdravnik^. Tem pisa- teljem se pridružuje na Koroškem Robida in na Štajerskem dr. M. Pr e 1 og s prevodom znane Hufelandove knjige : Makrobiotika.
Družba sv. Mohorja.
Da se ustanovi družba za izdavanje slovenskih knjig za pri- prosto ljudstvo, to misel je izprožil Martin Slomšek, ko je bil kanonik in šolski nadzornik v Šent - Andrašu na Koroškem. Dn^ 23. prosinca 1845. leta je vložil prošnjo na tedanjo ilirsko deželno poglavarstvo v Ljubljani, ali prošnjo so mu odbili. V nadomestilo je jel izdajati ^Drobtinice . Leta 1851. so celovški Slovenci objavili v Janežičevi ,ySlov. BčeW oklic, naj se osnuje »društvo, katero bode knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjalo«. Podpisali so vabilo : Andrej E i n s p i e 1 e r ; Franjo Zorčič, spirituval v Celovcu; Josip Rozman, stolni kanonik v Šent- Andražu ; Ant. Janezi č, učitelj v Celovcu; Drag. Robida, profesor v Celovcu; Matija Maj ar, župnik v Gorjah; Balant L e s j a k , župnik v Dvoru ; Gregor S o m m e r , učitelj v Borovljah.
Slovstveni pregled. 53
Vlada je z odlokom od 28. oktobra 1853. potrdila društvo, ki je dobilo ime Društvo av. Mohora, Sv. Mohor, baje rodom iz Rojana blizu Trsta, je> bil naslednik sv. evangelista Marka in prvi oglejski škof; oznanjal je krščansko vero po krajih, kjer zdaj žive Slovenci.
Udnine je bilo plačati 3 gld. na leto, za učitelje na prosto- narodnih šolah na kmetih in za učence 1 gld. 30 kr. Takoj prvo leto se je oglasilo 785 udov, ali je potem vedno padalo, tako, da jih je 1859. 1. bilo samo 263. V tej dobi je bilo vseh udov 5204 in razposlanih 20.252 knjig.
Anton Janežič in Einspieler sta predlagala, naj se zniža
udnina in naj se društvo postavi na cerkveno stališče, to je, naj
postane bratovščina; tudi se je vzprejel predlog, da more družba
vzprejemati dosmrtne ude. Krški knezoškof Valentin Wiery je od
.papeža Pija IX. izprosil odpustke za bratovščino.
Odslej je bratovščina vidno naraščala ; v letih 1860 — 1870 je 45.759 udov prejelo 252.765 knjig; v letih 1870—1880, 227.226 udov 1,337.223 knjig; v letih 1880-1891, 415.672 udov 2,494.034 knjig, torej v 40 letih nad pol milijona udov nad štiri milijone knjig.
Knjige so bile po večini nabožne, pa tudi posvetne vsebine, nabožna vsebina je obsezala razne stroke; tako n. pr. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta (L. Ferčnik 1878 — 1881), Zgodovina svete vere (Jarnej Ciringer, 1. 1853., Jožef Ulaga, 1. 1855), Zgodovina sv. katoliške cerkve (1883 — 1887, dr. Križanič), Placid Javornik je prevel Mozesove bukve, Zgodbe sv. pisma (Kr. Šmidt 1860 — 1861), Zgodbe sv. cerkve (Lesar do 1864), Življenje svetnikov (1866 — 1874 dr. Rogač in Torkar); Življenje Kristusovo (od 1868. do 1877. 1., Kocijančič), Fr. Šmuc, Fr. Košar, Bartol J. Volčič in Škufca so pisali molitvenike 1875, 1876 i. dr. — Andr. Kalan je prevel Tomaža Kempčana. Od leta 1882—1891. je popisal i. Volčič Živ- ljenje preblašene Device in Matere Bošje, Življenje gospoda Jezusa Kristusa Iv. Skuhala 1889. Za govorništvo je skrbel Kafol.
Takoj iz začetka se je uvaževalo petje. Od 1856 — 1858. 1. so dobivali udje tudi po Stojanu urejene ^Drobtinice za društveno knjigo. 1857—1858. leta je družba podarila udom bogato urejeno Slovensko koledo (267 str.), od 1860. leta naprej je Koledarček stalna društvena knjižica; temu so se istega leta pridružile „Večernice'% zbirka v vezani in nevezani besedi spisanih krajših sestavkov po- učne in zabavne vsebine, ki se pa ni branila niti smešnic niti ugank niti narodnega blaga.
54 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Osobito je odbor skrbel za pripovedno berilo v širši meri; v drugem letu je izšla poučna in kratkočasna povest Bošidar, 1856. 1. Elizabeta ali prognanci v Sibiriji. Prvi slovenski romano- pisec Janez Cigler je spisal povesti Deteljica in Kortonica, od 1864. L pa so se pridružili Erjavec, Jurčič, Zakrajšek, M. Ravnikar, Poženčan, Podmilšak in F. V. Slemenik. Miklova Zala (Sket) uvaja naše ljudstvo v dobo turških vojen.
Radi čitajo udje življenjepise odličnih Slovencev, na primer Fr. Barage (1869), Ig. Knoblecherja (1881), Fr. Pirca (1887) ; Matija Majar je poljudno opisal vsem Slovanom važno dobo Cirila in Metodija (1885), J. Gomilsak jih v duhu vodi v Rim (1878).
Kdor pazljivo zasleduje razvitek duševnega življenja Slovencev, uvidi, da se koncem šestdesetih let javljajo nove struje. Tudi v družbi sv. Mohora se vidi to; kajti 1867. 1. se je začela ozirati na * posvetne in kmetom koristne stroke : izšel je „ Umni vinorejec'\ „ Umni gospodar'^ (spisal Fr. Jančar) ; 1868. leta je začel Fr. Erjavec v poljudni obliki opisovati domače in tuje živali v podobah (do 1870. leta). Odslej se je družba vsako leto ozrla na drugo stroko : 1870. leta je spisal I. Tomšič ^Poljedelstvo , 1871. leta I. Sernec „Nauk o gospodinjstvu^ ^ 1872. 1. je razložil Ferdo Kočevar „KupSijo in obrtnijo, 1873. leta dr; Vošnjak „Umno kletarstvo^ in J. Volčič ^Domačega Zdravnika^ 1874. leta; tudi znana kmetovalca Kuralt in Povše (1875 — 1878. leta) sta s svojimi spisi („Umni sadjerejec^ in „ Umni kmetovalec^) prišla družbi na pomoč.
Od 1874. do 1891. leta je J. Stare v priprostem in lepem zlogu slovenskemu narodu razlagal občno zgodovino.
V zadnjem desetletju se je družba ozirala tudi na važno stran, ki je bila še neobdelana : Dr. Tavčar je začel 1873. leta v zvezkih izdajati knjigo „ Slovenski pravnik^ , Henrik Schreiner (1889 — 1891} je spisal ^Fisiko^ s posebnim ozirom na kmečki stan.
Družbi so na uslugo najboljši slovenski pripovedniki. Od 1859. leta, ko družba ni imela niti 300 udov, se je v tridesetih letih povzdignila do blizu 80.000 udov in je slava Slovencem pred vsemi avstrijskimi narodi: se tako družbo se ne more ponašati noben narod v Avstriji, niti češki ne. Ona dokazuje ukaželjnost in omiko preprostega naroda, ki ima svojo zaslombo v kmetskem stanu, ki daje Slovencem največ naraščaja v omikanih slojih.
Poleg narodnega društva — družbe sv. Mohora — važnega za vse Slovence in ustanovljenega na staroslavni korotanski zemlji
Pisatelji. 55
1852. leta, so štajerski Slovenci deset let pozneje zasadili prve kali jednakemu društvu, namenjenemu višjim slojem slovenskega naroda, Matico Slovensko^ 1863. leta ob priliki tisočletnice prihoda slovanskih blagovestnikov na Moravsko. Njeno delovanje opišemo v IV. zvezku te knjige.
IV. Pisatelji.
a) Dr. Janez Bleiweis in njegovi sodelavci v „Novicab'i
Janez Bleiweis (1808—1881.)
porojen 1. 1808. v Kranju, je postal 1833. 1. na Dunaju doktor medi- cine; nato je poslušal predavanje o živinozdravilstvu in si pridobil z nemško pisano knjigo*) o konjskih boleznih priznanje v strokov- njaških krogih. Prišedši nazaj v domovino je prevzel profesuro na tedanji medicinski in kirurgični šoli v Ljubljani in h kratu tajništvo v C. kr. kmetijski družbi, ki je bila začela izdajati ^Novice" '^]\ dru- štveni tajnik jih je imel uredovati. Z velikim veseljem so Slovenci iz sosednjih slovenskih pokrajin pozdravili „Novice^^ na primer •T. Krempl iz štajerskega, M. Maj ar iz Koroškega. Okoli „Novic^ so se začeli zbirati skoraj vsi slovstveno delujoči rodoljubi v vza- jemni trud za narodni napredek.
Dasi so „Novice bile v prvi vrsti namenjene kmetom, roko- delcem in obrtnikom, je vender Bleiweis svoj glas povzdignil tudi v slovstvenih zadevah; izhajati so začele ^Novice v bohoričici, pa uže v 6. številki prvega tečaja objavlja Tone Krempl dopis »Iz dolniga Štajerskiga«, v katerem priporoča gajico, v kateri sta pisani zadnji dve tretjini dopisa z naslovom : »Ljubim Krajncam, našim bratam, bratovsko pozdravljenje od Radgone na malim Štajeru.« Vsakemu sodelavcu je dal na prosto voljo, katerega pravopisa se hoče posluževati; izrecno je on povedal, da ne želi jezikoslovnih prepirov, da ne piše za Gorenjce, ne za Dolenjce, nego za vse Slovence^), »pismo vinski jezik« slovanski biti more samo eden uže govorjenih, pa ne kakova mešanica*); jezik, v katerem je bila pisana Razlagova ,jZora^ mu je bil »lunin« ^); po- lagoma se je treba bližati splošnemu slovanskemu pismenemu jeziku"); radi tega je bil proti M. Majarjevim nazorom.) Priporočal je prost naroden zlog*), želja o enotni pisavi pa se mu je zdela
56 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
še prerana*) ; izrekel je željo po leposlovnem listu^^), po »Matici Slovenski«^*), in tedaj opravičeno trdil, da so ,jNovice'^ središče slovstvenega delovanja"); povdarjal proti Cegnarju^^), da ne gre, vedno se puliti samo za slovnico in pravopis; radi lepega jezika ponatisnil je Vodnikovo^*) »Povedanje od slovenskega jezika«. Prosil je »Kranjsko zgodovinsko društvo«, naj izdaje svoje zapiske tudi v slovenskem jeziku.^^)
Z veseljem^®) je opisoval za Slovence ali za ožjo kranjsko de- želo zaslužne može, n. pr. barona Žigo Cojza"), Franca Hlad- ni k a **), P. H a u 1 i k a , stožernika (kard.) zagrebškega, Staniča "), Jurija Japlja***), Vodnika.
Ko je Prešern umrl, je objavil Bleiweis oklic, naj se nabira denar za primeren spomenik**), govoril o literarni zapuščini Pre- šernovi **), objavil dopisovanje tned Vrazom in Prešernom, Jarnikom in Vrazom*^), spisal predgovor k Vernetovemu članku: »Nekoliko odlomkov iz Korana«, in k slovensk. prevodu »Nebeške komedije«.**)
»Matici Slovenski«, katere dovolitev je radostno naznanil*^), je bil neutruden odbornik in od 1. 1875. — 1881. tudi predsednik, nekaj let urednik njenemu „Letopisu'\ v katerem je objavil devet spisov**).
Ko je nastopilo viharno leto 1848.*'), „Novice niso mogle služiti, samo kmetijskim in rokodelskim namenom in tihemu slovstvenemu delovanju, nego morale so postati glasilo tudi splošnim željam slovenskega naroda, zaradi tega jih kmetijska družba ni hotela več zalagati in jih je prepustila tiskarju Jožefu Blazniku v naklado. To je bilo „Novicam le v korist, kajti odslej se je mogel Bleiweis, bivši urednik, svobodneje gibati. Bil je takrat poklican v pomnoženi zbor deželnih stanov kranjskih*^], ko so na Dunaj poslali posebno deputacijo, naj svitlemu cesarju na srce položi udanost kranjske dežele pa tudi njene želje; član deputacije je bil tudi Bleiweis, ki je na cesarskem dvoru odkritosrčno povedal nadvojvodi Ivanu, naj vlada ves slovenski narod po Kranjskem, Štajerskem, Koro- škem in Primorskem združi v jedno upravno celoto, v močen jez na južno stran.
To misel je povsod zastopal brez strahu *^). Da bi se mnogo- številne potrebe slovenskega naroda mogle povdarjati tem uspešneje, se je kakor na Dunaju in drugod tudi v Ljubljani osnovalo »Slo- vensko društvo na Kranjskem«, kateremu je bil on predsednik; ^Letopis" tega društva, izdan 1849. 1.^**), obsega poleg društvenih
ii-
Pisatelji. 57
stvarij nekaj Poženčanovih in Vrtovčevih zanimljivih zgodovinskih spisov.
Vselej se je odločno potegoval za to, da se uvede slovenščina v šole in urade ; 1. 1850. se je uvedla slovenščina v latinske šole, in dr. Bleiweis je bil prvi^*), ki je tu pomagal Slovencem, kajti v »Slovenskem društvu« se je pod njegovim vodstvom sestavilo ^Slovensko berilo^ za prvi gimnazijski razred, za drugi, tretji in četrt razred pa 1852., 1854. in 1855. 1., in s tem je vrlo ustregel teda- njinn potrebam.
Od 1852. do 1856. 1. je izdal pet zvezkov ^Koledarčka sloven- skega^^ ki je imel poleg navadnega koledarskega blaga životopise odličnih Slovencev ^^), pesni in pripovesti naših prvih pisateljev.
L. 1854. je podaril Bleiweis osebno „Koledarček^ istega leta tedanjemu škofu ljubljanskemu Antonu AlojzijuWolfu; govor se je zasukal na Vodnika, čegar slika je krasila „Koledarček^ , in na njegov nedovršeni slovar; Wolf je sklenil Slovencem oskrbeti izdajo tega dela in je v svoji oporoki volil v ta namen lepo vsoto. Ko se je začela narodna zavest v Slovencih zopet vzbujati in ko so vsled tega po mestih in trgih začeli prirejati narodne veselice, je pomnožil Bleiweis naše gledališčno slovstvo na ta način, da je 1. 1864. in 1865. na svitlo dal pet zvezkov „^lovenskih glediščnih iger^.^^)
če se sm6 Bleiweisova delavnost od 1850. do 1860. 1. ime- novati njegova slovstvena doba, ga moramo od 1860. leta poslej občudovati kot narodnega zagovornika v javnih zborih. »Svobodno gibanje županij, deželni zbor in .državni zbor je tista važna trojica, ki nam obeta boljše nove čase« ^*). Izvoljen v treh okrajih v deželni zbor na Kranjskem ^% je vzprejel poslanstvo za ljubljansko okolico, in si je v 18 letih s svojim obširnim znanjem, moškim vedenjem in neupogljivo doslednostjo pridobil brezpogojno spoštovanje pri prijateljih in nasprotnikih. Več stotin obširnejših in krajših govorov o raznih predmetih je zabeleženih za vselej v zapisnikih kranjskega deželnega zbora; posebno pa je odločno zagovarjal narodni napredek v gospodarskem oziru, govoril proti povišanju pre- mnogih davkov in se trudil za zboljšanje občnega zdravstva in za uvedenje slovenskega jezika v šole in urade.
Ko so na Kranjskem Bleiweisa izvolili v deželni zbor, so tudi na Štajerskem rodoljubi hoteli 'pokazati svojo ljubezen do
58 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
njega. Dne 12. januvarja 1862. 1. je Davorin Trstenjak na čelu večji deputaciji prinesel Bleiweisu majoliko v spomin.
Kar se tiče Bleiweisovih izvirnih slovstvenih del, spadajo večinoma v živinozdravništvo. Prve so „Bukve za kmeta"^*). Po teh je naznačen njegov službeni posel skozi vse njegovo življenje, kajti potem, ko se je razpustila v Ljubljani medicinsko -kirui^ična fakulteta, ustanovila se je vsled njegovih naporov živinozdravniška šola, kateri je bil on izboren učitelj in vodja. Leta 1856. je bil imenovan c. kr. deželnim zdravnikom za živino, opravljal je ta posel do 1873. leta. Vse njegove knjige iz živinozdravniške stroke, o katerih tukaj ne moremo govoriti pobliže, so navedene v »Knjištvu« (sub 37 — 46).
Vzajemno z dr. Struppi-jem je začel izdajati obširno ^Živino- zdravništvo" ^ o kateri razpravi pravita ponosno pisatelja, da še drugi Slovani nimajo enake. Ker je bil Bleiweis tajnik kmetijski družbi in torej duša temu društvu, je tudi opisal 1855. 1. nje zgodovinski razvitek. Kakor se iz tega vidi, je delal Bleiweis v strokovnjaški, gospodarski, javni in slovstveni struji.
Najbolj so v narodni organizem segale „Nomce^^ ker se je raz videlo, da jih vodi z zrelim umom trezno misleč mož; zato so se zbrali okoli njega vsi stanovi ; imel je srce tudi za preprostega kmeta in delavca. Za blagor slovenskega naroda mladostno vneti rodoljubi iz vseh slovenskih dežel — najpoprej iz Štajerske — so se ga oklenili in ga podpirali. L. 1848. se je razdrobil fevdalizem in prikazali so se lepši časi; ^^omce^ so bile vedno oprezne, niso razgrevale srca čitateljev z bliščečimi frazami, pa tudi od 1849. do 1860. leta niso obupavale, nego tolažile so in se moško borile za pravice slovenskega naroda. Ko je nastopila ustavna doba, ni vzprejel Bleiweis ponujenega mu državnega poslanstva, ker je vedel, da v Ljubljani na raznih mestih, katera je zasedal, več koristi narodni reči nego na Dunaju. Pozneje se je preneslo narodno delovanje na tabore; na Kranjskem so dobili narodno večino v deželnem zboru. Nastali sta dve stranki, ki sta ovirali napredovanje v na- rodnem delu; staH pa sta obe bolj pod tujim vplivom, nego sta si mislili.
Pa ne samo na vse Slovence, tudi na Hrvate se je oziral Bleiweis in gojil žive simpatije do njih. Podpiral je vsako stran slov- stvenega delovanja in bil več let predsednik »Matice Slovenske«; Bleivv^eisovo ime je bilo najbolj popularno v Slovencih : domača
Pisatelji. 59
društva, kmetske in mestne občine so ga imenovale častnega člana; »Jugoslovanska akademija« ga je imenovala pravim članom, mnogo učenih društev ga je uvrstilo med dopisujoče ali častne ude ; ruski »Gosudar« mu je 1862. 1. podaril Vladimirov, naš cesar 1868. leta Franc Jožefov red. Sijajno so Slovenci praznovali njegovo sedem- desetletnico 1. 1878.
Jeden najzvestejših sodelavcev mu je bil od 1854. 1. do smrti Andrej Marušič; v označenje njunega iskrenega prijateljstva tukaj jeden list.
Prečastiti gospod Profesor! Predragi mi Prijatelj/
Andrejčetov imam jaz precej v i^pratiki^^ zaznamovanih na 30, dan novembra, al verjemite mi, da nobenega mi tako milega kot Vas. Zato niso prazne besede, če Vam k jutrajšnjem godu naj toplejša vošila pošiljam na obali Soče. Pa tudi moja soproga in Janko z vsemi svojimi so mi naročili, dodati njihova srčna vošila,
Bog daj, da se še nekoliko let boriva skupaj za blagor naroda, kateremu sva Vi kakor jaz resnično udana.
Bog Vas tedaj pozivi na največo . radost meni
Vam bratovsko udanemu V Ljubljani 29.111. 1879. Dr. Jan. Bleitoeis.
Ferdinand Schmidt (Kovač iz Šiške 1771 — 1878) iz Šoprona na Ogerskem, prišel je mlad na Kranjsko in si je tu po spretnosti in marljivosti pridobil pre- cejšnje premoženje; bil je trgovec in posestnik Plavčeve hiše v Šiški. Trgovino pa je sčasoma popustil in živel samo naravoslovju, zlasti entomologiji. Podpiral je vsako dobro napravo. •
Mi Slovenci ga smemo šteti med svoje naravoslovce in narodne gospodarje.
jfNovice je takoj s početka podpiral z raznovrstnimi dopisi, učil je n. pr. kako je treba po novem načinu žlahtno drevje raznega plemena vzgajati iz pešek^)^ kako uničevati gosenčne zalege.')
Razkladal je škodljivost belih metuljev '), mravelj *), kako je treba saditi krompir ^), kako škodo toče ali ognja odjemati *), kako bi trebalo ^postopačem in fantalinom kaj malega plačati*', da bi pokončavali hrošče. O Poseben prijatelj pa je bil pticam '), in je priporočal učiteljem, da pouče učence, kako koristni so ptiči.
Dober prijatelj mu je bil misijonar Pire*) v Ameriki, čegar pisma je ob- javljal v „Novicah'^ ali ^Danici.*^ Schmidt je vzbudil v Erjavcu veselje do naravo- slovja; Erjavčev Schnakschneperlein je „ Stari kovač iz Šiške".
Prijatelj je bil Prešernu, ki ga je skušal pridobiti za slovensko - narodno
stvar; naravoslovec pa je svetoval pesniku, naj popusti — fantazijo.
PreSern je pel o njem:
Ni mi povšeo Nemško imč, Srčno pa ljubim Kranjsko src^.
60 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Peter Aleš iz Vodic na Kranjskem, stolni dekan in višji šolski nadzoraik v Trstu. Vnet za umno kmetijstvo je izdal f, Zvedenega kmeta". V Jelšanah in na Premu, kjer je služil, je sadjarstvo napredovalo bolj nego v drugih bližnjih krajili.
Peter Leskovic (1793—1847.), uradnik c. kr. kmetijske in obrtnijske družbe v Ljubljani. Pisal je mnogo o kmetijskih stvareh, n. pr. kako se imajo naše kmetije popravljati, da bo prav; kmetijska $ola*) (po nemški knjigi), o kravji vpregi in občinskih pašnikih'), o zboljšanju rokodelskega orodja, o turSiei ali koruzi;') o močirji po senožetih in travnikih, priporočal je nove grebene za tkalce *), načrte za primerno stavljenje kmetijskega poslopja.^) Nekatere reke in uganke je zložil v vezani besedi.*)
Jurij Pajk (1797 — 18G5.) iz Ljubljane, tesarski nastavnik, je marljivo do- pisoval v ^Novice" o raznih strokah gospodarstva, n. pr. kako se delajo dobre kapnice v krajih, kjer ni vode, o drenaži,*) o gnojenju senožetij*), priporočal bra- tovščino sv. Florijana') id., o stanju kmetijstva v Avstriji sploh.*)
Jernej Medved iz Logatca (1799—1857) je pisal v „Novice*' o narodno- gospodarskih rečeh in nabiral besede za Wolf- Cigaletov slovar; v „NovicaJi* 1845. 1. je razglasil ponovljeno prošnjo, naj Slovenci iz vseh krajev nabirajo imena zelišč in dreves, rokodelskega in kmetijskega orodja, posameznih delov mlina in puške. Na smrtni postelji je izdelal »Slovenski slovar o rastlinstvu. **
Izdal je tudi dve knjigi nabožne vsebine.
Matija Vrtovec (1784—1851.)
porojen v Šmarjah na Goriškem, je služboval najpoprej v Vipavi, od 1829. 1. na Planini, pozneje kaplan in vikarij v Št. Vidu pri Vipavi.
Svoje farane je tako ljubil, kakor ljubi oče svoje sinove. Da bi jim mogel koristiti v duševnem in telesnem obziru, izobrazil se je sam mnogovrstno : razumel je razven jezikov, ki se uče v šolah, še italij^ski in francoski.
Posebno pa ga je veselilo vinogradarstvo ; da bi se poučil, kako se goji ta struja kmetijstva drugod, prepotoval je domače kraje slovenske, Istro, Dalmacijo, gornjo in srednjo Italijo, Nižje Avstrijsko, Saksonsko in Bavarsko. Gojil pa je tudi druge strani kmetijstva, kakor dokazujejo njegovi spisi.
Njegov prvi spis: „ Vinske trte hvala" ^) je kazal, kam meri ali teče stroka njegovega glavnega delovanja. V tem članku je dokazal iz zgodovine, kako so v čislih imeli vinsko trto v starem zakonu, in da je še zdaj Bogu najbolj ugodni dar; pevca ljubezni pač hoče naprositi, naj ji zapoje dostojno hvalo.^)
V nastopnem letu so že naznanjale „Novice"^ da upajo ustreči svojim mnogim bralcem, ako jim v roke podade ves »Nauk o vi no- reji«, ki ga je spisal Matija Vrtovec, hoteč razglasiti na javno korist svoje tridesetletne izkušnje.^) Knjiga je prihajala v prilogah
Pisatelji. 61
^Novicam" na svetlo, zvala se ]e „Vinoreja". Ta knjiga pa obsega toliko rečij, koristnih za kmeta, da se sme imenovati v pravem smislu »kmetijska šola«.
V jako mikavnem predgovoru razlaga, kako so učeniki na Slovenskem začeli spisavati cerkvene in posvetne knjige, kako se v novi dobi nenavadno gibljejo tudi slovanski narodi, cehi, Poljaki, Hrvatje, da Slovenija tudi ne sme zaostali . . . Kmetijska družba
naj bi obravnavala svoje stvari v materinem jeziku »Dragi
slovenski bogoslovci, vzemite si to k srcu, da ni še zadosti z bogo- slovjem in slovenščino dobro seznaniti se . . . Vinorejo pa pripi- šemo dragi materi Sloveniji s prisrčnim privoščenjem, da, kakor so „Novice" vinorejo, bi tudi ona veliko dobrega k pridu dragih Slovencev zarodila«. V pristavku so sodelovali: Zalokar, Hicinger, Trummer; tam se govori o francoskih, nemških in o ogrskih trtah.
Ker se je mogla »Vinoreja« imenovati kolikor toliko »kme- tijska šola«, je celo naravno, da ga je privelo njegovo delovanje do kemičnih preiskavanj in poskušenj ; iz tega mu je nastala nova knjiga, naslovljena ^Kmetijska kemija".
Knjiga je razdeljena v šest oddelkov; v I. se razlagajo ob- činske, natorne in kemijske postave ; v II. občinski zapopadki organ- skega življenja ; v III. natorne in kemijske postave, obrnjene v člo- vekovo zdravje in dolgo življenje ; v IV. natorne in kemijske res- nice, obrnjene na živalstvo; v V. obrnjene na kmetijstvo in v VI. na kmetijske pridelke.
Spisana je knjiga v navduševalni besedi ; naganjal je Slovence, naj skrbe, da jih drugi narodi ne zaduše s svojimi pridelki. »Zakaj bi vendar Slovenci, čijih očaki so bili kmetje, tudi enkrat in sicer v kmetijstvu ne napredovali? . . . Predragi, z molitvenimi bukVi- cami se še vse pri ljudstvu ne doseže itd.«
Spisavši Slovencem to zanimljivo in poučno knjigo, je poročal v „ JTbvica/^" *) o »Zboru nemških kmetova vcev in gozdnarjev v Gradcu«, in o »Zboru ^) vino- in sadjerednikov v Heilbronu«; na to objavil v ^Novicah'* lepo vrsto člankov o Z vez d o slo vju.") Tvarina je tako razvrščena, da govori v § 1. — 6. o zemlji ; § 7. o luni; § 8. o solncu; § 9. — 11. o planetih; § 12. o gorečih kroglah; § 13. o težni moči solnca; § 14. — 15. o »stavnih« zvezdah; § 16. končal je sestavek z napisom »Pogled v zvezde«.
»Slovenci, o dragi Slovenci ! nadjamo se, da hote te zvezdo- slovske pervine z radostjo brali, svoje oči in svoj duh v jasnih
62 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
nočeh pogostoma kviško povzdigovali in mogočnega vedno molili — Boga.« »Križarske vojske« je pnoh&il „Letopis slovenskega društva na Kranjskem", I. zv. 1849. 8^ Str. 22—43.
Ker je bil spreten govornik, bil je mnogokrat naprošen, da pomaga svojim stanovskim sosedom ; te govore je spisal in vsled mnogih prošenj dal na svetlo pod naslovom „Shodni ogovori" 1850.'^)
V predgovoru pravi, da se je lotil tega dela, ko je, izdavši več drugih del, se bolj seznanil z jezikoslovjem ; hotel je pomnožiti domače slovstvo in ustreči priprostemu ljudstvu, pa tudi bolj omi- kanim krogom; radi tega so govori zloženi v praktičnem smislu in v živi zgovornosti. Doklada „Novicam" je izšla leta 1853. y,Oh(na povestnica" ali ^Zgodovina celega sveta" v 8®. Stran 1 — 495. (Glej Vernč.) Uže pet let poprej je začel Vrtovec spisovati »Občno zgodo- vino« ; zgoraj omenjeni sestavek križarske vojske je dal natisniti za poskušnjo. Med izdelovanjem tega dela je obolel in stopil v pokoj. V pismu do urednika „Novic" 1. 1851. str. 202—203 naznanja, da delo napreduje kljubu bolehnosti, da pa ne ve, je li bo mogel dokončati tudi novi vek. Najpoprej so začele objavljati j^Novke »Zgodovinska pisma«. L. 1853. je začela izhajati zgodo- vina kot priloga ^Novicam", Kakor je Vrtovec slutil , ni mogel izvršiti sam dela; kajti smrt ga je pograbila 2. septembra 1851.1.
Vrtovec je bil uzor slovenskega rodoljuba, pridnega gospo- darja, gostoljubnega in vestnega duhovnika in plemenitega člo- vekoljuba; njemu, pisatelju gre zaslužena hvala, da je v nekaterih strujah uspešno oral ledino.
Njemu v spomin sta zložila Podgorski — Luka Svetec — v ^.Novicah *) in Vitoški — Matej Frohlich — slavospeve v ^Danici"*)
•
Zato kopač domačega zaklada!
Naj hram Ti polnijo tovori vina,
Naj rab^ Tvoj glas kot cvet in sad nograda!
„Nov^ 1846, 33.
Dr. Jožef Orel (1794 — 1874.), porojen v Skopem pri Dutovljah na Primor- skem, C. kr. beležnik, odbornik raznih narodnih društev, podžupan ljubljanski, je marljivo dopisoval ^Novicam z njihovega početka do 1869. L, n. pr. >Šol in šolnikov na deželi nikdar ne pozabite«;^) navod gnojišče koristno napraviti;') o škodljivosti malih kebrov, in kako jih je pokončati;') o sviloreji na Kranjskem;*) o travnih in vrbnih semenih/) Objavil je oznanilo kmetijske šole v Ljubljani v »slovenskem vsakateremu, tudi neučenemu Slovencu razumljivem jeziku«.
^Novice"' 1849. leta, str. 15, pripovedujejo, da sta bila dr. Orel in Karol Dežman po ministerskem dovoljenju potrjena učitelja kmetijstva v slovenskem
Pisatelji. 63
4
jeziku v Ljubljani. Orel se je odločno potegoval za pravice slovenskega učitelja, in je bil bržkone prvi advokat na Kranjskem, ki je uradoval slovenski. Abso- lutistična vlada ga je bila za nekaj časa odstavila*) od odvetništva in mu še le pozneje dala mesto notarja.
Poročal je iz kmetijskega zbora na Dunaju,^) priporočal novo kmetijsko orodje,*) ogledaval nove kmetijske naprave na Češkem in Saksonskem,*) priporo- čaval zavarovalna društva, '°) opominjal") kmete, da naj se poprimejo »sadjereje".
Začel je delati na to, da se izsuši veliko barja pri Ljubljani; sploh ga mora kranjska dežela prištevati svojim prvim rodoljubom in dobrotnikom.
V „Novicah^ 1862, str. 225, pripoveduje Orel sam, da je vložil slovensko prošnjo, naj se vknjiži dolžno pismo; odlok se je glasil tudi v slovenskem jeziku. Popolnem oslepel je objavil v „ Novicah*^ leta 1873, stran 124 »Jeremijado starega Slovenca".
Mihael Verne [Brnje] (1797—1861.) iz Orehka na Kranj- skem, kaplan in katehet v Postojni, 1825. leta stolni kaplan in škofov tajnik v Trstu, potem katehet na tamošnji realki, nato korar pri sv. Justu, 1846. leta prost in nekaj časa škofijski namestnik. Kakor skoraj vsi slovenski pisatelji te dobe, je bil Verne samouk v slovenščini in pozneje učenec in sodelavec Bleiweisovih „Novic". Kakor Vrtovec si je Verne takoj iz početka izvolil določene struje v pisateljevanju in se tega posla dosledno držal do svoje smrti; on je slovenski »turist«. Od nekdaj ga je veselilo potovati, kakor pripoveduje sam ; ogledal si je najpoprej ožjo domovino in sosednje slovanske dežele.
I. »Potovanje po nekaterih jugo-slovenskih krajih.*
Upotil se je iz Trsta črez Kras, popisal Postojno, Jamski grad in njega zgodovino, obiskal Hicingerja, grobe Linharta, Vodnika in Čopa, se seznanil s Koseškim in Bleiweisom, ogledal rojstne kraje ia hiše dr. Jakopa Zupana in M. Ravnikarja, tržaškega škofa, obžaloval, da v Celji bolnega Slomšeka ni mogel videti; krenil v Gradec, od koder je čez Bruk in Ljubno prišel nazaj domov po drugi poti. To je bil samo uvod večjim spisom v nastopnih letih, n. pr. IL »Poto- vanje po Laškem*. „ Novice^ 1852. 222—347. Vsebina spisa je v nasprotji z na- slovom, kajti večji del potopisa se bavi samo z Rimom.
III. »Potovanje v Sveto Deželo v letu 1857." *) Pridejane so potopisu pesni in molitve, ki se v Jeruzalemu na vsakdanji procesiji poj6 in molijo, — spričevalo, kakoršno dobi v spominek vsak božjepotnik v Jeruzalem, — in pa podobi, obris mesta Jeruzalemskega in cerkve Božjega groba v Jeruzalemu.
Ta knjiga je nastala iz potopisov v „Novicah 1. 1858. v LXIV. listih do predragega prijatelja z naslovom: „Potovanje po izhodnem ali po jutrovih de- želah v 1. 1857.^ Dn6 21. sušca je odrinil iz Trsta, opisal Kandijo, Siro, pohva- livši grški narod; 2. aprila je prišel v Palestino; obširno popisuje veUkotedenske obrede v Jeruzalemu. Knjigo je posvetil Janezu Bleiweisu. ^
Druga stroka Vernetova je bila zgodovina. Vrtovec je začel
spisavati zgodovino in jo objavljal v „Novičmh dokiadah, pa je
64 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
ni dovršil ; 'tega dela se je lotil Verne spisavši „ Občno povestnico^ Tvarina v tem smislu ni razdeljena enakomerno, ker I. zvezek obsega zgodovino od početka do 1492. L, II. zvezek pa do današ- njega dnš. Ozira se pa seveda več na Slovane, nego na druge povestnice. Na koncu vsake dobe se ozira na cehe, Poljake, Ruse, južnih Slovanov se pa ne spominja. V zadnjem poglavju riše zna- nost, umetnost in slovstvo evropskih narodov nove dobe. § 88. pravi : »Poslednjič smo doeli, hvala Bogu, do narodov, ki jih je mati Slava rodila. Najmogočnejši med temi narodi so Rusi id.« § 11. je namenjen Jugoslovanom, kjer pa omenja slovstveno zgo- dovino samo Slovencev; o Hrvatih in Srbih ni duha ne sluha. Nekaj zgodovinskih del je ostalo v rokopisih.
Dobro so pogodili slovenski pisatelji one dobe nalogo svojo, da so obračali pozornost na gmotno blagostanje slovenskega naroda, ki je v prvi vrsti polje- delec; Vern6 je poslovenil: „Gute und Weisheit Gottes in der Natur** in nekoliko odlomkov objavil v ^Novicah'^ L 1859, 19—31. Ni islina, da bi bila v rokopisu ostala: Atala Cbateaiibriand-ova, nego natisnjena je v „Novicah*^ 1. 1858, 240—270.
Odlomek iz „Ohčne povestnice'^ o Turkih (§ 21), se je natisnil v »Vodni- kovem spomeniku" 1859, 244 — 246. Bleiweis je nekoliko Vernštovih spisov porabil za svoje berilo, posebno iz popotnih listov, pa tudi v letopisu »Matice Slovenske* 1876. objavil nekaj poslovenjenih odlomkov iz Korana. Slovenščine se je začel učiti še le pozneje; kljub temu je pisal prav uglajeno.
1. ^Razgovor ob občni zgodovi^ii," Spisal J. B. Bossuet. Prosto poslovenil M. Vernš. Bleiweis je v ^Nov,*^ 1858. 1. vabil na naročbo tega spisa, ki bi se objavil, ko bi se oglasilo dovolj naročnikov. Zdaj hrani rokopis »Matica Slovenska**, Ltp. 1869, 54. — 2. „Eutropieva kratka rimska zgodovina*" Vrlim učencem ljub- ljanske gimnazije za poskušnjo poslovenil M. Vem6. Rokopis bržkone iz 1.1849—50. shranjuje „Matica Slovenska.* Bleiweis in Miklošič sta nekaj porabila za svoja berila. — 3. „ Premišljevanje uzrokov velikosti in vpada Rimljanov," Spisal slavni Montesquieu. Poslovenil M. Vernč. Rokopisa 51 pol shranjuje »Matica Slovenska*.
Franc Pire (1787 — 1880) iz Kamnika, misijonar v Severni Ameriki od 1831. 1., se je vrnil na Kranjsko 1873. 1. „Novice^ je podpiral takoj v začetku; 1843. 1. so objavile njegovo pismo, v katerem opisuje svoje delovanje v Ameriki ; njegove dopise so pa prinašale tudi „Drohtinice^y „Danica"j^Carniolia" in „Allg. Bldtter", — Za kmete je izdal dve knjigi; v jedni poučuje seljake, kako je treba uničevati gosence, druga knjiga pa je „Kranjski vrtnar".^ V tej pravi v predgovoru, da so Kranjci v »sadjereji« zaostali za drugimi narodi, ki imajo od nje mnogo koristi; treba je torej napredovati tudi v tem.
Na svoje stare dni je začel kovati tudi pesmice brez pesniškega vzleta; opeval je potovanje v Ameriko, faro sv. Križa v Ameriki, ajdovsko deklico v Lakrod. Te in enake pesni je zbral in izdal pod naslovom „Nekatere pesni.*^
V mnogih jezikih je bil tako poučen, da je v slovenskem in nemškem^ francoskem, angleškem in indijanskem jeziku pridigo val in pisal. Izdal je knjigo o Indijancih v nemškem jeziku.
Pisatelji. 65
Dr. Jožef Šuhic (1802—1861) iz Mokronoga na Kranjskem, je postal doktor medicine v Padovi 1834. ]., naselil se v Celju, od koder je zelo marljivo dopisoval v ^Novice** od 1846. do 1858. 1. o raznovrstnih predmetih, n. pr. „ Stare vraže še dandanašnji mor6 ljudi",*) „Otriajavke in svetinje",*) »Od vremena",') „Veše alj zapeljive ludice",*) „0 spisovanji dobrih slovenskih knjig",*) »Nekaj od koristnega drevja",*) „Asfodil",^) »Čebele vremenske prerokinje",®) »Prijatelji Življenja«.*) V ^Sloveniji*' 1848. leta se je uprl Macunovemu predlogu, naj bi se Slovenci poprijel! hrvaščine v književni jezik. Podpiral je Drobničevo ^Slovensko Bčelo', Einspielerjevega ^Slovenskega Prijatla'* , pisal v ^Drohtinice*^ , n. pr. 1857 — 1860. 1.: »Bogoljubnost zdravnika", i. d. Najvažnejše njegovo delo je prevod Vergilijevega speva »Georgikon". Pilil je delce deset let in položil na »sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji." Prevod je še precej točen, a heksameter se mu poprek ni posrečil, polovica spondejev so jambi.
Miha Peternel (1808—1884) iz Nove Oslice na Kranjskem, je pastiroval na petih župnijah in postal 1852. 1. začasni ravnatelj novo ustanovljeni realki v Ljubljani; to službo je opravljal do 1860. L, potem je učil realistične predmete do 1874. 1. V izvestjih realke je mnogokrat pisal o raznih predmetih.*) L. 1862. je objavil kratek spis o kemiji v slovenskem jeziku: „Imena, znamenja in last- nosti kemiških prvin."
^ Andrej Fleischman (1805 — 1867) iz Beričevega pri Dolu na Kranjskem,
je bil od 1819. 1. botanični vrtnar v Ljubljani, potem učitelj botanike in sad- jarstva na kmetijski šoli in na ljubljanski gimnaziji. Pridno je nabiral rastline in postal celo pisatelj v svoji stroki.*) O svojem predmetu je pridno pisal v nNo- tnoe"; n. pr. »Cvetlice (nenavadne) po zimi na Kranjskem";') »Goli in pusti Kras v treh letih v mkide, seženj visoke boršte spreobrniti".') Temu spisu dopolnilo se sme smatrati spis »Še nekatere besede v priporočilo reje lesa na praznih in pustih zemljiščih."") Omenimo še: »Cvetlični venec za novo leto".**) Odločno se je potegoval za važnost svojega predmeta trd^č: »Natoroznanstvo je vsakemu človeku silno potrebno, zlasti v rudninskih, živalskih in rasthnskih rečeh." •) L. 1851. je naznanil y j, Novicah'^ (str. 55), da z dovoljenjem visokega c. kr. mini- sterstva začne učiti občno rastlinoznanstvo in poznavanje koristnih, škodljivih in strupenih zelišč.
Mihael Ambrož (1808 — 1864) iz Ljubljane, okrajni komisar v Smledniku, potem državni poslanec in župan ljubljanski. Dopisoval je v slovenske liste po- sebno marljivo v 1847 — 50. 1., potem je utihnil ; predmeti so mu bili praktične potrebe in javne stvari, n. pr. »Posli in njih dolžnosti",') »Zemljiščna odveza",') »Druščine*,*) »Vodni činži",*) »Tlake in ribštvo*',) »Oprostenje zemljišč«,«) »Raz- jasDJeige zastran davščin." ^) Leta 1848. se je živo poganjal za narodne pravice Slovencev, objavil v „Sloveniji^^) »Odprto pismo na vse Slovence", posebno še za to, da bi se uvel slovenski jezik v šole in pisarne ; potem je začel nekako omahovati, zato sta ga posvarila Bleiweis v ^Novicah'* in Kozler v „ Sloveniji : »Odprto pismo gospoda Ambroža", „Slov. 48, 86, 106. Za časa vstanka 1848. 1. na Dunaju je branil po svojih močeh cesarsko orožnico in je bil zato pohvaljen, tudi je za iUubljansko županstvo sestavil opravilnik.
Jerfiej Arko (1794—1868) iz Dolenje vasi poleg Ribnice, župnik v Vodicah, proSl v Novem mestu. Pisal je v „Novice" o kmetijstvu, o zavarovanjih,') o pri- 8^ iupanoT iz srenjskih občin, v „ Danico,^ v „ Drobtinice",^)
o
66 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Janez Križaj (Jažirk 1802 — 1864) iz Naklega, župnik v Žužemberku in v Mirni Peči. Svoje poučne spise o narodnem gospodarstvu je objavljal v obliki dvo- govorov, n. pr. »Pogovor kmetiškega očeta s svojim, osme šole izučenim sinam ** v mesecu prosincu v ,jNovicah^^ 1845 za vse mesece, počenši str. 14 — 210, s podo- bami. Istotako 1854. in 1855. 1.
Josip Bevkj (Križnogorski, 1811 — 1860) iz Sorice, je župnikoval na KrižO-i gori, Šentjurju pri Svibnem na Kranjskem. Pisal je o raznih stvareh za kmet^, n. pr. „0 koristi murbinih dreves za kmete",*) „0 mlinarjih, mesarjih*,') »Kod^- recija in mletvina*,') -»Dobrovoljni sveti našim gospodarjem*, »Rudokop na črn-i prsti*.*) O njegovih malih spisih v ^Zgodnji Danici^ glej Mam. Prijavil je „Pra^r- Ijico od hude babe na Kranjskem" ^ in pisal o slovenskem slovstvu.*)
Jovan Vesel Koseški (1798—1884),
porojen v Kosezah župnije moravške na Kranjskem, kameralai uradnik, je služboval v Ljubljani, Gorici, Tolminu, in konečrio v Trstu. Pesni zlagati je začel Koseški v nemškem jeziku v „Laihcicher Wochenblatt" 1817 —- 1819. 1. opevaje za kranjsko deželo zaslužne može; prvi slovenski pesni »Potažba — Trost«, dal je tudi nemški prevod, v katerem mu rabi skovana beseda buriti = »das Heulen des Nordwindes«, kakor razlaga sam. V dobi Cebeličarjev je molčal Koseški; oglasil se je 1844.1. v „Novicah" s pesnijo: »Slovenija ' Presvitlimu Premilostljivimu Gospodu in Cesarju Ferdinandu L, ob dohodu v Ljubljano« ; pesen je bila natisnena na posebni prilogi. ■ Istotam je prevel Chamissovo: »Orjaška igrača« in Btirgerjevo : »Pesem od verliga moža«. Leta 1845. imajo „Novice" štiri izvirne pesni, izmed katerih omenimo: »Vojaška« in »Bravcem h koncu leta v spomin« ; prva se odlikuje z uglajenim jezikom.
L. 1846. je objavil znani »Kdo je mar?« in štiri prevode Schillerjevih pesnij, 1847. leta Schillerjevo »Ibikovi žerjavi« in tri izvirne pesni. Viharno 1848. 1. ga je navdušilo, da je zložil »Na- prej, slavenski Jug«; od 1848. do 1852. leta so prinašale ;, kovice*' odlomke iz prevoda Schillerjevih igrokazov: »Devica Orle- anska« in »M esinska nevesta« in v prilogah tudi ves prevod, odlomke iz »Visoke pesmi« in XIX. spev Homerjeve Ilijade. L. 1852. je hudo obolel in potem molčal polnih 16 let, dokler se ni 1868. L zopet oglasil objavivši v posebni dokladi „Novic" 1868. 1. svoje delo: »Mazeppa Jovan«. ^)
Odbor »Matice Slovenske« je ukrenil, da se natisnejo njegove pesni. Na prošnjo odborovo je poslal svoja dela z obširnim pismom, ki zvršuje tako-le: »To je, kar imam za zdaj omeniti; ako mi pozneje ktera skoči v puhlo glavo, popadem jo za rep in Vaši
Pisatelji. 67
presodbi stavim v izgled.« Izdale so se tedaj njegove pesni z na- slovom „ Rasne dela 1870. l.^ Ko se je v „Leiopisih^ »Matice Slo- venske« 1877. leta (233 — 250) natisnil »Nebeške komedije« (Divina commedia) Dantejeve I., II., III., IV., in XXXIV. spev, 1878. L ostanek I. dela »Paklo«, je »Matica Slovenska« izdala »Dodatek« 1879.1. Prvi knjigi je vsebina razdeljena na deset odstavkov. L obsega »Uvodivno«, v kateri naznačuje Koseški svoje pesni »ne prepustim«, »ne prezalim«. »Večjidel smo stroge, tužne . . včasih ojstre, nikdar kužne, Vas ne žali zdih in jok« in dr. Vender pa ima uže ta »Uvodivna« izraze, n.pr. »pomrda«, »nažokati«, »žehtajo«, ki kažejo, da je njegova pesniška žila bila uže opešala. Najboljši del njegovih poezij spad^n v prvo dčbo, to je do 1852. leta, pa še med temi niso vse izvirnimi naznačene v resnici izvirne, n. pr. »Začarana puška«. V tej dobi je objavil razven omenjenih še »Hoja na plavž« (Gang nach dem Eis.enhammer), »Vodotop« (Taucher), »Pesem o zvonu« (Lied von der Glocke), »Bor z drakonam« (Kampf mit dem Drachen), »Rokavica« (Handschuh), »Vrednost žen« (Wurde der Prauen), »Pohlep oslepi«, »Oda Bog«, »Ne sodi«, »Nemškutar«, »Visoke pesmi« tri oddelke (»Posvečeno bodi Tvoje ime«, »Uvod« in »Očenaš«), XIX. spev Ilijade in dva prozajična spisa ; najbolj mu je uspel prevod »Pesmi o zvonu«.
Njegove prevode te dobe nadkriljujejo prevodi istih pesnij, izdelani po drugih pesnikih in pisateljih, pa vender so imeli velik vpliv na prebujenje narodne zavesti in duševni preporod slovenskega naroda. Najbolj ga je proslavila »Slovenija cesarju Ferdinandu«. „Novice^ so to pesen objavile v posebni prilogi. V vzgled je Kose- škemu bila Vodnikova »Ilirija oživljena«. Ker se je takrat po šolah posebno gojila retorika, je nenavadni vtis napravil vzvišeni slog in iskreno rodoljubje, ki je v vseh časih in povsod videlo Slovane. Za one dobe mogla se je spregledati posiljenost jezika in nerazumljivi izrazi, ker je blagi namen deloma pokrival njegove slabosti. Lepa je tudi »Vojaška« (»Kaj bliska se v jasnem« i. d.) Neodrečna zasluga njegova je tudi ta, da je uvel v slovensko slovstvo šestomer in petomer.
V drugo dobo spada pet spevov Ilijade, L, III., V., XII., in XIV., ostali deli »Visoke pesmi« in petero »Rusko-Puškinovih« pa »Mazeppa«. V tej dobi — po hudi bolezni pesnikovi — mu je pa duševna moč vidno opešala; njegova domišljija se od tedaj več ne dviga v nedozorne visočine. Da bi se razvidelo, kako bi se
5*
68 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
moral prelagati Mazeppa, je Stritar v ^Slovenskem Glasniku" 1868. 1. (230—32) objavil 280 stikov; razlika prevodoma je velikanska. Še slabše je šlo od rok prevajanje v zadnji, v tretji dobi, t. ]. od 1868. leta do njegove smrti. Sem spadajo prevodi Chamissovih, Uhlandovih (ena je Goethejeva, ena Manzonijeva in ena : »Liicov divjogon<f [Kornerjeva], glose »Jugo-Evropejski glosar ali slovenski glasnik« 445 — 469), ponatis »Mesinske neveste« (561), »Orleanske device« (691) in »Paklo« iz »Nebeške komedije«.
Danteja prevajati Koseški v tej dobi daleko ni bil koš. Vsak vesten pisatelj se uči in napreduje ; Prešern je pošiljal svoje pesni drugim v presojo, samo Koseški je hotel ostati vedno neizpre- menjen. Kako se je trudil Levstik, da bi dal svojim pesnim lepo obliko, in kako vestno je pilil svoje umotvore! Pa to se mora Koseškemu priznati na čast, da je skromno sodil o svojih poezijah, saj sam pravi v »Dovršivni« (469):
Tem pesmicam ni živeti dolgo želja, Le toliko, da boljše prehude . . .
Na napačno pot je zagazil s tem, da je koval nove besede, ne znajoč dotičnih pravil, ali pa, da je zajemal iz zastarelih slovarjev, da so mu rabili nepotrebni ilirski izrazi, n. pr. »suze roniti«, da je nerazumljivo pisal cele stavke, n. pr. na konci pesni »Kdo je mar?«, da je upotrebljeval mnogo trivijalnih izrazov, da je na- pačno sklanjal in spregal, narobe obrazoval deležnike in besedam dajal napačne pomene. Pri vsem tem pa zavzema Koseški odlično mesto v kulturnem ra^vitku našega malega naroda, ker je poleg trezno mislečega Bleiweisa visoko dvignil prapor idealizma in s svojimi pesnimi navduševal množino čitateljev pa tudi v marsi- katerem pesniško nadarjenem slovenskem mladeniču vzbudil lju- bezen do pesništva in s tem slovstvo pospeševal bolj, nego se' vidi na prvi pogled. Posegel je celo v politično delovanje s spisom
o frankobrodskih volitvah.
Matevž Ravnikar (Poženčan) (1802 — 1864) iz Poženka na Grorenjskem, je bil na ljubljanski gimnaziji učenec Vodnika, M. Ravnikarja, Metelka in J. Zupana; po raznih službah v duhovskem slanu je bil nazadnje župnik v Predosljih blizu Kranja. Nabiral je za St. Vraza in E. Korytka nart)dne pesni, po mnenju Josipa Mama {nJezičnik"' XVI. 8), je blizu peti del narodnih pesnij v Korytkovi zbirki nabral Ravnikar.
V ilirski dobi se je navdušeno poprijel nove ideje, prelagal znamenite ilirske pesnike na slovenski jezik in dopisaval v ^Ilirsko Danico'^. Ko so pa začele izhajati j,Novice^ 1843. L, jim je dopošiljal pesmice, uganjke in zgodo-
s
v:
isi:
a
Pisatelji. 69
vinske spise,') v katerih je izražal misel, „da je neki Ister pred 3500 leti iz Male Azije Slovence privel v sedanje slovenske pokrajine" ; po njegovem mnenju 80 se Slovenci udeležili tudi trojanske vojne. Po njegovi smrti je bil Davorin Trstenjak naproSen po ,, Matici Slovenski'*, naj priredi za tisek njegove zgodo- vinske razprave, koje so izšle pod naslovom »Stari sled slavjanstva" v ^Leto- pisu Matice /S7otJčnsfcc*', 4868 -1869. leta. Ravnikar ni imel znanstvene podlage, radi tega tudi njegov trud v tej stroki ni uspel. V „Novicah^ od 1853—1859. 1. razlaga imena Ljubljana, Kranj, Gorotan, Emona i. d.
V ^Ljubljanskem Časniku^ 1. 1851. priporoča za vseslovanski jezik ruščino, v ,%t?. Bčeli*^ leta 1852. pa neko mešanico iz slovanskih jezikov. Pritrdil je predlogu A. M— ca („Nov,^^ 1855. 62), naj se radi enotne pisave slovenskih pisateljev ustanovi „Višja sodnija slovnice" in sicer v Ljubljani; razven Metelka, Bleiweisa in Jerana naj bi v tem zboru sedela po dva Štajerca, Korošca in Primorca. Bleiweis je smatral to misel lepo, a neizvedljivo. Njegove ' pesniške proizvode hrani „Matica Slovenska'^
Zgodovinsko raziskavanje pa je v ozki zvezi s pripovednim slovstvom, in sicer s pripovednim slovstvom iz domače zgodovine ; v to stroko spadajo n. pr. : »Stempihar**, „Tvorka*', „Še ena povest od Petra Klepca'*,'"*) (slična povesti o Lambergarju in Pegamu). Njegovi pripovedni spisi so: „Martinec iz Podloma",') zabredši med tihotapce, po nesreči in lepem nauku zopet spreobrnen, postal je dober gospodar; „Jakec iz Osredka",^ prilika.
Ravnikarjevim pripovednim spisom pridružimo po Slomšku 1853—1854. 1. v Gradcu izdano „Djanje svetnikov Bozjih^^. Spisovanja te knjige udeležil se je zraven Ulage, Pikeina, Zumperja, Oafa, Globočnika, Kocijančiča in drugih tudi Ravnikar,*) pomagal je tudi prevajati „Sv. Pismo stare tn nove zaveze z razlor- gaujem*',*) ki je prišlo na svetlo vsled dela, ki ga je bil izprožil in podpiral škof Wolf; prev61 je, župnik v Predosljih, preroka Izaijo in Jeremijo/)
Istotako ni pogrešal njegove podpore Cigale, spisujoč „Wolfov Nemško- slovenski slovar^\ za katerega si je, vztrajajoč do konca, pridobil posebnih zaslug.** •) Ko se je slišalo, da spisuje Zalokar slovensko-nemški del, mu je svetoval Ravnikar, naj se drži abecednega ne družinstvenega reda.*) Ukvarjajo se s slo- varjem, zašel je na jezikoslovno pot, pa ni hodil srečno, ker mu je nedostajalo znanstvene podlage.
Zanimal se je naravno tudi za narodni napredek v vsakem obziru, bil pa je tega mnenja, da je treba počasi napredovati, ne hoditi prenaglo ; tako delajo nasprotniki: česar ne morejo doseči v enem letu, na to čakajo potrpežljivo do drugega leta. Ljubezen je potrpežljiva, z njo se več opravi kot s pikanjem. V rokopisu je zapustil mnogo tvarine ; iz te je izdala družba sv. Mohorja v Celovcu 1867. leta v mali osmerki ^fUtopljenci ?^) Vodilna misel te pripovesti je, da vede do srečnega cilja v nadlogah le potrpežljivost in udanost do Boga.
Feter Hicinger (Podlipski 1812 — 1867) je kaplanoval na raznih mestih, tudi Pod Lipo, odtod »Podlipski* ; od 1859. 1. do smrti je bil župnik-dekan in šolski nadzornik v Postojni. Nadarjeni in ukaželjni Hicinger je imel med drugimi za učitelje: Čopa, Metelka in v bogoslovju dr. Jakopa Zupana. Uže dijak vadil se je v pesništvu ter si je pesni, v „()6eZici" objavljene, vzel v vzgled, pa tudi nemški pesniki so mu bih učitelji, to kaže n. pr. „Ptuja deklica" (Schillerjeva Das M&dchen aus der Fremde) ; rad je zajemal tvarino tudi iz domače zgodovine :
70 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
„Sonet** (Mariji na čast) in „TurjaSki Hervard*, balada po Valvazorju LXV. p. 488. Posebno plodovito mu je bilo 1849. leto z duhovnimi pesnimi, deloma izvirnimi, pa tudi prevedenimi iz latinskega, italijanskega in nemškega jezika.*) Izvirne so „0 srečni vrnitvi Antona Alojza od škofijskega zbora z Dunaja" ') in „Glas cerkve", ,, Cesarju Francu Jožefu o njegovem rojstnem dnevu".'; Istotako se mu je živo glasila duhovska lira v 1850—1852.1.; izvirna „0 srečni vrnitvi papeža Pija IX. v Rim"; 1852. 1. več pesmic Mariji na Čast;*) 1854. 1. je zložil v tercinah pesen „Cerkev v začetku 1854. L" Tako bi Se lahko zasledovali po drugih letnikih njegove duhovne pesmice, ki se odlikujejo po jeziku, dokaj blagoglasnem.
Zlagal pa je tudi posvetne pesmice razne vsebine ; mož naprednih nazorov in vestno opazujoč duševni razvitek slovenskega naroda, opominja rojake v pesmici „Naprej** („iVor.*' 1844), naj se okoristijo novih koristnih iznajdeb ; v pesmici „Svet obogati**, da tudi posvetnega blaga ni v nemar puščati, v „Slo- venija zmaga*' („^oi7." 1848), da se je treba mirnim potem boriti za domovino. V svojih koledarjih in v drugih knjigah je priobčil marsikatero lepo pesmico, n. pr. „Sv. Marjeta**. V „Vodnikovem Spomeniku je napisal lep članek „Pregled Vodnikovih pesmij'*.
Hicinger je sodeloval tudi, ko se je prevajalo sv. pismo pod pokroviteljstvom škofa Wolfa; preval je razlaganje k listu sv. Pavla do Rimljanov in razodenje sv. Janeza apostola; njegov je prevod in razlaganje III. in IV. bukev kraljev ter I. in II. kroniških bukev v letih 1855-1863.
Zgodaj ga je začela zanimati zgodovina; naravno, da je duhovnik jel razpravljati cerkveno zgodovino s člankom: „Razširjanje katolške cerkve***) po- sebno v Ameriki po slovenskih misijonarjih, pa tudi v drugih delih sveta. Navdušen Slovenec je rad zahajal v cerkveno zgodovino slovenske zemlje^ in to v vsem svojem življenju. Kakor je Raie v dvajsetih letih dvakrat pisal o Cirilu in Metodiju in se vedno zanimal za dobo staroslovenskega slovstva, je tudi Hicin- gerja vedno zanimalo vprašanje o slovanskih blagovestnikih. Prvo ga je navdušilo, da je zložil pesen „V spomin sv. Cirila in Metoda*'.*)
Nekoliko let pozneje se je začela širiti nakana, v Slovencih slovesno ob- hajati tisočletnico sv. Cirila in Metodija. V to svrho je spisal članek : „Koliko je djanje sv. Cirila in Metoda segalo med Slovence."^"®) To je bila znanstvena razprava, oprta na stare in nove vire. L. 1863. spisal je še : „Začetki kerganstva na Slovenskem**.*) Ta spis se odlikuje po lepem slogu in znanstveno urejeni tvarini.
Preidimo zdaj na Hicingerjeva dela iz cerkvene zgodovine slovenske, ki segajo v druge dobe. Tu navajamo spis „Kristjanstvo per Slovencih** (L 1854.) v ,jSlovenskem cerkvenem časopisu^', ki ga je ustanovil 1848. 1. dr. Pogačar.
V istem letniku cerkvenega časopisa razpravljal je še „Škofe nekdanje Emone*',*") „Vrsto ljubljanskih škofov**,") „Vrsto oglejskih škofov in patrijarhov** in konečno „Stare in nove fare na Kranjskem*'.") Iz tega se vidi, da je bil Hicinger jeden najmarljivejših in temeljito poučenih sodelavcev novemu časopisu.") Za 1857. in 1858. leto je izdal J. Lenček, kaplan v Žireh, koledar z naslovom „Slove7iski Bo7nar'\ v katerem razpravlja Hicinger I. aposteljne") slovenske zemlje, in sicer sv. Marka, Hermagora, Pavlina, Virgilija, Modesta, Cirila in Metodija in škofa Tomaža Hrena; II. mučenike") slovenske zemlje: Sv. Hilarija, Tacijana, Maksimilijana, Viktorina, Kvirina, Justa, Maksima in Servula.
Pisatelji. 71
Iz cerkvene zgodovine pa je rad prehajal na posvetno zgodovino in zemlje- pisje svoje ožje domovine. Tako je v „Krajepisju" ") razlagal, da je „Stari Tržič", njegov rojstni kraj, posul plaz gore Košute, da so prebivalci zbežali in si postavili novi Tržič, in da je „Sedanji Tržič" ") glede na obrtnost in rokodelstvo prvi kraj na Kranjskem. Kakor Trstenjak je bil tudi Hicioger tega mnenja, da stari Panonci niso bili ne Kelti ne Germani, nego da so bili Slovani („Nov.'^ 1858, str. 24). Na trdnejši podstavi je pisal v celovškem f^Slovencu^' 1865. 1. o tistih dobah slovenske zgodovine, ko so bile združene slovenske dežele, n. pr. blizu 1. 854, 952—1077, 1246, 1500. ,,Slovensko društvo" v LjuTjljani je 1852. 1. izdalo njegovo knjižico „Popts m^a."") Pridejan je obraz cele zemlje v dveh polkroglah. Iz tega se razvidi, da je Hicinger enako rad obdelaval splošno zgodovino kakor tudi zgodovino posamnih krajev. V desetletju od 1855—1865. 1. so ga poleg njegovih razsežnih zgodovinskih Študij zanimala okrajna imena, kajti 1865. 1. je objavilo šolsko poročilo postojinske glavne šole okfajnega šolskega oglede Hicingerja spis : „Kteremu kraju pravimo Pivka in zakaj?'* To je delo, ki temeljito razpravlja ležo, ozračje, zgodovino, upravo in narod.") Obširea je tudi njegov članek: „Beseda o krstnih imenih.***) Slovencem se je nadelo opetoma ime ,,gens philologica". V dčbi, ko je bilo še malo delavcev v stroki narodnega izobraževanja, so pisatelji delili svoje moči na razne stroke. Hicinger je bil uže bogoslovec nasprotnik metelčici.**) Ko je objavil Metelko v dodatku slovnici dva spomenika brižinska ali karantanska, naznanil je Hicinger takoj v „Novicah*' sestavek „Staroslovenski spominki", kjer je očital Metelku, da je izdal oba spomenika v svojem pravopisu ; nekatere ne- utemeljene trditve je Metelko zavračal.")
Kdor preiskuje zgodovino in jezik Slovencev, tistemu se tudi omili narod, da se rad poteguje za njegove pravice in njegovo čast povsod, kjerkoli se mu ponuja prilika, posebno za dobro urejene šole in uvedenje slovenščine v urade. Govoreč o „novi šoli v Kamni gorici" hvali Hicinger Slovence kot ukaželjne, razlaga ,,Kako in koliko bi bilo slovenski jezik precej v šoli vpeljati?"'*'), dokazuje ,. Potrebnost posebnih dekhških šol v Kamniku, Idriji, v Novem mestu, v Kranju, na Krškem itd., priporoča „Petje v naših ljudskih šolah*' ^*)
Tu uvrstimo še : ^Razlaganje zakonskih postav^^,^^) Tvarina je tako raz- deljena, da po primernem uvodu v sedmih poglavjih razlaga 1. o zakonu sploh; 2. o zaroki; 3. o zadržkih veljavnega zakona; 4. o zadržkih dopuščenega zakona; 5. kako sklepati zakone; 6. ob odvezi zadržkov in poveljavljenju zakona in 7. o tožbi radi razdruženja in ločitve od mize in postelje. Spisal je tudi nekaj molit- venikov.'*) L. 1849. je začel objavljati v „Zg. Danici „Zgodhe katolške cerkve'^, V istem listu 1850. in 1851. 1. je napisal „Edina pot v nebesa, ali podučenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatolških ver" v 15 pogovorih; v tem delu govori proti razširjanju protestantovske ali evangeljske vere v Slovencih. Kakor so bili ob koncu minolega stoletja Vodnik, Kumerdej, Linhart in Zois prav uvideli, da se priprostemu ljudstvu mnogo pomore z dobro urejenim koledarjem, se je tudi Hicinger lotil tega koristnega dela; to se mu je tem lože obneslo dobro, ker je umel po Vodnikovem načinu ob priliki zlagati prav pri- merne pesmice in ker je tako po mnogostranskem delovanju izurjen mogel ponuditi kmetu raznovrstnega poučnega gradiva. Izdajal je „DomaČ koledar slovenski"^) od 1859. do 1864. 1. Koledarčki so bili okrašeni s podobami in so se odlikovali po jako raznovrstni vsebini.
72 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Poleg predmetov, ki se razpravljajo v vsakem koledarju, popisovala so Sft imenitna mesta v inostranstvu pa tudi odlična domača mesta in kraji; pripove- dovalo se je iz občne in domače zgodovine, razlagale čitateljem, posebno kmetonk potrebne kmetijske, gospodarske in šolske reči; vpletale kratkočasnice, pesmice^ vzgledi za opravilne spise n. pr. pobotni listi itd. „Slovenski Matici** je uredil Hicinger za 1867. in 1868. 1. koledar, ^ploh pa je s peresom delal na korist slo- venskega naroda ob vsaki priliki in ga poučeval o raznovrstnih stvareh.
Zaplel se je bil tudi v slovstvene boje z Levstikom (o teh pobliž^ v Levstikovem življenjepisu), kateri med drugim poje o svojem nasprotniku v satirični pesni „Hicingerjeva novoletna noč 1860":
Slovenija blaga, ti upanje moje! Gorel sem vedno za koristi vse tvoje, Pisal sem od kamnov in zgodovine, Krog sebe sem trosil jezikoslovske luščine, Celo kratka obleka kočmavka Bil^ je moje slave oznanjevavka.
Jernej Ursič (1784—1860) iz Idrije, umrl duhovnik v Kamni gorici. Sode- loval je v ,^Slovenijv\ v kateri je opisoval domače kraje in znašal zrnje za slo- vensko zgodovino. V „Novicah^^ 1859. 1. je objavil narodno pesen »Lavdon« in 1847. 1. zložil znano pesen »Življenje« (Popotvanje bratje i. dr.)
Matevž Hladnih (1806—1865) (Bogomil, Rodoljubski, Svetogorski, Pomajski, Trebški) iz Trebič, je kaplanoval v Devinu, bil od 1837. 1. učitelj na nižji realki v Gorici in nekaj časa učitelj slovenščine na tamošnji gimnaziji.
Dopisoval je v „^ot*icc in i, Danico'^ in najrajši v sonetih opeval slavne može, n. pr. Čehovina,*) Koseškega (Mojstru Pevcev,') Barago, Gollmayerja,') ali pa je popisoval kraje, n. pr. Gorico,") Kostanjevico, Svajcarijo.^) Sam se je pri- merjal Vodniku, jednak pa je bil Jakobu Zupanu, ki se je istotako silil v poezijo. Sam je delil svoje pesni v pet vrst.
Anton Žakelj — Rodoljub Ledinski (1816—1868),
porojen na Ledinah pri Žireh na Kranjskem, se je šolal v Karlovcu in v Novem mestu, umrl župnik pri sv. Duhu nad Leskovcem.
Učenec Metelkov se je prvikrat pokazal v časniku „Carniolia*' 1841. leta s pesnijo »Slavulj in rože« in se pridružil nNovicavn*^^ katerim je med drugim sestavil za tretji letnik pesen »Zaniče- valcem pevcev«, ki je po vsebini jednaka prvi njegovi pesni.*) — Bridka usoda ga je gonila od kraja do kraja ; zato je čutil in opeval življenja boj,^) »saj krepost daje našemu življenju pravo vrednost.«*) Sam pevec po božji volji, je znal primerno ceniti krasoto narodnih pesnij; v petem zvezku ^Kranjske Čeh. se nahajajo »Nuna Uršica«, »Mlada Zora«,*) »Mlada Breda«, ki jo je slišal od svoje matere. Po narodnih motivih je zložena šaljiva pesen »Udovec«.^) — Obširni epični pesni »Vilkovo« je snov vzeta iz poljskega življenja. Martin Sapjeha, knez Kozminski, je zahteval od Vilkovskega, naj mu prodd
Pisatelji. 73
svoj gradič in posestvo, da bi imel obširniše lovišče, pa ni mogel dobiti zemljišča ni za lepe denarce. Povabil je Vilkovskega v gosti, mej tem pa po svojih Kozakih razrušil grad. O kazni za ta zločin pa ni govora ; tak konec žali čut pravičnosti. Sicer priznavajo Slovanom pravični Neslovani, n. pr. Hartmann v knjigi: „Die WeU der Slaven*", da ni na svetu grozo vitej šega plemstva od poljskega. Njegova labud- nica je bila »Pesem o blagoslovljenji velikega oltarja sv. Lovrenca na Reki« 1867.1.*) Po pravici ga imenuje Mam Prešerna - duhov- nika; po globokem čutu in lepi domači besedi je bil v prvih letih
narodnega preporoda najodličnejši naslednik Prešernov.
Kajetan Huehar (1810 — 1870) od sv. Device.Marije v Polju na Kranjskem, nazadnje župnik v Cemšeniku. Zložil je pesen »Otok bleski c; opeval je sploh rad lepe kraje. Prozajični spisi se bavijo z narodnim gospodarstvom, n. pr. »O pri- delovanju svile v Moravski dolini« ') in o drugih razmerah, n. pr. »Pot od Ljub- ljane do Bele peči«,') »O spominku Vegatovem«.')
Jurij Vari *) (1812 — 1874) iz Krope na Kranjskem je služboval na raznih mestih kot kaplan in župnik, umrl v Velesovem. — Metelkov učenec je zlagal pesmice, in 1848. leta začel pisati v slovenski cerkveni časopis C^Danico^J; sve- toval je, naj se lika in pili slovenščina z ozirom na cerkveno slovenščino in hrvaščino.') V „Slov, Bčeli'* 1853. 1., str. 142—147, je zahteval slovenske šole.
V „Danici'* (1. 1861 — 1868.) je pisal o družinskih in narodnih, državnih iu cerkvenih razmerah, n. pr. »Pridigar, učitelj, ali profesor, jezikoslovje, klasiki« ; »Sveto pismo, vera, natoroslovje« i. dr. Župnik v Velesovem je v „Danici*^ 1871. 1. opisal svojo župnijo in izdal potem 1. 1872.
Andrej Pirnat (1817 — 1888) iz Loke pri Mengšu je služboval v raznih rudnikih na Slovenskem, zlasti v Celju, kjer je pomagal ustanavljati Čitalnico. Dopisoval je raznim listom, lepo prevel na slovenski jezik »Kje dom je moj?«**) in zložil 1848. leta patrijotično pesen »Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu Ferdinandu I.<
Franc Svetličič (1814-1881)
iz Spodnje Idrije; vpokojen župnik umrl v Ljubljani. — Prve njegove pesmice opažamo v „Novicah" 1846. leta; v petih sonetih, katerih so štirje^) izšli v „NovicaJi*\ jeden v Janežičevem „GlaS' "nikn*"^ opisuje človeško življenje. V sonetu »Zabavljica« ^) mu je Prešern učitelj, kar značijo ti-le stihi:
Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane. Gazele ženskim vnemajo možgane, Sršenov mi ne draži, Bog obvari.
Pesni »Na planini«,) »Na Strašici«,*) »Na Mravljiškem vrtu«^)
izražajo na koncu iskreno ljubezen pesnikovo do Boga in do domo-
♦) „2^017.'* 1867, 199. ♦♦) ^Nov^ 1845, 93.
74 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vine. Izmed teh je najlepši »Zvest prijatelj zdravilo življenja«. Ugodno so se Svetličiču sponesle njegove balade in romance, pripo- vedne pesni, posnete po narodnih motivih. Med baladami se od- likuje »Erazem Ravbar«, v kateri po Valvazorju *) pripoveduje, kako junaško se je krasna Meta v Planini ustavljala predrznemu vitezu, in kako plačilo si je ta zaslužil za svojo silovitost, f^ripovedna pesen »Cerkniško jezero«**) razlaga v legendskem slogu, kako je nastalo ondotno jezero. Bleiweis in Janežič sta naprosila Svetličiča, daje za »Novice*" in »Glasnik*' zlagal pesni, ker sta ga znala ceniti kot pesnika; zato menim, da je neopravičen Marnov izrek, da se mladi slovenski svet ni kaj menil zanj. Istotako se mi zdi neute- meljena Marnova trditev, »da pravi pesnik svojih dovršenih luno- tvorov ne popravlja«, in navaja potem blizu celo stran poprav Svetličičevih. Pogrešamo še samospisa o Svetličiču.
Franc Malavašič (1818—1863)
iz Ljubljane je vzbudil pozornost svojih učiteljev Fr. Heinricha, Martinaka in Metelka; od 1841 — 1843. leta se je v Gradcu učil pravoslovja; prišedši nazaj v Ljubljano je vstopil v zdravniško šolo in postal ranocelnik. L. 1847. je začel sloveniti vladne ukaze in zakone za Kranjsko in je ta posel opravljal do smrti.
Ko je bil še dijak, je »Kranjska Čebelica" vplivala nanj, da je peval v slovenskem in nemškem jeziku.
Prva znana njegova pesen je v „Illyr, BI." 1838, št. 17*) 2ln 5)r. ^refd)ern, 2?eranla§t burd) fcin ®ebid)t im ^Ktjr. SBI. ,,8(n btc ©Iot?enen'V vot\i)t in beutfd^er ©^^rad^e bid)ten. V tej pesmici pozdravlja Prešerna mojstrom, ki bo slovenskim pesnikom zvezda - voditeljica.
Pesniško ime mu je bilo »Milko«, ali »Prostoslav Milkoa. Leta 1840. je napisal v gajici dva soneta. — V pesmici: »Sava in Slovenka« *) pripoveduje, da pod Triglavom izvira Sava, kjer je dom Slovenca, da deklica spleta dva venca, jednega podari lju- bemu, drugega vrže v Savo. Nastopnega leta napisal je čestitko »Za visoki god Nj. c. kr. visokosti, prejasniga gospoda nadvojvode Joana 24. Rožecveta 1842«, v nemškem in slovenskem jeziku. Ko so se prikazale »Novice** 1843. 1., jih je Malavašič takoj podpiral z izvirnimi spisi in prevodi; med prve se štejejo pesni »Narlepši imena« (Bog, oče, mati, domačija), »Slovo od 1. 1843.« ; istotako je
♦) r,Ehre d, H. Krain XL 1400.
- ) „Slov. Glasnik^ 1862.
Pisatelji. 75
pozdravil tudi novi tečaj takoj v prvi številki : »Kmetijske in roko- delske Novice vsim svojim prijatlam in sorodnikam za novo leto.«
Vpliv srbskih narodnih pesnij kaže njegova »Miloš Kabilovic«. Hrvat Kabilovid je v vojski med srbskim knezom Lazarjem Bulkom in sultanom Amuratom šel v turški tabor na videz z namenom, da zapusti svojega gospoda^ v istini pa je prebodel sultana in storil strašno smrt. Jako dobro je pogodil slog srbskih narodnih pesnij; uvod spominja začetka pesni Asan- Aga; ta pesen je več vredna ^ego vsi njegovi prevodi Kleshei- movih in Salomovih pesmic.^) Odlikuje se tudi njegova izvirna »Gospod, pri nas ostani«,*) ki nas spominja Levstika. Rodoljubna čutila izražajo »Sanje cesarja Rudolfa L« ^) (na .čast cesarju Ferdi- nandu 19. mal. travna 1847).
Viharno 1848. 1. ga je navdušilo do ode »Aleluja«, »Svobode duh — varh čiste sreče — !« Živahno so se začeli gibati Slovenci v teh letih : izdajali so nove časnike ; Malavašič je bil urednik listu, ki mu je bilo ime: „Pravi Slovenec"" .^) Obilno je zalagal list Mala- vašič sam z izvirnim in preloženim blagom v vezani in nevezani obliki; opeval je letne čase,) naravo,^) rodoljubje,®) slavne Slovence.^®)
Nato je počivala njegova pesniška moč do 1858. leta, v ka- terem se je oglasil s pesnijo . »Sloga«,") in v nastopnem letniku ^Novic"* je objavil še štiri pesni,") izmed katerih so »Sivi lasi« nje- gova labudnica. Posebnega vpliva na Slovence niso imele njegove poezije. V nevezani besedi je rano začel pisati Malavašič z namenom poučevati prosti narod. Ker se po dovršenih modroslovskih naukih brez premoženja ni mogel lahko odločiti za kak stan, se je začel učiti znanstvenega odgojstva ali pedagogike. Začel je prevajati povesti Krištofa Šmida. V predgovoru obljublja še več jednakih pripovestij, če najde dovolj podpore. Mnogo povestij je priredil po drugih nemških izvirnikih; med temi naj se omeni »Štefan, srečen kmet«, »Nemški Pavlih a«, »Oče grof Ra- de c k i« i. dr. Iz angleščine je »Stric Tomova koč a«.
Leta 1847. je obširno razpravljal svoje misli o vrednosti slovenskega jezika; v pretirani navdušenosti je trdil, da je med vsemi slovanskimi jeziki slovenščina najbolj pripravna za petje. Opisal je razvitek slovenskega pesništva od Vodnika do Prešerna, imenuje Prešerna pesnika ljubezni, Koseškega pesnika »veličast- nosti«. Prvemu očita, da je preveč »Kranjec«, drugemu pa, da je preveč zašel med razna slovanska narečja. L. 1848. je bil tajnik »Domorodniga slovenskiga zbora«; istega leta naznanjajo
76 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
jjNovice (štev. 19), da se bo na god cesarja Ferdinanda na korist ubogim učencem modroslovja in zdravilstva predstavljala Malava- šičeva igra »Nekdaj in sedaj.«
Mnogo sestavkov **) je spisal kot bivši urednik „Pravega Slovenca"; med temi gaje spis: »Kdo je krivi, kdo pravi Slovenec?« zapletel v oster prepir se ^Slovenijo", Leta 1860. je nekdo v „Trie$ter ZeUung"^ napadel Slovence in pozneje posebej izdal sestavek; odgovoril je Malavašič tudi nemški in objavil svoj odgovor.^*) Ker so za slovenščino 1848. leta zasijali ugodnejši časi, je Malavašič v naglici spisal ^Slovensko slovnico ^^^) ostro jo je ocenil Metelko, zato se ni uvedla v šole.
Antmi Hntar (1814 — 1881) iz Železnikov na Kranjskem, župnik na Turjaku v Zalem logu. Večinoma se je trudil s prelaganjem ; prevel je dve povesti Krištofa Smida/) nauk o sviloprejkah,') povest o Anionu Puščavniku,') Bukve Tobijeve,") sodeloval v Slomškovem »Vodilu c *) in opisal obletnico posvečenja Marijine cerkve v Suši •) — Podpiral je s svojim peresom „Novice^,^) „ Drobtinice",^) „Slovenskega Prijatelja" f^) ^Učiteljskega Tovariša", ^°) posebno pa j,Zyodnjo Danico", ^^) kjer se nahaja od 1849. do 1882. leta mnogo pesmic in spisov, ki se tičejo šolskih zavodov; kot pesnik se ni odlikoval in je tudi močno posnemal. Lep je življenjepis župnika Fr. Brenceta.")
Jurij Fleišman (1819 — 1874) iz Beričevega na Kranjskem je učil nazadnje v Ljubljani petje, glasbo in lepopisje; on je pesnik in skladatelj, osobito za mla- dino pa tudi za vesele družbe; v knjižici >Mične zdravice« se nahajajo nekatere pesmice, ki so proti estetičnemu okusu.
Dragotin Dežman *) (1821 — 1889) iz Idrije se je učil na Dunaju zdravilstva in pravoslovja, 1851 — 1852. 1. na ljubljanski gimnaziji učil matematiko in fiziko, od 1852. 1. do smrti bil varih deželnemu muzeju na Kranjskem.
Za prvih let našega preporoda navdušen Slovenec in pesnik je zlagal rodo- Ijubne pesni, n. pr. »Se Slovenija ni zgubljena« („Slovenija" 1848), »Slava Slav- janom« {„Slov." 1849), prevajal srbske narodne pesni, n.pr. »Predrag in Nenad« (^Kranjska Cehela"^ V. zvezek). Lepo je označil veliko vrednost Anastazija Griina prevodov slovenskih narodnih pesnij.') Glasovita je njegova pesen »Proklete grablje« v Bleiweisovem ^Koledarčku" 1. 1855.
Pa tudi v nevezani besedi je delal za prospeh Slovencev ; odbornik dunajske Slovenije 1848. leta je spisal poziv na slovenski narod proti frankobrodskemu zboru;') odbornik ^Slovenskega društva" v Ljubljani je sodeloval pri občnem državljanskem zakoniku in Vodnikovem slovarju, ocenil Miklošičeve zasluge za slovanske jezike,*) mično opisal Notranjsko in Cerkniško jezero, ) zagovarjal stara domača imena proti tujkam.*) Po Cigaletovem odhodu na Dunaj je uredoval ^Slovenijo" do konca 1850. 1. Nastopivši pot javnega delovanja je zatajil prepri- čanje mlajših let; varih kranjskemu muzeju si je skoro blizu štirideset let pri- dobil nevenljivih zaslug.
Martin Semrajc (1825— 1849), porojen 1825. 1. v Tolmačevem na Savi, se je učil pravoznanstva na Dunaju. Objavljal je v „Sloveniji^^ 1848—1849. 1. pesni,
Pisatelji. 77
n. pr. »Triglav*, ki je zložena po ohliki Koseškega »Vojaška**. S tovarišem A. Glo- bočnikom je v „Novicah^ 1848. 1. objavil oklic: »Mili bratje Slovenski**, poziv- Ijaje.jih, naj gred6 pred cesarja Ferdinanda javljat mu slovenske zahteve.
Luka Svetec (Podgorski),
porojen 1826. 1. Pod Goro blizu Kamnika, je poslušal predavanja na slovenski pravoslovni akademiji v Ljubljani 1849.1., ko je Mažgon razlagal civilno, pl. Lehman kazensko pravo. Na Dunaju je 1853. L dovršil pravoslovne študije, vstopil praktikant pri c. kr. sodišču v Ljubljani, 1854. 1. za avskultanta na bansko stolico na Hrvatskem, kjer je napredoval do pristava in samostalnega sodnika pri kotarskih uradih 1860. 1. Tega leta je Svetec vsled znanega prevrata šel v domovino za pristava v Mokronog, potem v Kočevje, kjer je bil voljen v deželni zbor. Leta 1866. je vstopil v službo ljubljanskega mesta za magistratnega komisarja; nemška stranka pa mu je 1869. 1. vzela to službo ; zato je postal 1870. 1. beležnik v Idriji, 1872. 1, v Litiji, kjer službuje še sedaj.
Kakor marsikaterega drugega slovenskega pisatelja je tudi njega 1848. 1. obudilo na duševno delo; sodeloval je pri časnikih »Slovenija, „Vedfe^" in v »Novicah. Sošolec Cegnarju mu je po- pravljal pesniške izdelke, in obdeloval splošne predmete.*) Opeval je ljubezen do domovine,*) n. pr. »Rojakom«, »Slovenija svojim bralcem v začetku druzega tečaja« ^) v distihih, »Zaboj, Slavoj in Ludek« iz kraljedvorskega rokopisa; posebno mu je ugajala kakor Cegnarju srbska narodna poezija, iz katere je prevel spretno nekoliko pesmic o kraljeviču Marku.*) „Slov, Bčeli" marljiv so- trudnikji je. donašal narodno blago. V prvo dobo njegovega pisate- ljevanja spada prevod Klicperove slike: »Zlato ne blaži«.*)
Poleg pesnikovanja, ki se je naslanjalo vse na narodno tvarino, pa ni zanemarjal lepega slovstva v nevezani besedi, za katero je tvarino zajemal tudi rad iz sorodnih slovanskih slovstev, n. pr. povest »Piščalko«,^) posneto po Karamzinu ; »Pogreb pri Bošnjacih«.®) Najobširnejša je pripovest »Vladimir in Košara«.
nSlov, Bčela" 1851. (Bolgarski car Samuel je premagal hrvaškega kralja Petri- slava, vjel lepega junaškega vojskovodjo Vladimira in ga vrgel v ječo. Samuelova jedinica, krasna Košara, se je vanj zaljubila. Ona je prosila zanj, pa. zaman. Štefan, bolgarski menih v Trnovu, pripravil je caija, da je privolil v zakon. Srečno so dospeli z lepo nevesto v glavno mesto Petrislavovo, in srečen je bil zakon hrvatskega junaka in bolgarske krasotice.)
- ) nSlov. Tal. L 171.
78 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
S Cegnarjem vred se je uprl jeziku in nameri Razlagove ^Zore".') Ko se je vrnil v domovino, je dal Svetec slovo leposlovju, za katero je imel toliko zmožnosti. Razglasil je v y,Novicah" 1861. 1. svoje mnenje o naglasnicah in breznaglasnicah/j udeležil se od Cegnarja izproženega razgovora o parlamentarnem jeziku slo- venskem. Končno se je lotil javnega delovanja, kateremu je ostal zvest do zadnjega časa.
Razven drugih predmetov, ki se navadno obravnavajo v javniti zastopstvih ®) je govoril o uvedenju slovenščine v šole in urade ; ^^ kako treba uravnati občine ali soseske ? Lepo je govoril ob snairfeJ Janeza Bleiweisa.**)
Dr. Lovro Toman (Kamnogorski) (1827—1870)
iz Kamne Gorice na Kranjskem je vstopil v državno službo pri C. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani, postal odvetnik v Radoljcf^ potem v Ljubljani, umrl v Rodavnu blizu Dunaja. Nadarjenega mladeniča, navdušenega Slovenca je upotila krasota rojstnega kraja in viharno 1848. leto, da je začel zlagati domorodnega duha napol- njene pesni.
Prva njego\a pesen je »Prostost«, razglašena v „NovicaV 1847. 1. Smisel te pesni je »Suženj biti je strašno.« Da smejo in morajo Slovenci — Slovani živeti svobodno, to je geslo njegovemu pesnikovanju. Njegovo versko prepričanje mu je vdahnilo pesen »Katolška cerkev« in »Grob«,^) in mnogo drugih.
Goreča ljubezen do domovine nam veje nasproti iz pesnij »človek brez domoljubja«,^) »Slovenskim dekletam«,^) »Slovenska mati«, »Slavljanski goslar«,*) »Pesem koroških Slovencev«,*) »Mar
•
i bor«,®) »Prerokba« (1453 — 1853). Te pesni so poleg Koseškega jako močno delovale na razvitek narodne ideje.
Poleg ljubezni do lepe ožje domovine mu je srce prešinjala gorka ljubezen do širše avstrijske carevine; »Avstrije zvezda« v nemirnih časih se nahaja na jugu v močnih Ilirih. Slavif je poroko cesarja Franca Jožefa z Elizabeto s pesnijo »Slovenije dar«,') »Po- vratek cesarja in cesarice iz Italjanskega«, »Radeckega«.*) Prevel je »Cesarsko himno« (po napevu Haydnovem), ki je bila potem potrjena po lastnoročnem pismu cesarjevem. Slavil je slovenske odličnjake, n. pr. slovensko pesnico Fani Hausman,^) M. Semrajca,*®) M. Langusa,^^) Trstenjaka in Hicingerja,^^) Ivana Koseškega, ^^) Valen- * tina Vodnika ob priliki njegove stoletnice ; v posebno skrb mu je
Pisatelji. 79
bila Vodnikova slovesnost, na kateri je imel slavnostni govor. Vse te njegove uzore pa je presegala Ijubav do njegove uzorne soproge Josipine Turnogradske — rojene Urbančiče ve, čislane slovenske pisateljice, — ki mu jo je smrt ugrabila po enoletnem srečnem zakonu; njej so posvečeni »Glasi ljubezni«, »Plamice«, »Srce je pri Josipini«, »Gazele (štiri), Milotinke« I — IV. v Razlagovi „Zori** 1852. 1.- Nekatere njegove pesni, n. pr, »Savica« (Noč na nebu zve- zdice peržiga), »Tri rožice« (Mati lepa, mlada mati i. dr.) so se tudi z lepimi napevi prikupile Slovencem. Izdal je svoje pesni 1849. 1. z naslovom »Glasi domorodni«.^*)
Najboljšim slovenskim pesnikom se Toman ne sme prištevati: nedostaje mu vzvišenosti mislij, tudi mu beseda ni dovolj uglajena. Nenavadno visoko je čislal Koseškega; bržkone so se Koseškega na novo skovani nerazumljivi izrazi zdeli Tomanu visoka poezija ; v Koseškega slogu je zapeta »Sloga strun« pa »Jadranski Slavjan«. Nikakor se ne morem strinjati z navdušeno hvalo, ki jo Praprotnik poje Tomanu. Sarkastično svetuje Tomanu Levstik:
Moj brale, tvoj Pegaz je kašelj dobil, se bojim ; Zato, če ga ljubiš, h gospodu Strupitu ž njim!
Večjih zaslug si je pridobil Toman za slovenski narod bivši mu zagovornik in vsestransko delavni pospešitelj narodne omike. Leta 1861. je utrjeval v kranjskem deželnem zboru svoj predlo"^: »Vsak nasvet se more staviti v deželnem zboru — v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi obravnavati.« Ta predlog je zagovarjal v lepi poetični besedi. Ob uvedenju slovenskega jezika v šole in urade je ogovoril Slovence s tovarišem črnetom vred z oklicem »Mili rojaki«;*^) priporočal je prostonarodne knjižnice in bukvar- nice.*®) Mnogobrojne predmete, o katerih je Toman govoril v de- želnem ali državnem zboru, navaja Praprotnik *) ; celo nič se pa ne omenja, da je dr. Toman nagovarjal slovenske rodoljube, »naj vsak, kar sliši važnega, naj si bode pesen ali beseda, izrek ali pregovor, ali pravljica, vse, kar je narodnega, zapiše ali reši pogube.«*')
Mnogo let poprej se je bil Slomšek trudil, da bi ustanovil društvo, ki naj bi izdajalo Slovencem koristne knjige, ker nimamo bogatih pisateljev, ne radodarnih Mecenatov; to misel je bil izprožil Toman 1863. leta v »Novicah, str. 3— 4, naj se ustanovi »Matica Slovenska«; te ideje so se navdušeno poprijeli štajerski Slovenci,
- ) Op. C, str. 60—55.
80 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
kajti uže 8. marcija je pisalo štirideset mariborskih Slovencev, obetajočih zložiti po 50 gld. v ta namen. To novico je razglasil Toman v ljubljanski čitalnici, ki je istega dne obhajala praznik sv. Cirila in Metodija, in je vzbudil veliko navdušenje: ta dan je rojstni dan »Matice Slovenske«. Toman je bil potem njen odbornik, predsednik in končno največji podpornik, določil ji je v oporoki 10.000 gld.
Tudi za stroko svojega poklica se je zanimal, kajti 16. januarija 1862. L je v društvu kranjskih juristov govoril o »civilnem pravu«.
O njegovem gospodarstvenem delovanju za Kranjsko deželo glej Praprotnikov življenjepis. Za prve dobe našega ustavnega živ- ljenja je bil Toman idealna prikazen, ki se je prikupila celo nje- govim nasprotnikom, in ugledu slovenskega imena koristila; traj- nega vpliva pa njegove pesni niso imele, ker so prelahko blago, prelahko porojene.
Miroslav Vilhar 1I8I8— 1871)
iz Planine na Kranjskem je po dovršenih pravoznanskih študijah prevzel gospodarstvo posestva na Kalcu. Mož, neodvisen, je bil iskren rodoljub in se je trudil Slovencem koristiti vsestranski. fjNovice^ je zalagal takoj iz početka s preprostimi pesmicami. V prvih letih slovenskega preporoda so skušali narodno miSljenje vzbuditi po gledališčnih predstavah ; v ta namen je izdal 1850. L spevoigro »Jamska Ivanka«. Vsebina je na kratko ta - le :
Marko, malograjski vitez, napadši in vpepelivši grad Rovanskega viteza, je uničil posestnika in soprogo, samo sina Bogumila so reSili, ki ga je Jamski vitez Vladimir celih 16 let skrbno odgojeval s svojo hčerko.
Z vitezom Konradom Eichentalom povabljen, naj se udeleži križarskih vojsk, poslal je Bogumila v vojsko in mu povedal ob tej priliki, ki^ mu je Bogumil. Ta se je z dovoljenjem starišev zaročil z Ivanko in odšel. Med tem pa je Marko napadel Vladimira, katerega je rešil Miroslav. Kalski vitez, zaljubivSi se Y Ivanko, jo je zaprosil v zakon. Ko so praznovali zaroko, prišel je Bogumil domoy» zoiagal Miroslava in se zaročil z ljubo Ivanko. Dejanje iz 12. stoletja se vrši pravilno^ samo Ivanka je omahljivka, in Vladimir igra neviteško vlogo.
Zanimanje za gledališče je v 1850 — 1859. letih nekoliko za- mrlo. Ustavno življenje je zopet oživilo družbeno življenje ; Vilhar je bil v 1865 — 1806. 1. marljiv pisatelj in prirejevatelj gledališčnih iger; izdal je šaloierre »Detelja«,*! »Župan«, )»Poitena deklica« in »P omot a«.
Tine Gaber ima dva sina, Jožeta in ^^tefeta; Tone Klanec pa dve hčerki^ Metko in Cilko. Oba sta se dogovorila, da se njuni otroci vzemč v zakon pa
i.
Pisatelji. 81
starosti. Oče Klanec je Sel v Ljubljano kupovat balo, pa je od nekega sleparja kupil tudi škatljico, čije posestnik pr6 vedno dobiva v igri na biljardu; on pa je doživel nasprotno. Pokazalo pa se je, da se njuni otroci niso ljubili v istem redu, kakor sta mislila očeta. Šele Grgo Breza, znanec obeh rodovin, je poravnal zmeš- njavo, pa privedel tudi Klanca do tega, da je opustil svojo prazno vero. — Vilhar je nameraval dokazati Škodljivost praznih ver, pa v to ni osnova igre primerna. Igra »Župan* ima to-le vsebino: Župan v Šiški je nemškular stare korenine. Njegov sin in njegova hčerka, vrla Slovenca, skušata mu izbiti te zastarele nazore; pridruži se jima tudi bodoči zet, Aničin zaročenec. Župan je v svojih uradnih pismih napravil grd pogrešek, ki bi ga lahko spravil ob častno službo; to ga pa ni nič motilo. Potem so se dogovorili, da sin zapusti dom zaradi očetovega nemškutarjenja (!?), oznanivši to očetu v pismu; on pa je v gorki ljubezni do otrok rajši odstopil od županstva in postal pošten Slovenec. — Vidi se v igri, kakšen namen da ima; sredstvo pa je vender preotročje. I „P o S t e n a d e k 1 i C a.* V tej igri nastopajo šivilja Tinica, boter Ferluga,
gospoda Kikelj in Kokelj, gospe Kiklja in Koklja. Tridesetletni šivilji Tinici pri- poveduje Ferluga, kako je v krčmi oStel dva Nemca, ki sta se mu smejala zaradi kmetske obleke, ki sta pa tudi pripovedovala, da sita svojih žen, zalezujeta lepo dekI6 — Tinico. Tinica je osramotila ta dva ostudna rogovileža in v posebno sobo zaprla vsakega, ki sta prišla k njej, ter je poklicala njuni ženi. Tinica je Ferlugo vzela za moža. — Tema dvema gospodoma se pri Tinici godi tako, kakor Fallstafifu pri windzorskih ženah. — Ta igra ima moralizujoč namen, sredstvo je sicer jako obrabljeno, za slovensko ljudstvo pa še vender porabno; da je pesnik zalezovalcema izbral Nemca, ima svoj jasni smoter.
Mnogovrstno delaven v zadnjem desetletju svojega življenja, je
izdal tri koledarje, 1863. 1. izdajal politični časnik „Naprej^, katerega
mu je večinoma pisal in uredoval Fr. Levstik, ki poje o njem :
Tebe je Martin Jelovšek postavljal, Pravde tiskovne te moč je zadela,
Tebe Rubežnik s črnilom gostil. Dvakrat na tožnej si klopi sedel,
Levstik je tvoje pisanje popravljal, Treščila v te paragrafov je strela,
A v gospodarja Ti Vilhar je bil. Katerih premalo si v glavi imel.
Pesni zlagati je Vilhar začel 1845. leta, n. pr. »Predčutki« („Nov.** 1845), dasi predmeti niso bili pesniške vrednosti, kakor »Vodila pridnim kmetovalcem«. Svoj slovanski čut kaže »Vesolj- nimu svetu« (To vsaj mi dovolite — De se smem Slovenca zvati itd.).*) — Po Vodnikovem vzgledu je zložil za ^Slovenski Koledar'^ 1851. leta kratke pesni posameznim mesecem. Navdušen častilec Notranjskega s svojimi podzemeljskimi čudeži, je opeval
- ) Lepa je preprosta pesmica »Kaj maram?*, v kateri rodoljubna Slovenka
povdarjaje, da ni bogata, ponosno vzklikne :
Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin; Dovolj, da moj dragi Slovenke je sin!
ZsodoviDa slov. slovstva. III. del.
vl\>sU^jasko jamo«. Oglasivši se v ^Vodnikovem Spomeniku^ i v JAno>kV\em „Slov. Glasniku^, je 1860 1. izdal svoje »Pesmi« i lih razJolil v pesni, balade in basni. Kakor Koseški je tudi Vilha^« skivmno sodil o svojih pesnih, pevaje:
Pohlevne postave Jeklene je zabil
Je Pegazus moj; Podkove doma,
Zatorej ne upa Na grivah je tudi
K Olinipu z menoj. 2e nekaj snega.
\"onder so se nekatere jako prikupile in postale narodne, n. pr— - »Xa jezeru«.
Miroslav Vilhar sicer ni zelo pomembna, pa vender jako prL — kupna prikazen v slovenskem slovstvu ; s svojimi skromnimi pesmi— i*ami in lepimi domačimi napevi je za one dobe močno vzbudil ljubezen do petja in muzike in torej posredno vzbujal narodno zavest. Deželni poslanec ni imel mnogo vpliva.
Josipina Turnogradska (1833—1854). Porojena dnš 9. julija 1833. 1. v gradu Turau nad Kranjem v preddvorski fari na divnem Gorenjskem, ki je Vodnika, Prešerna in Jenka navdušilo za pesništvo. Skrbna grajščakinja Marija Urbančičeva jo je dala poučevati v prirodoslovju, v povestnici, zemljepisju, v klasičnem slovstvu, v novih jezikih in v muziki. Evropska olikanost je ni odganjala od slovanskega slovstva. Poročila se je 22. septembra 1853. 1. z dr. Lovrom Tomanom in se ž njim preselila v Gradec, kjer se je on dalje izobražal v pravoznanslvu, ona pa v sploSni omiki in pisateljevanju. Srečen zakon je trajal le kratko časa: umrla je Josipina 1. junija 1854. 1. — V osemnajstem svojem letu je začela pisati v „Slov. JBccto", uredovano po Antonu Janežiču, in ji poslala povesti >Nedolžnost in sila«, >Masa izdajnik«, >Slavjanski mučenikc, >Zvestoba do smrti« in >Svatoboj puščavnik«. Povestice so kratke in zajete iz slovanskega življenja. Tudi Razlagova „Zora'^ je prinašala njene povestice, v »Vodnikovem Spomeniku" se nahaja »Manila«.
Pesen je zložila jedno, »Zmiraj krasna je narava« (v „Slov. Bčeli^ 1862). Dr. Toman govoreč o njeni zapuščini pravi, da je zapustila še mnogo drugih povestij, pesnij, da je nameravala pisati »Ogledalo človeškega srca« v povestih, da je v mnogobrojnih listih do prijateljev in prijateljic blizu in v daljave pisala o vzvišenejših predmetih, da je zlagala napeve in glasbenke. Pač smemo misliti, da je Toman v ljubezni do svoje umrle žene nekoliko pretiral. Stritar obžalujoč njeno prerano smrt poje :
Tako za Tabo, mila Josipina, Prerano, oh cvetico ljubeznivo, Žaluje draga Tvoja domovina.
Vojteh Kurnik (1826—1886) iz Tržiča, umrl mizarski mojster v Ljubljani. Objavljal je od 1852. leta počenši v „Slov, Bčeli^; 1852, 1853 v Janežičevem „Cvetju slovanskega naroda", v ^Glasniku", v „Šol8kem Prijatlu^, v ^Glasniku Slovenskem"' pregovore, izreke, narodne pesni in nagovarjal tudi mladino^) na tako delo. Pa ne samo nabiral, nego tudi zlagal je pesmice sam o raznih stanovih, n. pr. > Prebrisani kmet«,') »Mlinar na smrtni postelji t'*) (po narodni pravljici),
r
Pisatelji. 83
»Rokodelec popotnike, > Lovska« in druge. — Pesen »Rokodeljska«*) je v družbi rokodelskih pomočnikov 1859. 1. prednašal s takim uspehom, da je moral dodati »Rotarskega fanta« in >Zadovoljnega Tržičana«. Druge vrste so pesni »Železna cesta« in >TržiSka dolina«.*) Vse kažejo zdrav dovtip.
Andrej Likar (1826 — • 1865) iz Spodnje Idrije, služboval kot kaplan v ra.znih službah, umrl vikar v Polomu na Kočevskem. V pesni >Sv. Magdalena 0^ Gori« popisuje živo, kako so napadli Turki Goro, pa božja pomoč jo je rešila; ^ pesni »Pozdrav Sloveniji« priporoča slogo in jedinost.
Izmed tistih spisov, ki jih je objavil v „Vedežu^j naj se omeni pesen
- Slepec s plunko«, prevedena iz hrvatskega in ponatisnena v y,Slov. Berilu** za
- ^- gimn. razred str. 41 — 46. Ne omenivši pobliže nekaj manjših in nevažnih
Sestavkov v riNovicah** 1857—1858. leta omenimo, da je njegovo največje delo
- Sveti Zakon« 1856.
Navdušen rodoljub je popisoval rad posamezne pokrajine slovenske ; tako ^. pr. »Sorica in Soričevje (Bleiweisov „Koledar^ 1856), dalje »Cerknica in njena okolica«, ponatis iz „Nov,** 1863. leta. Članek se začenja z uvodom, v katerem pravi, da le tisti ljubi svojo lepo domovino, kdor jo dobro pozna; potem popi- suje Rakek {„Nov.*' 1863), kazoč prelepi prizor na severno stran, kjer se vidi mogočni Triglav; v6de čitatelja v Loško („Nov.*^ 1863, str. 148), obširno popisuje gradič Cerknico („Nov.*^ 1863, str. 154 — 155) razpravljajo lego in zgodovino; Minišijo („iVoi?." 1863, str. 165), Cerkniško jezero („iVot?." 1863, str. 171 — 172, 179), Škocijan („iVov.** 163, str. 186). Učil se je slovenščine pod Metelkom, in to ga je morda napotilo, da ga je zanimalo tudi slovensko jezikoslovje ; to se vidi iz sestavka : »Slovenske besede« („iVbv.*' 1852), v katerem navaja lepe domače slovenske besede priprostega seljaka. Konečno navedimo še knjigo: f,Veneclepih molitev pri sveti maši m o drugih priložnostih."^
Matija Valjavec (Kračmanov),
porojen 1831.1, na Srednji Beli v preddvorski fari na Gorenjskem, je dovršil modroslovske nauke na Dunaju pri Bonitzu in Miklošiču, bil gimnazijski učitelj v Varaždinu do 1856. 1., in od 1876. 1. v Zagrebu, kjer se je tesno oklenil jugoslovanske akademije ; šel je v pokoj 1891. 1. Kakor je na Goetheja, mati, tako je na Valjavca vplivala babica, ker je jako mično znala pripovedovati narodne pravljice in pesmice, za katere se je zanimal ves čas svojega življenja. Pesniškega duha pa je vzbujal v njem gotovo tudi romantično - lepi gorenjski svet. Navajal pa je svoje dijake na pisateljevanje tudi profesor Martinak, kateri je koncem četrtega gimnazijskega razreda pripo- ročal dijakom, da bi pisali dnevnik. Iz takega dnevnika je Martinak prijatelju Bleiweisu izročil Valjavčevo pesmico »Seničica«,*) katero so objavile „Novice s temle priporočilom :
>S pričujočo pesmico vpeljemo prvikrat veliko obetavniga mladenča na slovenski Pamas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko-
6*
i^ Zgodovina slov. slovstva. lil. del.
časUtiga gosp. profesorja Martinaka v šesti šoli v Ljubljani, od kteriga imamo, kakor pričujoča pesmica spričuje, pri kateri nismo ne črke popravili, v prihodnje veliko lepih pesniških del pričakovati.«
Odslej je Valjavec zalagal vse v 1848. in 1849. 1. izhajajoče časnike in druge poznejše leposlovne liste s svojimi pesmicami blizu do 1876. L, ko se je začel baviti izključno le z znanstvenim preiskavanjem slovenskega in hrvatskega jezika. Njegove prve pesmice so se večinoma naslanjale na narodno blago ; »Edini dol« *^ je zložena po gorenjski pravljici; izborna je pesen »Od nebeške glorije«*); jednake vrednosti je tudi »Tica pivka«.*) Opeva pa Kračmanov rad tudi naravo, n. pr. »Na planini«.^) Na tej pesni s& vidi, da je nanjo vplival Vodnikov »Veršac«.
Jednaka je pesen »Poletni večer«. Razven narodnih motivov 80 mu učitelji bili tudi pesniki drugih narodov, n. pr. iz Goetheja- je prevedel »Zvon pride po otroka«,®) iz Biirgerja »Kutar in roma- rica« '), iz Mickiewicza »Farys«.^) Živahno 1848. 1. je razgrelo tudL njega; v pesni »Mati sinu, predin gre na vojsko«®), veleva rodi- teljica sinu, da naj bo hraber in naj umrje rajši, nego bi živel brez časti. Ko je uže postal pesnik na glasu, je izdal 1855. leta svoje pesni v posebni knjigi ^®) ter jih je razdelil 1. v Psalme (16), str. 3—41 in 2. v Različne pesni, str. 43 — 212. Po vsebini se dele v lirske in epske; v Hrčkih se izraža veselje do lepe prirode, do ljubeznivih ptic, resnična pobožnost, iskreno domoljubje in srčno hrepenenje po romantični gorenjski domovini. Jako lepi so psalmi za ono dobo, ko niti znanje jezika niti pesniška tehnika ni stala na taki višini, kakor stoji sedaj.
Kljubu temu pa moramo še višje ceniti njegove pripovedne pesni, ker se v njih najjasnejše prikazuje njegova osebnost. Tudi tukaj je zajemal iz narodnega vira ; n. pr. lepe legende »Tri kaplje Jezusove«, »Sv. Gregor«, »Legenda od sv. Mihela« so cveti našega epskega pesništva, vse se pripoveduje popolnem v narodnem duhu. Z jako prijetnim humorom je zložena »Vojska z volkom in psom«.
Poleg izvirnih pripovednih pesnij »Brezbožnik« ter »Zorin in Sterlina« omenimo še posebej obširno pesen »Sestri Zora in Solnca«.^*) Vsebina je na kratko ta :
V 15. stoletju je bosenski paša udarivši na Kranjsko oblegal grad sloven- skega grajšcaka na Gorenjskem, ki je imel dve zali hčerki Zoro in Solnco; v prvo se je zaljubil lep gorenjski fant, katerega je pa ljubila sestra Solnca, ne Zora. Mladi Gorenjec s svojo četo je mahnil na Turke in pobil vse, samo jeden Turek je ušel smrti in odvedel Solnco. Cesar je hrabrega Gorenjca poplemenitii;
Pisatelji. 85
Zora je rada videla svojega rešitelja, tudi grajSčak ni bil nasproten zvezi, kar je prišel v njegov grad lepi vitez don Almiro in odvedel Slovenko kot svojo ženo na Špansko. Črez leto se je prevzela ter zahtevala, naj Almiro iz Carigrada privede krasno sultanico Zairo. To željo ji je izpolnil, hkratu pa se je Zore lotilo hudo ljubosumje, ko je Almiro, privedši Zairo na svoj grad, napovedal veliko slavnost. Isti dan je prišel v grad slovenski junak potuje v Kompostelje. Da bi se Zora maščevala nad možem, skušala je v slovenskem junaku vzbuditi ljubezen; ko se je pa na grajskem vrtu sešel z Zairo, je izpoznal, da je Zaira Soinca, in ji odkril, da je Zora nje sestra, Almiro Zorin mož. Solnca mu je razodela svojo mladostno ljubezen, da se ni udala turškemu carju.
Da je vsaj v obliki mnogo vplival na Valjavca Koseški, kažejo izrazi iz te pesni, n. pr. »Tega dneva prehvalitva«, »Ali stari mik po čudozgodi«, »Ko bi megluro odpodila«, »Izrekba jo je zaskelela«, »Jej kri v obraz in spet ustranja«, »Sledba čudozgod držala«, »Sreča zgododelka občna«, »Na čelo vreze ral ti mrd<c, »Obema pa zbistri pogled, Španjolca tistega prišet« i. dr. Torej celo tako nadarjen pesnik, kakor je Valjavec, se je ujel po čudnih izrazih Koseškega.
Pesniški nadarjenim možem navadno ugaja bolj grško nego latinsko slovstvo; to se vidi tudi na Valjavcu; več let se je pečal z Ifigenijo na Tavriškem po Goetheju. Iz grškega izvirnika je pre- vedel Sofoklejevega Ajanta ") ; v vzgled bodi tu kitica str. 24 :
Ali je bikosakavka Artšmida,
(O grozoviten glas, o
Oče moje nečasti!)
Nagnala te nad vkupno govejo živino.
Gotovo za brezplodno kako zmaganje,
Vkanjena al za dari
Pri slavnem plenu, ali pa v lovu košut?
Al pa j^ imel železnooklopni Enjš,!
Od skupne borbe kako pritožbo, pa si
Sram opral je z nočno premamo?
Druga stran njegovega slovstvenega delovanja je nabiranje narodnega blaga; nabiranje pripovedek in pravljic ima tudi svoj izvor v otroški odgoji, ker je od babice slišal toliko pravljic. Od „Slovenije 1848. 1. počenši do naših najnovejših časnikov imajo skoraj vsi listi ogromno množino tega blaga. Izdal je sam dvakrat obširno zbirko teh povestij. Miklošič ga hvali, da je on prvi v svojih rojakih spoznal vrednost narodnega blaga, ki je važno za baje- slovje in estetiko, za narodoslovje in jezikoslovje, s katerim se je tudi temeljito pečal posebno od 1876. 1. počenši. Nabiranje narod- nega blaga ga je privedlo do tega, da je pobliže začel preiskavati slovenska narečja. Najpoprej je opisal narečje rojstvenega kraja ^*)
86 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
V slovniškem obziru, pridejal je osem narodnih pesnij iz istega kraja ^*); pozneje se je zanimal za ogrsko slovenščino^^). Različno naglašanje gorenjščine in ogrske slovenščine ga je napotilo, da je učeni svet seznanil s Škrabčevo razpravo o naglasu *®) in se začel sam pečati s predmetom tako temeljito v obširni razpravi »Prinos«*') (1878 — 1895) na 119 tiskanih polah v veliki osmerki, da po Škrab- cevem mnenju nobeden kulturen narod o tem predmetu nima tako obsežnega dela. To delo združuje tudi Slovence in Hrvate.
če še pristavimo, da se je v toliki meri udeležil sodelovanja na Daničičevem velikem slovarju, da so ga imenovali glavnega sotrudnika Daničičevega, da je spisal več razprav o skladnji slo- venščine v hrvatskem jeziku,^^) in da je izdal več važnih del iz staroslovenskega jezikoslovja ^®) in hrvatskega slovstva ^^), razvidimo iz tega, da je vzlic napornemu svojemu delu srednješolskega učitelja storil toliko na polju slovanskega jezikoslovja, kakor kateri bodi vseučiliščni profesor, in da dela Slovencem veliko čast v sosednjem slovanskem plemenu.
Josip Novak (1833—1883) iz Podbrezja na Gorenjskem, umrl dekan v Kočevju. Njegova prva »Zadovoljni« se nahaja v „Vedem^ 1850. 1. Njegove skromne pesmice, zložene v narodnem duhu, opevajo Ivarino vzeto iz prostega naroda, n. pr. legenda >Sv. Matija«,*) in kažejo vpliv srbskega pesništva; pesni >Izgled<*) in »Spoznanje«') spominjajo Cegnarjeve muze. Zlagal je rad pesni v spomin slavnih mož, n. pr. Juriju Kobetu *) id. Njegova slovenščina je priprosta in se na- slanja na hrvaščino.
Josip Švegel (Radonievič), porojen 1836. leta v G6rjah, sedaj deželni in državni poslanec, baron in grajščak v Grimsicah na Gorenjskem. Nadarjen dijak ljubljanske gimnazije in sošolec Stritarjev tekmoval je ž njim v pesništvu in v prozi.*) Iz listov „Daničica" in „Slavija^, ki so ju pisali dijaki v mejsobno izpod- bujo, prišlo je nekaj njegovih pesmic v Janežičevo „SlovensJco Bčelo'^ 1851. L, n. pr. ^Pomladanski večer"') in „Sonet*'); opeval je predmete, ki navadno ogre- vajo mlada srca, solnce,*) luno, zvezde,*) Ijubav do domovine, do drage,*) rožice,^ prikazni v naravi, ki jih je pa opisal tudi v nevezani besedi; n. pr. »Vožnja po ledu iz Petrograda do Korune",®) »Poletna noč v sv. Petro gradu",') »Lov tunov*,") »Zimsko spanje prirode." »V Bledu" ") proslavlja raj slovenske zemlje in prebi- valce njegove. Nastopivši službo konzularnega odgojenca v Aleksandriji, je opisal svoje potovanje „Iz Trsta v Aleksandrijo". Iz Afrike je dopisoval v „Zgodnjo Danico; te dopise je objavljal tudi „Slovene&* 1880. 1.
France Domicelj (1832 — 1855) iz Zagorja, umrl bogoslovec III. tečaja. Objavljal je od 1853. 1. v .,Novicah^' pesni pod imenom Pivčan, pisal o koleri; iz njegove zapuščine je spis: , .Znamenitosti Notranjskega" v j,Novicah,'^
Viljem UrhaSf porojen v Ljubljani 1831. 1., profesor v Gorici od 1867. in v Trstu od 1871. 1., je v vezani in nevezani besedi sodeloval v „FcdJeiw'*. in v jjLjuhljanskem časniku'*. V izvestju goriške realke 1869. leta se nahaja spis „0
Pisatelji. 87
pregovorih in rekih;" narodnih rekov je navedenih celih Sest slranij; konečno je priobčen Griinov prevod narodne pesni o „Lepi Vidi" in cela vrsta manj važnih nemških pisateljev o Slovencih. Pisal je o tem predmetu tudi v nemškem jeziku.*) V nemškem jeziku je pisal tudi o Slovencih ; ') o Cičih in Čičariji. ') Obširnejše njegovo slovensko delo je Gostov življenjepis.*) Iz mladosti Costove navaja pre- mnogo popolnem nevažnih rečij ; tudi ni bil Gosta slovenski pisatelj, da bi bil zaslužil tak obširen življenjepis.
Jožef Poklukar (1791 — 1866) iz Gorjan na Kranjskem, učitelj moralke v Gorici in v Celovcu, pozneje profesor duhovnega pastirstva in kanonik v Ljub- ljani. Spisal je Članek v ,,Novicah^^ 1845. L „Prilike ali primere*' (resnice, laži, nedolžnosti, modrosti, prevzetnosti itd.). Jako obširen je spis : „Prošnja farmanov do svojiga farmoštra'V) kjer govori, kako potrebne so šole in šolsko obiskovanje. Ko je župnikoval na Dobrovi, mu je bil kaplan Miklavčič spreten pomagalec, da sta postavila novo prostorno šolo.')
Ves čas svojega življenja se je trudil izumiti primerno abecedo, pa brez
nspeha. L. 1849. je objavil članek : „Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojega
pravopisa slovo dali?"') Nato mu ironično odgovori Hicinger v ,,/S'Zovcmji'* s
pesmico: „Smešnica in resnica**. Ker ^^Novice^* niso hotele prostora dajati takim
obširnim spisom, radi tega so objavile v prilogi pesen „Lavdon" z obširnim
odgovorom Poklukarjevim. L. 1850. je spisal v ^jNovicah^^ razpravo : „0d omike
slovenskiga jezika", ki ga je bil v nemškem izvirniku namenil nemškemu časniku,
kateri ga pa ni sprejel. Leta 1851. je razglasil v ^^Novicah'^ in v ,jDanici*^*)
»Naznanilo prihodnje izdaje noviga občno - slovenskiga, zraven tudi nemškiga,
francoskiga in laškiga in po dopustijivosti okoljšin tudi vesoljniga ali celosvetniga
alfabeta s priloženo kratko predlogo stariga slovenskiga v puskušnjo.« Del tega
dela poslal je v pregled v Monakovo in Moskvo, pa od nikoder ni dobil odgovora.
Pozneje je še opetoma poskusil pot nadelati svoji ideji, ali zastonj; 1860. 1.
je prva in druga, 1861. 1. tretja „Poskušnja novih domestivnih črk za slovenski
alfabet** prišla na svetlo; „iVoyicc" pa so slednjič same postale nevoljne, češ,
da naj verjamejo častiti gospod, da so vse njih prizadeve baje brez uspeha itd,
Izdavši knjižico j^Govor od znanja prave čednosti *) 1859. 1. je razlagal
v ,,XJčiteljskem Tovarišu'^ 1862. 1. imena farnih vasi na Kranjskem, pa je delo
takoj ustavil, ker mu je Levstik v ,,Novicah^' 1862. 1. dokazal, da Poklukar v
tem obziru ni boljši od Marka Pohlina.
Konečno nam je omeniti „Duhovno pastirstvo*', katero je bil pričel zlagati Jurij Zupan (r. 2. apr. 1784 v Zaspih, profesor in ravnatelj semeniški, umrl 10. novembra 1857. L v Ljubljani), nadaljeval pa Poklukar; delo je pa ostalo v rokopisu.
Matej Cigale (1819—1889)
iz Dolenjih Lomov (zato se je imenoval Lomski) je, dovršivši pravo- znanske študije, služboval v Gorici, Ljubljani, bil tajnik »Sloven- skemu društvu«, urednik ^Slovenije" od julija 1848. do novembra 1849. leta, postal 1850. leta ministerijalni koncipist na Dunaju in prelagal državni zakonik, 1866. leta vladni tajnik, 1883. leta vladni svetnik.
88 Zjrodovina slov. slovstva. III. del.
Slovstveno svoje delovanje je počel kakor marsikateri drugi slovenski pisatelj s pesnikovanjem, ki pa seje omejevalo večjidel na prevajanje iz drugih slovanskih narečij in iz italijanščine, francoščine in angleščine.') Leta 1848. je prevzel uredništvo političnega lista „Slovenije^^ ki je je vodil do novembra 1. 1849. ; izhajala je ^Slo- venija" dvakrat vsak teden, tiskal in zalagal jo je Jožef Blaznik. Takoj v prvem listu je izrekel Cigale nekoliko besedij na bravce, kjer zahteva: 1. da mora Avstrija obstati nerazdelna država, 2. da morajo imeti vsi narodi v vseh deželah enake pravice, 3. da se morajo vsi Slovenci zjediniti v jedno celoto, 4. da sme Avstrija samo jednakopravna družnica biti Nemčiji. Cigaletovo politično delovanje pa ni dolgo trajalo, kajti uže 1849. 1. ga je pravosodni minister pozval na Dunaj, da bi namesto umrlega Mažgona sestavljal »Enolični pravniški besedi vnik.«
Za to je bil Cigale ustvarjen, ker je bil učen slovenski jeziko- in pravdoslovec ; ^) to dokazuje mnogo jezikoslovnih se- stavkov, ki se nahajajo po raznih slovenskih časnikih od „Novic^ počenši do „Kresa" VI. »Drobtinica iz slovenske slovnice« in »Od- loček iz slovenske sintakse« leta 1859,^) n. pr. učita, kako slede v stavku samo.stalniki, zaimena in rodilniki drugega samostalnika. O tej tvarini je pisal tudi v „Glasmku^ ^^] in še enkrat v „Novicah"^) Razpravljal je besedice »an, anti, ni, niti«,®) kako je treba pra- vilno staviti glagol -pomožnik,') da je treba rabiti r kot samo- glasnik, kako je treba skrajšati stavke,^) kako je treba pisati besede po izviru latinke,^) kako je treba besede vrstiti v slogu,^**) kako rabiti deležnike,^ ^) kdaj rabiti I, ali v besedah izvirajočih od gla- golov,*^) kako je pisati pridevnike iz lastnih imen (poseben nasvet slavnemu odboru »Matice Slovenske«),*') kako je treba sloveniti nemški izraz »ohne zu«/*) kako rabiti ali uvajati ozirne stavke/^) da se je treba poprej korenito učiti slovenskega in hrvatsko-srb- skega jezika in dobro piliti, predno se kaj izda/®) da se je treba izogibati predikativnemu instrumentalu,*') da ni napačno pisati »hitreje« nam. »hitrejše«.
Odločno in opetoma je izrekel željo, da bi pisatelji ne novo- tarili tako močno, nego da se naj nekoliko utrde oblike slovenske besede, posebno v spisu »Nekoliko besed o potni torbi gospoda prof. Erjavca« v ^Letopisih slovenske Marice",**) zaradi tega je nasprotoval Levstiku, naznanjajoč njegov »Nauk županom« v „Novicah^\^^) češ, »nekatere fraze in besede zde se mi pretrde.
Pisatelji. 89
premalo ugledne, premalo gosposke« itd. Te jezikoslovne in druge v juridično stroko spadajoče razprave kažejo, da je bil Cigale spo- soben izdati knjigo „ Juridično- politična terminologija^ }^) V pred- govoru razlaga, da se je s trudom doktorja Matije Dolenca, dvor- nega in sodnega pravosrednika na Dunaju, to delo, namenjeno trem južno-slavjanskim narečjem, natisnilo v jeden zvezek, naj se vza- jemno podpirajo in dopolnjujejo. Podpiral je Cigaleta Navratil.
L. 1849. je postal Cigale urednik slovenskemu delu občnega državnega zakonika in vladnega lista za Avstrijsko cesarstvo, in prelagatelj za uradne tiskanice poštne, vojaške, sodniške, ru- darske itd. Po štiriletnem delu v tem poslu izdal je „ Državljanski zakonik^*)
Rokopisni prevod državnega zakonika, izdelan po dr. Mažgonu in dr. Kranjcu, prenaredil je Cigale z nekaterimi prijatelji tako temeljito, da prvemu sploh ni bil več podoben. Pomagali so mu Iv. Navratil, L. Svetec, Fr. Levstik (urednik državnemu zakoniku od pomladi 1871. 1. do jeseni 1872. 1.) in Jos. Stritar. Leta 1887. je dogotovil Cigale drugi popolnem predelan prevod po termino- logiji državnega zakonika. Skozi štirideset let je bil Cigale urednik državnemu zakoniku in je nakopičil v teh štiridesetih letih ogromno število ukazov in razglasov v slovenski obliki.
To je ogromna naloga, ki jo je izborno rešil Cigale po svoji obsežni znanosti in potrpežljivosti ; večinoma njemu se imajo za- hvaliti Slovenci, da se slovenščina da rabiti za uradovanje. Živo
- ) Cigale je dnš 29. dec. 1849. o stvareh j^Bržavnega zakonika^' Muršcu
pisal to -le :
Spoštovani gospod!
Morebiti ste ze slišali^ da je ministerstvo meni izročilo pre- stavljanje postav za slovenski državni zakonik, in sicer že od H. dela naprej. Delam, čeprav nisem stanovitne službe dobil, ampak le „provisorisch^*. To delo je važno, ali tudi težavtio ; nikoli se nisem za posebnega slovenskega pisavca imel, zatorej bi Vas lepo prosil, ako zakonik dobivate, kar ne dvomim, da bi mi svoje opombe in tudi nasvete poprav od časa do časa poročati blagovolili; prav hvaležen Vam bom in sveta Vašega ne bom zane- maril. Kar me posebno k ti prošnji sili, je to, da mi je med vsemi prestavami ukazov za odvezo zemljišč, ktere sem iz provincij dobil, Vaš prevod najbolj dopadel. Upam, da mi ne boste v tem odrekli. Komisija za terminologijo se je razšla', ali delo ni dokon- čano, saj za natis Še ni pripravljeno, in mi bi imeli po mislih darovitega ministerstva zastonj zanj delati in prepisavati id. id.
90 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
se je zanimal za pravno-slovstveno delovanje on sam in je bil sotrudnik ;, Pravniku Slovenskemu^^ za katerega je napisal 1862. 1. članek o menicah, 1880. 1. o slovenskih prevodih, 1888. 1. o svojem državnem zakoniku ; rad je dajal pravnikom modre svete*^)
Pa tudi druga naša znanstvena terminologija se mnogo na- slanja na njegova dela ; Ant. Janežič sam priznava v svoji slovnici 1863. L, da mu je lepo pomagal Cigale na tem delu. L. 1866. je sam nasvetoval »Matici Slov.«, naj izdd psihologijo in logiko, da. se uredi za znanstvene reči potrebna terminologija.^^) Pripravljen je bil v to svrho nabrano tvarino prepustiti drugemu, da spiše tako delo; izdal je pa sam knjigo: „Znanstvena terminologija^ 1880. 1.*') Knjiga je urejena v obliki slovarja; dasi bi se ji tu pa tanj v malenkostnih rečeh moglo kaj očitati, vender se mora nanjo ozirati vsak slovenski pisatelj, ki hoče v svoji stroki spisati kaj veljavnega. Za šole je spisal „ Kratek popis ^'^) cesarstva Avstri- janskega" 1861. 1. (po Heuflerju) ter „Atlant Slovenski" ,'^^)
Jednake važnosti kakor njegov „Drzavni zakonik", je pa nemško-slovenski „Slovar" ^ \zda.n na stroške Wolfove ^®) 1860. leta.
•
Ivan Navratil,
porojen 1825. 1. v Metliki, je 1846. 1. stopil v službo pri c. kr. do- hodninskem uradu v Ljubljani, potem pri deželnem sodišču 1849. 1. Pri najvišjem sodišču na Dunaju je postal oficijal 1851. L, kjer je zdaj ravnatelj pomožnih uradov ter tolmač za slovenski in srbsko- hrvatski jezik. „Novice^ so mu vzbudile ljubezen do slovenščine, kar je sam rad priznal spisavši : »Odprto pismice pisateljem ,Novic'«,^} v njem pravi, da od početka ni pustil nobenega lista neprebra- nega. Podpiral je „Novice^^ dokler jih je uredoval dr, BIeiweis »Larnav.ati«, z raznimi spisi. Takoj s početka si je izbral svojemu pisateljevanju dvojno pot: nabiral in razjasnjeval je narodno blago in razlagal^ slovnično stran jezikovo ; s to drugo stroko je zdrU' ženo pisateljevanje za mladino.
Zbiral je narodne pripovedke in pesni. »Pustna povest« '^} govori o »Mladenču s krinko na obrazu pred sv. obhajilom«; opisal je obleko starih Slovanov,*) Kres in velikonoč v Metliki, in kakšne pesni se pojo pri tem, vraže in prazne vere;*) uprav »vraže« so predmet, s katerim se je bavil celih štirideset let. »Kako Slovenci novo leto praznujejo«,^) »Vraže pa sodnik«,®) razlagal besedo »Štorklja«; iz Metlike je razglasil hrvatsko narodno pesen, opisal
Pisatelji. 91
»Uskoke na Kranjskem«,') »Belokranjsko kolo« z narodnimi pesmi- cami in z igro.
Vse te spise, počenši v naših prvih časnikih, presega obširni in temeljiti spis : »Slovenske narodne vraže in prazne vero, primerjane drugim slovanskim in neslovan- skim« v ^Letopisih Slovenske Matice^ od leta 1885. do 1890. Ta spis je urejen tako, da našteva posamezne dneve ali praznike ali svetnike vsega leta po vrsti, na katere se nanaša kaka vraža ali prazna vera ; dotičnemu prazniku navaja najpoprej imena staroslo- venska, novoslovenska, bolgarska, srbska, češka, poljska id., potem opisuje navade v posameznih plemenih v istem redu in pristavlja sličnice v neslovanskih narodih. Vse dotično slovstvo je porabljeno obsežno. Morda nima nobeno slovansko pleme v svoji literaturi jednako temeljitega dela.
Druga stroka Navratilova je jezikoslovna. Njegova *) slovnica 1850. 1. j^ bila pregledno urejena in koristna radi mnogih vzgledov, kako se naj izdelujejo zapisniki, zatožbe, sodne razsodbe, javne obravnave. Med sedanjimi pisatelji je Navratil uže s početka najbolj gledal na pravilno rabo glagolov in v „Slov. BčeW 1853, 7—64 izrazil »željo jezikoznansko o novem letu vsim Slovencem posebno pisateljem slovenskim v prevdarek«, o glagolih dovršivnih in ne- dovršivnih, priobčil v „Novicah^ temeljit spis o istem predmetu in izdal konečno to tvarino nemško obdelano.^)
Na temeljit način je tu dokazal Navratil pravilno rabo slo- vanskih glagolov in ovrgel Schleicherjevo mnenje, da so rabili S taroslo v encem iz početka tudi dovršniki zapravi sedajni čas.
Prijateljski in požrtvovalno je pomagal slovenskim slovni- žarjem, n. pr. A. Janežiču, ko je pisal slovar in slovnico ; Miklošiču, ko je prirejal staroslovenski slovar. Slovensko berilo za osmi razred je priredil sam v drugi izdaji. Bleiweisu je za ^Slovensko herilo^ za prve štiri razrede 1850 — 1855. 1. priredil razne članke iz naravoslovja in slovanskega narodoslovja. Skoraj je prišlo do tega, da bi bil on prevzel izdelovanje Wolfovega „Slovarja'^ vsled poganjanja Bleiweisovega ; dopisi v ^Slovenskem Narodu'^ 187 4:^ in »Slovencu^ 1874, št. 85 — 86 so raztrgali vse te namere; I. Navratil je vso stvar pojasnil v „Novicah^ 1875, 117 — 74. V ^Vodnikovem spomeniku^ je nasvetoval, naj bi se besede nabirale za slovensko- nemški podnarečnik.
92 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Dobro vedoč, kako navdušujejo lepo pisani življenjepisi čita- telja slovenskega, jena prijeten način slikal delovanje in življenje slavnih Slovencev in Slovanov, med njimi Valvazorja, Slovence : Kopitarja, čopa, Knobleherja ; („ Vedez" I. II., „Novice 1852 imajo celo galerijo slavnih Slovencev, med njimi zopet Kopitarja), Po- poviča, Jul. Verneta, čebelarja Antona Janšo, in dva slikarja — brata Valentina in Lovra Janšo. Vse te spise pa je prekosil spis o Kopitarju v »Kopitarjevi spomenici« 1880, v kateri je zanimiv posebno tisti del, ki opisuje, kako je vplival ali občeval Kopitar z odličnimi slovenskimi ali slovanskimi pisatelji.
Lepe zasluge ima Navratil urednik prvega slovenskega lista za mladino, ki je imel naslov ^jVedez^.^^) Na koncu drugega let- nika pravi urednik, da hoče na svojo roko izdajati list tudi za učence nižjih latinskih šol z naslovom „Vedez slovenski za mlade Ijudi^^ vsak četrtek s kako podobo. Oglasilo se je premalo naroč- nikov, in list je moral prenehati. ^
Urednik je obdeloval raznovrstno tvarino; opisoval slavne Slovence, Hrvate, cehe in Poljake, zlagal pesmice, basni, kratko- časnice, v pogovorih učitelja z učencem razlagal naravne prikazni, n. pr. oblak, sneg, dež, točo, leto, noč in dan, solnce, govoril o veri, značaju, jeziku starih Slovanov, popisoval navade in šege sedanjih Slovencev.
Navratil obdeluje blizu 45 let z redko doslednostjo tvarino, ki si jo je izbral uže izza mladih nog, v lepem jedrnatem slogu v narodni obliki, dasi je uže štirideset let izven svoje domovine.*)
Jurij Kobe (1807—1858.)
iz Poljan poleg Kolpe, je dovršil latinske šole v Karlovcu, licej in bogoslovske študije v Ljubljani, umrl je pa župnik v Čatežu.
Ker je izvršil svoje prve nauke na Hrvatskem, navzel se je ilirske ideje, za katero je pisal 1840 — 1841. leta v Gajevih listih, svoje rojake pozivajo v ilirsko kolo.
Največji del njegovega slovstvenega delovanja je namenjen v to svrho, da se Slovenci pobližno seznanijo s svojimi sosedi — s Hrvati in Srbi. Prevajal je srbske narodne pesni, ali jih pa sam
- ) V „Letop. SL Mat.'* v zadnjih letih se nahajajo prijetne slike iz živ-
ljenja sorodnih slovanskih plemen, n. pr. „Iznenadao znanstvo z imenitnim možem" (črnogorskim knezom), „Letop,'* 1878.; „Nova pisma o Bosni in Hercogovini**, „Letop^ 1879; „Car Aleksander II. in ruski pesnik Žukovski'S j,Letop.^^ 1881.
Pisatelji. 93
nabiral, n. pr. »Majka Maro iza grada zvala« *) »Tičica zove ljubico«^), »Materin svet« ,^) »Brata prošnja« ,*) »Sanje Vojsave kraljice«.^) Prevel je tudi obširnišo srbsko pesen »Uzrok prestave sedeža srbskega patrijarha.« {„Novice" 1856.) Lep njegov prevod srbske narodne pesni »O kraljeviču Marku« je zagledal beli dan šele po njegovi smrti.
Vsestransko je Slovence seznanjal s srbskimi razmerami ; po Vuku je razlagal »Srbskega jezika domovino«®)^ opisal »Bele Kranjce«') onkraj Gorjancev in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice, v šestih oddelkih z ozirom na nošo, jezik, narodne pesni, ki jih posebno radi prepevajo Po- Ijanci. Tu nabrane pesni so tako slične srbskim, da bi človek mislil : tu je kak Vuk Štefanovic nabral svoje ; potem navaja ženitvanjske navade, v katerih se opeva »kraljevič Marko«. Spisu je pridejanih nekoliko pregovorov. Naslikal je tudi »c e s t o v a n j e *) v Dalmaciji« poleg turške meje in v Krajini (Vojaški granici), kjer je pre dobro postreženo z jestvinami, samo za pijačo je joj, ker hodi samo ena ploščnata posoda, držeča okoli 24 litrov, sila počasi od soseda do soseda. Napiva se: 1) v dobri čas od obeda; 2) na boljši čas od obeda; 3) na slavo božjo; 4) na zdravje doma- žinov; 5) na zdravje prijateljev; 6) na častitost snidenja in shoda; na mize, obraze in vstanek.®) Opisal je običaje pri pogrebu/®) Ruse,") povdarjaje, da se bodo ljudje kedaj ruščine učili tako marljivo, kakor sedaj francoščine, angleščine in drugih novih kulturnih je- zikov ; opisal je Turke ^^), ki si jih pa želi v Azijo.
Drage so mu bile kratkočasne povesti iz vzhodnih dežel, n.pr. »Kapitan Terbuhovič in Rus kinja«*^), »Rusovski car Pavel**) in eden njegovih oficirjev«, »Ah met Methemir in njegov sin Abdala«*^), kjer pripoveduje, ka- kosne nauke je oče dajal svojemu sinu.
Razven pripovednih spisov nahajamo pri Kobetu tudi poučne, n. pr. zasleduje sled Cirilovega obreda na Kranjskem **) ; v»Domorodnih mislih«*"') priporoča rodoljubom , naj skrbe za knjige, govori o narodu potrebnih knjigah ^\ razlaga »ladanjcem« *") (kmetom), kako naj se glede omike približu- jejo, omenja peterih rečij pri dovolitvi zakona^®) na Slovenskem ; vabi Koseškega na »Mirno goro«, od koder bi pesnik »visoke pesmi« gledaje v okolici petdeset cerkva občudoval pozemeljsko veličanstvo Tistega, ki je rekel : »Bodi !« in bilo je.
94 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
V pisavi, ki se mora za ono dobo imenovati jako lepa, se je močno nagibal na hrvaščino ; uredništvo ,jNovic'^ je marsikaj predrugačilo ; radi tega je stavil pohlevno vprašanje**) do ured- ništva glede teh izprememb.
Mnogo je pripomogel Kobe temu, da so se Slovenci in Hrvatje začeli pobliže spoznavati ; zato ima častno mesto med slo- venskimi »Iliri«. Josip Novak mu je zložil primerno »Žalostinko«.**]
Jakob Volčič (1815-1888.)
iz Gorenje vasi pri Škofji Loki, je služboval v raznih krajih v Istri za kaplana, umrl umirovljen 1888. 1. za Rečjem pri Pazinu.
Ne zdi se mi verjetno, da bi bil šel v tržaško škofijo radi tega, ker je »staknil kljuko iz okorne Metelčice«, nego za časa, ko je Matej Ravnikar vladikoval v tržaški škofiji, je uprav škof Ravnikar mnogo duhovnikov zvabil iz Kranjske na Primorsko, kar je zelo ugodno vplivalo na vsako stran.
Zelo se je zanimal Volčič za narodne šege, navade, pre- govore, izreke, pesmice in vraže; priobčeval je te vrste tvarino, nabrano v tridesetih letih, v raznih slovenskih časnikih, osobito v „Novicah in v Janežičevem ^Glasniku, počenši 1851. 1. do 1880. 1.
Pripravil ga je do priobčevanja K. iz Postojne, ki je pisal v ^Novicah 1851. 1.,^) da se je na svojem potovanju po Liburniji seznanil na Učki gori z vrlim rodoljubom, nabirajočim narodno blago ; „Novice'^ naj ga povabijo v sodelovanje. Vsled prošnje jjNovičnega^ uredništva je poslal Volčič 1851. 1.: »Slovenske besede«,^) »Liburnske besede«,^) »Jezikoslovne drob- tinice«*} (kušniti, poljubiti, celo vati), posebnosti v istrski čakav- ščini,^) navel nekaj glagolov ponavljavnih na »evati«, navadnih po Istri in tudi še po Notranjskem,®) priobčil »Slovenski ro- dovnik«'); Cigale je iz teh podatkov marsikaj porabil za svoj slovar.^)
Najlepša in prozorna slika narodnega modrovanja so pre- govori in reki, katerih imajo osobito Slovani v izobilju; Blei- weisov »Koledarček« 1855. in 1856. 1. ima »torbico narodnih pre- govorov in prislovic« ;®) „ Glasnik Slov. ^ ima skoraj v vseh svojih letnikih^®) prislovice in besede,"] ki jih je nabral Volčič. Opisal je narodne običaje v pozdravili in odzdravih,^^) v napivanju,*') o voščilih ob novem letu,**) o prihodu v cerkev,*^) v hišo.**)
Pisatelji. 95
Najvažnejše pa so narodne pesmice, katerih je nabral ogromno število ; prve je objavil 1851. 1. z naslovom »Pesmice narodske«/') »Nesrečna ženitba«,*^) tu se nahajajo junaške pesni, ki so enake srbskim narodnim junaškim, n. pr. »Turački vojvoda i Mara«, »Mare i kraljevič Marko«, ^•j »Junak i djevojka«,*®) »Kraljevič Marko i vila vodarkinja«,*') »Bog skuša Marka priko mora.«^^)
Zraven ženskih pesnij je prav mnogo otroških, n. pr. : »Dete pred rajskimi vrati.« Zato otrokom ne velja preveč žalo- vati.**) »Otroku v zibelji«,^*) »Neokretnemu otroku«, »Otročja mo- litvica večerna«,*^) »Otročja molitvica za lepo vreme«,*®) ^otročarije iz Istre: »Deca dim zagovarjajo«,*') »Otročja pesem sv. Jelene«,*^) »Igra dekliška«.**)
Pesni posvetne vsebine se imenujejo bugaričine; take pesni pope vati se pravi bugariti; pesni pobožne vsebine, katerih se tudi nahaja mnogo, se imenujejo »molitvice«, in se zvršu- jejo z »Amen, Isus«.
Zanimal se je tudi za imenoslovje istrskih krajev, n. pr. je razlagal Kastav iz Kastel, Volosko iz Vlaško selo; bil je za to, da se piše Istra, ne po itali- janskem Istrija.
Pazno je zasledoval ostanke glagolske pisave, naštevši v„^ov.**'°) kraje, kjer so se še obdržali slovenski obredi, da je prš vse to več ali manj odvisno od dotičnega župnika; dvajset let pozneje*') pripoveduje, da je našel v Bernu pri cerkvi Matere Božje na starem krstilniku glagolsko letnico 1200; iz 14. sto- letja ne zna nobenega, iz 15. tri, iz 16. mnogo, iz 17. nekaj, iz 18. samo jednega iz 19. nobenega več, tako, da je glagolica izginila iz javne rabe. Pisalo se je v Istri v glagolici do 1650; pozneje je „vlaščiaa" z latinico izpodrinila našo staro mater in spalila polne vozove naših zakladov. — Opisal je tudi nekdanje sod- ništvo") istrskih občin.
Malokateri slovenski pisatelj je tako osredotočil svoje delo- vanje na samo jedno stroko kakor Volčič; nobena slovenska pokra- jina glede narodnega blaga ni tako natanko preiskana in izrabljena kakor »tu ž na Istra«. Takega dela je zmožen samo skromen kremenit značaj, ki gorko ljubi dobri Ijud onih revnih krajev.
Andrej Fraprotnik (Jakoslav, Miloljub) porojen 1827. 1. v Podbrezju na Kranjskem, je prišel 1855. 1. za učitelja na prvo mestno šolo ljubljansko, postal 1870. 1. ravnatelj, umirovljen 1890. 1. z Najvišjim priznanjem. Umrl 1895. L
Zraven svojega stanovskega posla je bil ud deželnega šolskega sveta in izpraševalne komisije za prostonarodne šole, odbornik >Matici Slov.« od 1865. L, tajnik 1876—1881. 1. Za materinski jezik ga je vnel Metelko, pod katerim je bil napravil izpit iz slovenščine. Takoj iz početka se je bil pridružil sodelavcem Navratilovim v „Vedezu'^ spisavši kratke povesti, basni in prilike v nevezani besedi, n. pr. iz prvega letnika »Mlada in stara veverica«, »Brat in sestrica«;
96 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
iz drugega letnika »Zgubljeni sin«, »Nepokorna Jerica« ; iz tretjega letnika »Ne* varna tovaršija«, »Škrjančei?, podoba življenja«. — Njegove prve pesni, ki jih je objavil v „ Drobtinicah'^ *) »Božična« in v „Slov. Bčeli *) »Voda«, »Mladini« in dr. kažejo, da si je bil izbral pobožno in poučno pesništvo.
Ko je pa 1852. 1. Andrej Einspieler ustanovil list ^Šolski prijatelj*^, po- zdravil ga je Praprotnik z velikim veseljem in ga marljivo podpiral v vezani in nevezani besedi celih deset let, dokler ni 1861. leta sam v Ljubljani ustanovil lista ffUčiteljski tovariš. Tudi Janežičev ^Glasnik slovenskega slovstva* 1854. L ima nekoliko njegovih pesnic, n. pr. »Noč na Blejskem jezeru«.
Mnogo pobožnih pesnic Praprotnikovih je v raznih letnikih „Zg. Danice*^
počenši od 1850. 1., n. pr. »Mertvaški zvon«,') »Marija pomočnica« "•); pesni na
čast Mariji ^e nahajajo skoraj v vsakem letniku do 1856. leta. Tega leta (1850)
so zagledale njegove »Pesmi« ^) beli dan. On sam povdarja, da je v prvi vrsti
pobožen pevec, kajti:
Prva struna, ki zapoje, Božjo slavo nam zvišuje; Naj unema sestre svoje In v soglasje jih združuje.
Mnogim njegovim cerkvenim pesmicam so zložili skladatelji primerne na- peve, da so se tembolj prikupile. Praprotnik je sam pisal o vrednosti in dobičku petja.*) Naravno je tedaj, da je priredil čez nekaj let »Svete pesmi za šolsko mladost«.') Pesmarica je namenjena cerkvenemu in šolskemu petju, pa tudi Marijinim praznikom. Te cerkvene pesmice so se zaradi skromne otroške nedolž- nosti in narodne oblike hitro udomačile in so kolikor toliko postale narodne. Tej knjižici, namenjeni nežnim otrokom, podal je še »Darek pridni mladosti".*) S tem »Darkom« je temelj položen »Knjižnici za mladost« (»Jugendbibliothek«). Ti zvezki obsegajo krajše in daljše povesti, pesmice, poučne sestavke, primerne slike, in so pripravne zato, da mladino igraje pouč^ o rečeh, ki so ji koristne v poznejših letih.
Vrnimo se k Praprotniku — posvetnemu pesniku. Raznovrstne so bile prilike, o katerih je zlagal pesmice, n. pr. ^Ponižen pozdrav memogredočima C kr. Veličanstvoma od Dobrovških učencev in učenk* {„Nov, 1856).
Pravo polje pesnikovanja si je odprl z izdavanjem šolskega lista ^Učiteljski Tovariš".*) Zložil mu je budnico »Perva beseda Učiteljskega Tovarša*:
Vam terkam na vrata, me v hišo pustite, Prijazno podajam Vam pervič roko! Prostora pri sebi mi kaj dovolite In gosta sprejmite, Vas prosim lepo! itd.
Mnogo, mnogo pesmic (podpisoval se je — o—, — ot—, P., A. P.) je zložil za razne prilike cerkvenega in posvetnega leta, v spomin rodoljubom n. pr. Slomšku, Riharju, Pircu, dr. Močniku; ob šolskih slavnostih, n. pr. o razdelitvi šolskih daril, ob izpitu, ob šolskih praznikih; ob učiteljskih shodih »Deležnikom pervega občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 1. 1868. in 1. 1871.« Izdal je tudi nekaj koledarjev, *°) v katerih se nahajajo njegove pesmice. Njegova muza se sicer ne dviga visoko, pa je prisrčna, preprosta in domača. — V drugem letniku gVedeza" so se bili prikupili »Zgledi pisem mladim šolarjem v vajo,« ki jih je
Pisatelji. 97
sestavljal Praprotnik, to tvarino je razširil v posebno knjigo, kateri je dal ime rtSpisje', Ljubljana 1852.") Razdeljeno je „Spisje'* tako, da ima v I. delu kratke popise, basni, povesti; v il. vzglede naznanilnih, posvetovalnih, naročilnih in drugih pisem; v III. pa najpotrebnejša javna pisma (II. izdaja 1866; III. 1873; IV. 1881; V. 1887. 8«. 145).
Za širSe potrebe je >Družba sv. Mohorja« izdala 1879. L") njegov „SlO' venski spisovnik, Tvarina je razdeljena v šest oddelkov: I. Listi in pisma; n. gospodarsko, obrtnijsko, opravno in trgovsko zapisovanje in dopisovanje ; in. občevanje; IV. medsebojna pisma; V. notarji ali beležniki in njih opravila; VI. politične reči ; VII. davčne kolekovne stvari.
Posebno marljivo je prirejal abecednike,"), berila in slovnice ter stenske tablice, zanimal se je ves čas svojega učiteljevanja za vse stvari šolstva. Ko je služboval v Kamni gorici, je dal natisniti prve slovenske „Peno/ic*, t. j. zapisnik, kako se je učil vsak učenec. — Zahteval je za šole boljših učil,") namerjal ustanoviti „ knjižnico za mladino*, nabirajo primerne povesti in ponujaje jih v natis >Družbi sv. Mohorja«; dovolj pozno je mogel z „Darkom uresničiti to željo. Opisoval je prostonarodno šolstvo na Kranjskem,") češ da rastoče število učencev in učenk (od 11.271 na 21.705) mora razveseliti vsakega domoljuba. Marsikatera >starokopitna učba« seje odpravila; pišejo se primerne šolske knjtge. Skorej neštevilni so sestavki o šolskih stvareh v „UčitelJ8kem Tovarišu'* n. pr. »šolsko blago", »Kazavni poduk**, „Šola in družina", „Šola in narod", »Materin jezik v »ljudski* šoli", »Učitelj mora dobre volje biti«^.*«)
V „NoYicah^^ je 1849. 1. izprožil misel, naj si slovenski učitelji ustanove list, da bi se bratovsko pomenili o službenih in stanovskih stvareh; a še-le 1861.1. se mu je posrečilo, ustanoviti list ^Učiteljski Tovariš'^, Med tem časom pa je silno mnogo sestavkov spisal v Einspielerjevem listu j,Šolski Prijatelj*^,
Prvo leto je izhajal ^Učiteljski Tovariš'* na celi poli enkrat na mesec, od drugega leta po dvakrat. Okoli svojega lista je zbiral Praprotnik učitelje kakor okoli ognjišča, navduševal jih za težavni stan, priporočal odločnost in slogo in premnogo storil za to, da se je na Kranjskem učiteljstvo zavedalo prave peda- gogike. Vsied neprijetnih razmer je 1873. leta izročil uredovanje ^Učiteljskega Tovariša'* M. Močniku, 1882. leta pa ga zopet prevzel. Udeležil se je učiteljskih shodov na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu itd. (Ostale spise v tej stroki gl. J. Marn , r,Jezičnik'*y 1. c.)
Konečno naj omenim Se obširni Tomanov življenjepis, ki ga je izdala >Matiea< 1876. leta. V prvem delu je Praprotnik opisal njegovo življenje, morda preidealistično, v drugem pa ocenjeval njegove poezije dovolj nepristranski. — Pospeševal je tudi društveno življenje.
Praprotnik je bil petindvajset let ud c. kr. deželnega šolskega sveta, ud izpraševalne komisije za prostonarodno in meščanske šole, mnogo let predsednik »Slovenskemu učiteljskemu društvu", odbornik „Društvu v pomoč učiteljskim vdovam", nekaj let (1862—1866) tajnik ljubljanski čitalnici, odbornik „Slovenski Matici" in sploh mož, katerega so zavoljo plodovitega pisateljevanja, nesebičnega in značajnega postopanja in uljudnega vedenja visoko čislale vse slovenske stranke. Dasi šolnik iz starejše dobe, je znal po uvedenju novih šolskih zakonov postopati tako, da ga ni napadala nobena stranka. V Praprotniku je poosebljen lep del
7
98 Zgodovina slov. slovstva. HI. del.
slovenskega preporoda, kolikor se tiče učiteljskega stanii. Po pravici poje Josip
Cimperman o njem:
Trpljenja tvojega so potne srage
Porosile nam delo tvoje uma, Ki si vršil brez vsakega je šuma,
Goječ nazore vzvišene in blage.
Janez Brence (1818—1870), porojen na Dovjem, je kaplanoval na raznih mestih, nazadnje bil župnik na Uncu. Mnogo let je dopisoval o raznih stvareh v ^Danico'*, posebno mu je bilo mar šole; povsod, kamor je prišel, je bila šola njegova prva skrb. V Bohinju je sam opravljal šolo ter si je domačega pridnega mladeniča Jakoba Mencingerja vzgojil za pomagača, ki je postal jako spreten učitelj. Taito je Brence delal tudi v Komendi. Pod Krajem pri Vipavi ni bilo šole; zato je najel sam hišo in učil otroke. Ni torej čuda, da je pisal izključljivo o šoli, n. pr. »Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa« {„Danica" 1847), > Iskrice pomožne k lepi odgoji« itd., itd.
Josip Levičnik (Podratitovski, Žlindrovič, Železodolski, Pravicoljub, Ne- duhoven) porojen 1826. 1. v Železnikih, se je učil trgovstva pod Mahrom v Ljub- ljani in orglarstva pod Riharjem, postal 1843. 1. organist v rojstveni fari, 1856. 1. učitelj, potem načelnik krajnega šolskega sveta in župan, odlikovan s srebrnim križcem za zasluge s krono.
Pisal je v razne časnike o šolskih razmerah in drugih javnih stvareh, zlagal pesmice in skladal ngipeve. Najmarljivejše je dopisaval o šoli ^Šolskemu Prijatelju in „Danici, „Šolski Prijatelj je prinašal male povestice in pesmice. L. 1852. naznačuje šolo *) podlago vsega človeškega blagostanja. Posebno obširno in razpregledno je ^Ogledalo pridnih otrok*.*) Tudi učitelju je treba vedno na- predovali v stroki: »Beri, beri in zopet beri!« Napačna odgoja ima slabe na- sledke.') Priporočal je slovenski časopis za šolo,*) želel, da bi izhajal dvakrat*) na mesec in prinašal muzikalične priloge; uredništvo naj bi izdajalo ^mladinske** knjige s podobami.
Obširna so „ Pisma slovenskega učenika svojemu") bratu* I — XX, v katerih popisuje potovanje na Velehrad 1863. 1. V šestih listih popisuje potovanje od Ljubljane do Dunaja, jako pozno prihaja do slovanskih pokrajin, opisuje zlasti obširno Olomuc, prihaja na Dunaj, s katerim se prav za prav najbolj pečajo ti listi, potem se zopet vrača v Olomuc in popisuje astronomsko uro in stolno cerkev. Z osemnajstim listom zapušča „Žlindrovič* Dunaj, devetnajsti list je po- svečen „Semerniku*. Večinoma se pečajo listi z zgodovino in lego železniških postaj, brez globljejših refleksij.
Od znanstvenih učiteljskih shodov je zahteval, da morajo povdarjati cer- kveni značaj šole. Istotako kakor »Pisma* so bile obširne »Drobtine*, v katerih zahteva od učitelja, naj se ravna po latinskem reku »Nulla dies sine linea*; učitelj bodi neumorno delaven. Zlagal je pesmice za šolsko mladino, n.pr. „Šola*.^)
Prva kitica se glasi:
Šola je prijazen kraj,
Dost' veselja nam deli.
Šola vse nas veseli,
Šola je prijazen kraj.
v v
Solarska pesen je „Stirje letni časi nedolžnih otrok".*) V spomin zlate ma$e papeža Pija IX. je 1869. 1. izdal malo pesmarico*) ,yMali slovenski pevec". Ta
Pisatelji. 99
pesmarica obsega sedem pobožnih in šest posvetnih pesmic. Njegove šolarske pesni so priproste in odgovarjajo svojemu namenu.
On, mož odločno verskega prepričanja, zlagal je tudi pobožne pesni n. pr. ,K svetemu Rešnjimu Telesu*,***) posebno mnogo pesnij „Divici Mariji** na čast,**) jMariji nar zvestejši prijatlici človeškega rodu".*'-*) V „Slov.Večernicah*' 1862. in 1866. 1. ima šopek cerkvenih pesmic.**) Nabral je sam nekaj narodnih pesnij, n. pr. flMarjetica" **) (pripovedujoč žalostni dogodek na »Pustem gradu' na Go- renjskem), »Brat najde sestro*. *'^J Nagovarjal je Slovence, naj se postavi spomenik skladatelju Gr. Riharju.**) Razven napevov za šolske pesmice je skladal o raznih prilikah primerne napeve, n. pr. za stoletnico na Zalem logu je uglasbil Lotričevo pesen, *^) zložil o slovesnosti Pijeve petindvajsetletnice v Železnikih litanijske cdpeve za šmarni čas*"); izdal slovensko polko »Glasi radosti" v spomin pet- indvajsetletnice srebrne poroke cesarja in cesarice Franc Josipa in Elizabete.**) Tudi slovensko pripovedno slovstvo je pomnoževal s tem, da je slovenil hrvatske pripovesti in novele, n. pr. »Znamenje sv. Križa",^) „Čez trideset let*,**) „Slava in ljubezen",") „Harambaša",j „Propast srca",'**) prevajal je navadno po „Ne- venw^ (Mam). Spominjal se je rad zaslužnih mož, n. pr. Demšarja,**) Prešenia,j Slomška,") M. Lotriča,*«) Jan. pl. Kobencla,^*) dr. Bleiweisa,»«) Ant. Pintarja.")
V vsem tem mnogovrstnem in neumornem delu pa vender ni izdal niti jedne samoistojne knjige, k večjemu, če bi se za tako smatral spis: „V častilni spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofijel' („Dani' 1863, str. 123-288.)
Bil je župan in učitelj ; vsled tega se razume, da se je bavil s tako razno- vrstnimi dnevnimi vprašanji, katerih bi se samo učitelj ne bil dotikal. Brez strahu se je potegoval za svoje nazore ; najboljši njegovi umotvori pa so potopisi in spomini.
Matej Močnik (1827—1895), porojen 1827. 1. v Zalogu na Gorenjskem, je služboval kot učitelj na raznih krajih po Kranjskem, naposled tudi v Ljubljani in bil nekaj časa tudi šolski nadzornik v kamniškem okraju, 1873. do 1882. leta urednik ^^Učiteljskemu Tovarisu^\ od 1874. do 1882. leta odbornik „Matici Slo- venski*';, v raznih drugih društvih je dalftl na stanovsko korist.
liže v Navratilovem „Fedeii**' (1850) se je oglasil z „Jesensko pesnijo*' ; nadaljeval pa ni pesnikovanja, ker mu je neki učitelj odsvetoval „pesniti*t S tem večjo gorečnostjo se je oprijel šolstva in posebno pedagogike same, pa tudi njene zgodovine. — Marljivo je podpiral ^^Učiteljskega Tovarisa'% spisavši mu uže 1861. leta obširno razpravo „Lepa odreja*',*) nadaljeval je to tvarino v na- stopnem letniku v sestavku „Keršanska odreja**.^) Jako na drobno je naslikal in opisal zgodovino krščanske „ljudske" šole 1862. leta, str. 21 — 333, 1863. leta, str. 9 — 374, in 1864. leta, str. 20—167. On zahteva, da imej odgojitelj in jeziko- slovni učitelj dolžnost zgodaj se seznaniti z lepoznanstvom.
V spisovanju takih sestavkov mu je bil vodnik Luka Jeran, katerega je posnemal v kovanju besed, n. pr. ,,Svetoslav in Tugoslav — pogovor v šoli**, „BaroviČ pa Govoric') — pedagogična pisma'*, „Pogovor med Vedežem in Kla- težem","*) „Pogovor dveh učiteljev Vohnš in Rohn^*',^) „Kaj si dopisujeta učitelja Radoslav in Svetoslav?*') „Dva prijatelja Cmerilec in Vedrilec si dopisujeta".')
L. 1873. mu je Praprotnik prepustil uredovanje ^Učiteljskega Tovarša^' (odslej imenovan ,^Učiteljski Tovariš'^) in mu tako dal priliko, da je še uspeš- neje mogel obdelovati priljubljeno tvarino »jOdgojiteljstvo"*); izmed raznovrstnih
\0{) Zgodovina slov. slovstva. III. del.
spisov omenimo ^0 dekliških samostanskih šolah'S „0 otročjih vrtih", „0 ženski odgoji**, oO uOenji tujih jezikov", ,,0 pedagogu Sokratu" Pridobil je listu več spretnih in delavnih močij, n. pr. Josipa Levičnika, Jos. Ciperleta, L. Lavtarja, J. Flisa» A. Kržiča in dr. Tudi v šolskih izvestjih*; je pisal „OdgojevaDJe nekdaj in sedaj" Posebno pozoren je bil na sredstva, kako bi se preprečila spridenost *®) dolske mladine; to sredstvo mu je strogo verska podlaga vsega uka. V tem smislu j»> delal in pisal ves čas svojega pisateljevanja in govoril v raznih društvih, »ahlevajo krščansko odgojo") {,,Učit. Tovi' 1862, 81-133). Dostikrat je v vabilih ua naročbo na j.Učiteljskega Tovariša^^ povdarjal, da „Tovariš živi narodni šoli nn verski podlagi** . . . „Tovariš ostane katoličan in Slovenec" . . . izvršuj^ svoje »turo geslo: „Za vero in omiko", „Vse za vero, dom in cesarja'^
Poslovenil je tudi jedno molitveno knjižico.") Drugi predmeti so mu bili 1. , Praktična slovensko-nemška gramatika", o kateri je obširno pisal v „Učitelj' »keni Tovanšu 1863,55-376"); 1864,21—213; 2. »Zenaljepisje". O tem pred- metu je pisal v raznih letnikih ^Učiteljskega Tovariša'. Iz teh posameznih spisov je nastala samostalna knjiga") „ Zemljepisna začetnica. Knjiga je jako porabna radi umno razdeljene tvarine.
Govoreč o javnih stvareh je rad poročal iz deželnih zborov in šolskih shodov in o jutrovih deželah, n. pr. o Bosni in Hercegovini,") o verskih in državljanskih stvareh v Židih,") o Rusih,") o cerkveno - bolgarskem prepira, o propadanju bolgarskega naroda pod Turki.
Urednik ^Učiteljskega Tovariša*^ se je bojeval proti nemškim in sloven- skim listom, ki so zastopali svobodomiselna načela.
Njegovo delovanje je tudi obče kulturnega pomena, ker je sodeloval v mnogih društvih; bil je od 1874 — 1882. leta odbornik „Slov. Matici", tajnik in potem tudi blagajnik ,, Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam", pod- piral s pridnim delom „Slovensko učiteljsko društvo, „Narodno šolo'S „Katolško besednico*', „Katoliško družbo za Kranjsko" in „Družbo sv. Cirila in Metoda'^ V življenju je bil silno skromen, podpiral rad dijake, razdal je skorej vse, kar je mogel pogrešati ; svoje neznatno premoženje je volil „MarijaniSču'* v Ljubljani. Bil je ves čas svojega življenja dosleden in plemenit značaj.
M. Močnika diči odločno zastopanje njegovih načel.
Henrik Freyer (1802—1866) iz Idrije je bil muzejski varih v Ljub^ani in od 1852. leta naprej v Trstu. Ko je bil še dijak ljubljanske gimnazije, je vedno popraševal profesorja Kalistra po slovenskih imenih predmetov, imenovanih v Šolskih knjigah. Ker mu niso zadoščali odgovori, se je obračal do prefekta Hladnika, ki mu je mogel bolje ustrezati; od te dčbe je zbiral dotično tvarino in jo izdal v prilogi v ^Laihacher Zeitmig" 1836. 1. na svoje stroške.
Zahvaljujoč se za poslano knjižico mu svetuje Kopitar, naj se botaniška imena nabirajo tudi v provincijalnem Hrvatskem in na zahodnem Ogrskem. Jednako delo je potem izšlo z naslovom: j,Fau7ia der in Krain hekannten Wirhelthiere^ itd. V istem listu ga je nagovarjal Kopitar, naj sestavi krajevni imenik, ker to tudi spada v naravoslovje dežele. V ta namen mu je Metelko dal v porabo Ravnikarjevo zbirko krajevnih imen. — Stanko Vraz, pl. £rberg in pl.Welden so ga nagovarjali, da je izdal zemljevid Kranjske z naslovom pSpezitU' Karte"^ *) itd. 1843. Vsa lastna imena so pisana v slovenskem in nemškem jeziku; zemljevid je jako natančen; s posebno barvo so bile označene vasi in cerkve,
Pisatelji. 101
gradovi, podrte grajščine, pošte, samotne hiše, planinske koče, močvirja, mejniki ali stolpi visokih gord., toplice, mlini, hrezdna, rudniki, samokovi (fužine), kovač- nice za kose itd.
Po vplivu škofa Antona Alojzija Wolfa so se te karte razposlale na vse dekanije in župnije, da hi se narisale katastralne meje, ki jih je hotel potem sam naznačiti z barvami, pa Freyer ni dohil nohenega izvoda nazaj.
Karta je obsegala šestnajst listov in je po svoji točnosti posebne važnosti v zgodovini slovenskega krajevnega imenoslovja. — Naročnikov je bilo dvesta- sedenoinšestdeset, in vsi so dobili kot brezplačno prilogo v nemškem jeziku se- stavljen izkaz kranjskih cerkvSl.
Kot muzejski varih je bil Freyer na uslugo vsakemu, ki se je brigal za dotične predmete. J. Drobnič mu je poslal v ogled okamenine, najdene v Dolu na Štajerskem. Preyer jih je označil členkami »velike živine*, ki je živela pred občnim potopom.. (»^ou." 1845, 204.)
Peter Kozler (1824—1879)
porojen 16. februvarja 1824. 1. v Kočarjih, vasici župnije »Kočevska Reka« (Rieg) na Kranjskem. Deset let je bival pri odličnem licej- skem profesorju Janezu Krsniku, kjer se je do dobra naučil slo- venščine iji se seznanil s Prešernom. Modroslovja se je učil v Padovi in Paviji, in od 1843 — 1846. leta pravoslovja na Dunaju. L. 1847. je bil praktikant pri c. kr. kriminalnem sodišču dunaj- skem, 4848. 1. koncipijent pri svojem rojaku dr. Ferd. Zupančiču, 1849. 1. je bil v Rovinju, 1850. 1. v Labinu c. kr. aiktuvar, 1851. 1. sodnijski pristav v Vodnjanu (Dignano) in namestni državni pravdnik v Pazinu, 1852. 1. državni pravdnik v Tolminu, 1854. 1. vodja državnega pravdništva v Gorici in je prišel — zaradi veleizdajstva — pred vojno sodišče, ker je izdelal »Zemljevid Slovenske Dežele in pokrajin«, češ, da je s tem imenom ščuval zoper obstoječi red. Ni bil sicer kaznovan zaradi veleizdajstva, premestili so ga pa za tajnika k c. kr. deželnemu sodišču v Trst; to službo, ki je bila zanj degradovanje, je opravljal dve leti. Dal je slovo državni službi in šel 1856. 1. za notarja v Sežano, kjer je bival do 1863. 1. Po očetovi smrti 1864.1. je prevzel veletrgovino na Dunaju in se po dveh letih povrnil v domovino, kjer je osnoval veliko pivovarno bratov Kozlerjev. Udeležujoč se tukaj mnogih velikih obrtnih, poljedelskih in industrijskih zavodov, je bil tudi narodni zastopnik v deželnem zboru od 1 867 — 1878. 1.
Dasi*nemškega pokolenja se je značajni in plemeniti mož z mladeniško navdušenostjo oklenil Slovencev in njim na korist pisal uže v „Illyr.BlaU^ z naslovom »Slemenski«. Ko so 1848.1.
1
102 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
osnovali na Dunaju društvo »Slovenija« dr. Miklošič, dr. Hladnik, dr. Dolenec in drugi, je bil jeden najmarljiviših*) njenih členov Kozler. To društvo se je potezalo za slovenske težnje in tudi za — zjedinjeno Slovenijo. S pravim imenom je objavil v ^Novicah""^) »Odperto pismice gos p. Ambrožu v Beč u«, v katerem hvali njegovo postopanje, pozneje pa zaradi nekaterih sumljivih dej^J^j graja v članku »Drugo odperto pismice gospodu Ambrožu«.^) Spis »Zemljiščni in gruntni davek na Štajerskim in Kranjski m« *) kaže, da se je gorko zanimal za gmotno stanje vseh Slovencev. Jako obširen. in zanimljiv je njegov spis »Slovenci na Ogerski m« , valjda prvi te vrste, ki obrača pozornost tudi na te zapuščene slovenske brate. Sploh pa je »Slovenija« pogostoma prinašala krepko pisane dopise iz Dunaja izpod Kozlerjevega peresa. Tudi iz njegovega sestavka v Bleiv^reisovem »Koledarčku'^ 1855. 1. se razvidi, da je njegovo oko vedno gledalo po vsem Slovenskem. Tudi v nemški besedi je branil Kozler pravice slovenskega naroda.*)
Ker je zahteval »Slovenski zbor Slovenija« zjedinjeno Slo- venijo, moralo se je svetu pokazati, kje stanujejo Slovenci, kajti tujci so imeli takrat silno temne nazore o nas. Trebalo je z e m 1 j e- vida, trebalo pa je poizvedeti tudi blizu 5000 slovenskih krajevnih imen. L. 1853. je vabil Kozler sam v »Novicah^ naročevati se na »zemljevid«; vlada pa je prepovedala izdajo in ga posadila na — obtožno klop. Da bi vsaj nekaj koristil Slovencem njegov trud, izdal je „Kratek slovenski Zemljepis" ^)^*) To knjigo, ki je še zdaj
- ) Peter Kozler piše Muršcu 1848. 1. v obSirnem listu med drugim to -le:
SSien ift nod^ ftetž betrii&t, man Srgert fid& ii&er bie cncrgifd^en Protestationen ber ^rotjinjen unb todre nid^t ©teiermarf borunter, fo ttjiirbe man attež htn ©laben, biefer reaftionaren ^artl^ei! Defterrcid^ž tjorttjerfen. ^ie beutfd^en JJntereffen fammt bem parlament finb ganj in ben ^intergrunb getreten, man fiird^tet je^t n^r fd^on §u ]ef)v, bafž am ©raben nid^t balb ©raž ju ttjad^fen anfangen »erbe. S)ic ©tubenten ttjerben oon ben SBiirgern unb tntetttgenteren SBeujol^nern 2Bicnž arg befrittelt, ttjfil^reub fie bie 5lrbeiter unb ben $obeI ganj fiir fid^ l^aben.
Zdaj Vas pa prov serčno pozdravim v imenu „Slovenije*', ostanite zdravi in kmali nam pišite, jaz pak ostanem Vaš ponižni
Peter Kozler.
- ) O tej stvari piše Kozler Muršeu iz Dunaja dne 22. novembra 1848. L
med drugim to - le :
SD^it innigfter greube bernal^m ič) bon unferem el^renujerten Depu-
tirten §. Dominkuš bie erfreulicl^e ^ač)n^t, bafž @n). SBo^Igeboren (!)
Pisatelji. 103
edini slovenski krajevni imenik, je jako pohvalil dr. E. H. Gosta, češ da je vzgledno natančno delo velike znanstvene in praktične vrednosti.
V ustavni dobi 1860. 1. se je pobrinil Kozler za svoj zemljevid, in policijsko ministerstvo je dovolilo, da je smel njegov zemljevid vstati od mrtvih.*) Ta zemljevid je popolnem dosegel namen, ki ga je Kozler imel in je torej imeniten v narodnem, znanstvenem in političnem oziru.
Istega leta je daroval »Matici« 702 zemljevida in 490 ime- nikov in ji pločo podaril v last; na ta način se je število »matičarjev« znatno pomnožilo. »Imperatorskoje ruskoje geografičeskoje obšte- stvo« izvolilo ga je 1866. 1. častnim sotrudnikom. — »D o godbe prvega zemljevida slovenske dežele«, spisal P. Kozler, priobčil je dr. J. Bleivv^eis v „Letopisu Matice Slovenske"" 1879. L, str. 104—109. — L. 1864. je izdal „Imenik mest, trgov^ itd.
Lovro Pintar (1814 — 1875) iz Selc na Kranjskem, župnik v Zalem logu in na Breznici, se je uže v bogoslovju vnel za ilirsko idejo in se je v prvih &sih svojega pisateljevanja rad pečal z južno - slovanskimi razmerami, tako je n. pr. popisal »Kakošna se na Hrovaškim sovražnikam domovine gode?"*) »Kaj je pobratimstvo?"*) „Kako obširna je srbska Vojvodina?*") »Kako je Marko Bočar,*) bulgarski junak, vpisavši se v francosko vojno, postal konečno slavni branitelj slovanske svobode proti Turkom ?"
Izpregovoril je tudi o raznih domačih narodnih stvareh in javnih avstrij- skih rečeh, n. pr. o Trdinovem »Pretresu slovenskih pesnikov*,*) da je preoster, Slovenci prš še niso na tisti stopnji, da bi prav ostro rešetanje, žalibog, še zmirom diletantnih pisateljev »politično kaj okrepilo* itd. O šoli je dopisoval v »Danico" in v „Slov, cerkveni časopis" j n. pr. hvaleč lepe uspehe Praprotni- kove*); zahteval v spisu „Ribčev sin*,') da mora biti slog slovenskih pisateljev slovenski, objavil »Odprto pismo na Slovenijo" o javnih stvareh,®) izrekel svoje
meinem fd^trierigen Unternel^men, bic balbigfte §erouggabc einer fionb* larte @(ot)enien§ in flotjenifd^er <Bpxač)t, ^ulbreid^ beiguftel^eu gefonnen finb, unb gu biefem SBel^ufe bereitš aJiateriolien fammeln. ^n ber Xf)at beborf ič) bicfer SUlitl^iilfe, om mei[ten im SUJarburger ^reife, bcuii aii§ otten iibrigen %f)t\ien naše predrage domovine befi^e ič) burc§ eigenež ©ommeln unb burd^ fc^d^enSirertl^e Sufd^riften oerldglid^er Patrioten trcfflid^e S)otcn; ber mir baburc^ tjerurfad^ten ©orgen l^offe id^ burd^ bie ^ač)t\č)t bež §. Dominkuš unb 3§rer anju^offenben 9Jiitt§eiIungen tjott* fommen entl^oben ju ttjerben. ^n biefer' ongenel^men ©rmartung nel^mc ič) mir bic gretl^eit ^i)mn einen ^upferabbrucf ber Xerroin * geid^nung bc§ 9JJorburger ^reife§ einjufenben mit ber SBitte, @tt). SBol^Igeboren mollen in felbem bie slovenischen OrtSnomen befc^reiben unb bie ©prad^granje genou bejetd^nen, biefe S3eilage ober ttjieber im Originali innerl^alb 10 — 12 Xagen nad^ ^tijolt unter meiner Slbreffc etnfenben itd., itd.
104 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
mnenje o državnem zboru, o zakonski postavi,*) o Greuterjevih in Tomanovih go- vorih v državnem zboru. ^'*)
Za narodno gospodarstvo si je pridobil posebnih zaslug, ker je bil sadje- rejec; sam popisuje v „iVot7." ") „Sadjerejo, kakor jo v predvorski soli že sedem let učimo** ; zanimal se je naravno tudi za sadjerejce same in v „Slovencu 1874. leta, št. 28., opisal delovanje treh odličnih sadjerejcev, Gregorja Rovlarja, župnika pri sv. Lenartu, Jaoeza Majnika, župnika v Žireh, in Friderika Homana, trgovca v Radoljci. — Objavil je tudi ^Statistični pregled davkarskih zadev".*')
Dr. Ethin Costa (1832—1875) iz Novega Mesta, advokat in župan v Ljub- ljani. Bil je odgojen po nemški, slovenščine se je učil pod Metelkom ; prenagljeni sad tega učenja je bil „ Hitri Slovenec" 1851. Costa sam ni nič pisal slovenski, ker ni znal. Njegove nemški koncipirane spise mu je slovenil največ Levstik.*) Mnogo se je trudil, da bi se dostojno obhajala Vodnikova stoletnica ; v ta namen je izdal ^Vodnikov Spomenik'^ 1859. 1. Sam je napisal slovenski in nemški pred- govor in kratek življenjepisen načrt, na kateri so se potem nanašali drugi se- stavki o Vodniku. Ker se je zanimal za zgodovino rojstne dežele, je od 1856. do 1858. 1. sam uredoval ,jMittheilungen des hist.Vereines filr Krain^*y pa tudi v slovenskem jeziku popisoval odličnejše slovenske kraje. ^)
Zvest prijatelj Bleiweisu v javnem življenju, podpiral ga je v i,Novic(ih, n. pr. „Kaj je zgodovina?", »Kako se piši zgodovina?" *) (Zgodovina je ali životopis, ali osamna ali svetovna); „0 dvoboju '); račun o poslovanju je dajal, bivši župan ljubljanski, v brošurici f^Sporočilo*) Z dr. Bleiweisom in dr. Vončino je zložil pravila »Matice Slovenske*, bil njen predsednik, uredoval od 1870 — 1874. 1. njen fjLetopis^^, spisaval slovensko bibliografijo od 1868 — 1873. leta in popisal prvo desetletje zgodovine »Matice Slovenske*.
Franjo Bradaška, porojen 1829.1 v Kranju, profesor in pozneje ravnatelj na veliki gimnaziji v Zagrebu, živi od 1883. 1. umirovljen v nemškem Gradcu. Začel je v „Slov. Bčelo^^ pisati sestavke zgodovinske vsebine, n. pr. »Slovenci po po- pisu nekega Nemca" („/S7. .Bc." 1852). „Novice*^ 1856. 1. imajo iz njegovega peresa „Kratek pregled starega slovstva hervaškega* po Mažuraniču, v katerem zlasti povdarja in odobrava postopanje Kajkavcev, da so se poprijeli štokavščine. V „Vod7iikovem Spomeniku 1859. L, str. 75 — 78 navaja vzroke, zakaj Slovani niso dospeli do moči, ki je primerna njih številu.
Kakor mnogi v Hrvatih službujoči Slovenci radi slikajo rojakom ondukajšnje razmere, je tudi on v „8lov. Glasniku'^ 1859. 1. opisal Zagreb. V ^^Letop. Matice Slov.^^ 1870. 1., str. 260— 292, je govoril o najstarejši slovenski zgodovini. Odločilne važnosti v slovenskem zgodovinopisju Bradaška nima, a pisal je lep in jedrnat slog, kakor sploh pisatelji, rojeni na Gorenjskem. Pisal je knjige tudi Hrvatom.
Karal Melzer *) (1814 — 1878) iz Ljubljane, služboval v licejski knjižnici, bil od 1853—1875. 1. gimnazijski profesor. — L. 1851. je uredoval ^Ljubljanski Časnik^ in pisal sam nekatere članke, n. pr. »Kaj je avstrijanska domoljubnost?*, »Pregled avstrijanskega reda kazenske pravde", „Kaj je storil grof Stadion za ljudske šole na Primorskem ?" Pokopavši svoj list je vzel „Slovo od bravcev" in priznal sam, da mu je nedostajalo studenca, iz katerega bi zajemal , vir življenja*. Objavil je tudi nekoliko spisov v šolskih poročilih.
- ) Opomba gosp. prof. Levca.
Pisatelji. 105
Jernej Lenček (1827—1861) iz Brezovice pri Ljubljani, od 1854. 1. kaplan v 2ireh, nato kurat v Št. Petru na Pivki, je pisal v „iVoi?.** *) o novih mesečnih imenih za vse Slovane in izdajal dve leti koledar z naslovom ..Slovenski Romar^i^ V prvem tečaju je sam napisal „BeIa Ljubljana**, »Beli Ljubljani se limbar poda** , »Kratkočasnice**, »Nektera voščila Slovencem, Ljubljančanom". — V drugem tečaju »Marije sedem žalost", „Cerkev sv. Petra v Rimu" (s sliko), „Sestra usmiljenka", „Ljubljansko močvirje*', ,,Žirovski svet*'. V „Vodfiikovem Spome- niku se nahaja pesen > Cvetlica operosa«.
Tudi v nemškem') jeziku je pisal o starih slovenskih knjigah.
Dr. Vinko Fereri Klun (1823 - 1875) iz Ljubljane, je uredoval nekaj časa „Laibacher Zeitung'% bil tajnik „ Zgodovinskemu društvu**, profesor v Zadru in na dunajski trgovinski akademiji, deželni in državni poslanec, dvorni svetovalec. Doktor modroslovja postal je v Padovi. — - Kakor kažejo te kratke črtice, bilo mu je življenje prec6j nestalno. Prvo njegovo delo je »Potovanje**.*) Uredoval je razun poprej omenjenega časnika tudi več nemških listov') za zgodovino krai^jske dežele, pisal o slovenskem slovstvu,') o nemškem in ruskem (po drugih prevedeno) jeziku in spisal nekatere porabne nemške šolske knjige.
Andrej Švegel (1828—1874) [Viteslav] iz Gorij na Gorenjskem, se je Šolal v Ljubljani, v Pragi in na Dunaju (zdravilstva). Goreč Slovenec je podpiral ^l^o- vice'^, v katerih je 1850. 1. objavil »Misel o musealnem društvu* ; povdarjal je, nig bi se vsa društva v Ljubljani zjedinila v vzajemno delovanje; poročal na- stopnega leta iz Prage,*) da namerjajo izdati Cehi konverzacijski slovar in da žel6, da naj sodelujejo tudi učeni Slovenci. V šolah je treba »rečnega« poduka') (Anschauungsunterricht); podzemeljske jame na Kranjskem ') naj se opisujejo tako, da bo imel narod od tega korist, in naj dajejo uzore tudi za krasočutje gledd na stavbo itd. — Predlagal je tudi, da bi se zidala blaznica na Kranjskem.'*)
Luka Dolinar (1774 — 1863) je služil za duhovnika v mnogih krajih na Gorenjskem, umrl v Šmartnu v Spodnjem Tuhinju. — Izdal je od 1826. 1. počenSi več pesmaric*) pobožne vsebine, pristavljal pesmicam tudi napeve; njegovi pro- izvodi pa se ne odlikujejo niti po obliki niti po pesniškem vzletu, ustrezali pa so gotovo skromnim zahtevam na kmetih. Zlagal pa je tudi posvetne pesmice in proslavljal odličnjake, n. pr. Knobleherja,') grofa Radeckega,') opeval letne čase, pisal za ^Drobtinice in Lenčkovega „Bomarja^.
Radi pisateljevanja v posvetni in nabožni stroki in radi tega, ker je sta- rejši od Luke Jerana bodi tukaj omenjen.
b) Luka Jeran in sodelavci v „Zgodnji DanicPi
Luka Jeran (Svitoslav, 1818—1896)
porojen v Javorjih na Gorenjskem, je dovršil pet latinskih šol v Karlovcu od 1834 — 1839. I, šesto šolo — retoriko — v Ljubljani pod Martinakom, modroslovje 1841 — 1842. 1. pod Krsnikom. V duhovna posvečen je služboval 1847. 1. v Poljanah, v Horjulu, pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1853. se je napotil za misijonarja v Afriko ; nevarno tam zbolevši je prišel 1854. leta v Trnovo za
106 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.
duhovnega pomočnika ; šel zopet v Afriko, zopet zbolel in se vrnil v Trnovo^ kjer je službujoč za kaplana urejeval „Danico'^ db 1869. 1. Takrat je postal papežev komornik in monsignor, preselil se je z „Danico v duhovniščnico stolne cerkve, postal 1882. 1. kanonik in obhajal 16. oktobra 1888. L čvrst na duhu in telesu sedemdesetletnico.
Vplival je nanj razven uže omenjenega Krsnika in Martinaka tudi Metelko. V modroslovju se je poprijel marljivo slovenščine in laščine in čital hrvatske in srbske, češke in sploh slovanske pesnike, n. pr. Jordan*s „Slavische Jahrhucher'% Šafafikove ,,StarožUnosW itd. Metelku, priljubljenemu učitelju, je prinašal v nalogah slovenske pesmice, deloma po narodnih povestih, n. pr. »Hesperidski vrt« (Skopulja) i. dr., »Našimu solncu« (po dalmatinski ^,Zori**).
Ko so 1843. leta začele izhajati „Novice^^ jih je on, »poeta domesticus«, takoj začetkom zalagal s pesmicami; prva je »Jesenske misli« s podpisom ,Svitoslav'. Letne čase je opeval tudi v na- stopnem tečaju „Novic^ ^) ; te pesni so, razven prve, vse domo- ljubnega značaja, torej se mu ne sme očitati, da bi bil pesnik »letnih časov'. Posrečile so se mu pa tiste priproste pesmice, ka- terim je zajemal snov iz narodnega blaga, n. pr. »Skopulja« ; imela je prvotni naslov »Hesperidski vrt na Kranjskem«.
Mnogo je prevajal v tej dobi iz česčine in srbohrvaščine, n. pr. »Sirotek«, »Kratka molitvica« fCelakovskjr), »Tri cvetlice« (Vlastimila Ružičkova).^)
Udanost do vladarske hiše je bil priljubljen predmet nje- govim pesmicam, n. pr. »Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih Veličanstvu Cesarju Ferdinandu I. za okrajšano vojniško službo.« *)
Neka posebnost Jeranovega pesnike vanja so voščila ob novem letu, ki jih moremo zasledovati od 1845 — 1886. 1.; prvo tako voščilo je »Novice svojim bravcam ob novim letu 1845« v dvanajstih kiticah, iz katerih veje goreča ljubezen do domovine. V teh voščilih je rad gostobeseden. „Novice'^ 1846. 1. imajo častitko v osemindvajsetih kiticah, »Novice** 1848. leta v devetnajstih; — voščila tega leta kažejo Koseškega vpliv; voščilo za 1849. leto dvajset kitic. Peti letnik „Danice^ 1852. leta ima kratko voščilo. Pobožne vsebine je voščilo za novo leto 1855. z naslovom »Tibi soli« ; če se odvzamejo nekateri izrazi, n. pr. kom namesto komu^ slepe, mike (spominja Koseškega), germanizme, n. pr. »spoznava prave poti« — pesen ni brez vrednosti.. Da bi bilo nekohko premene,
Pisatelji. 10 7
objavil je v „Danici^ 1862. leta »Nevoščila za novo leto« — v pesniški obliki — kakor jiH je vrtinec znesel skupaj : »Kum svo- jemu tovarišu Triglavu veselo novo leto 1863.«, »Telegram iz spodnjega sveta proti novemu letu 1864: Satan (pokukavši iz Vezuva): ,Kako je še kaj na svetu?'«, »Triglav sosedu Kumu veselo novo leto 1864.« L. 1865. ima skoro dvesto let staro novoletno voščilo ,na novo prekuhano, osoljeno in poštupano' (str. 3 — 4). Trije paragrafi za novo leto 1866. (str. 1) v nevezani besedi; 1867. leta vošči bravcem „Zg. Danice"* »Milo in drago — Veselo in blago — Serčno in tečno — Danes začeto — Novo leto.« V članku »Tudi za novo leto 1870« priporoča Albana Stolza spis »čas ništ v o inkatolški duhoven«. O novem letu 1874. pripoveduje, da je Abraham a Santa Clara rekel: »Laž ima svoj vir v raju«; torej nauk: »Slovenci, varite se lažnikov v novem letu.« Leta 1878. priporoča za novo leto v premislek »Prijatlom — Nepri- jatlom Pij a IX.« 36. psalm, ki pravi, da so verniki v ognjeni peči mučeništva.
V drugo vrsto njegovih pesnij štejemo »slavospeve posa- meznim osebam najvišjega duhovnega dostojanstva in stanovskega poklica«.
Z navdušenjem je opeval papeža Pija IX. o njegovi zlati maši,*) petindvajsetletnico papeštva,^) tridesetletnico ®) papeža Leona.') — Zvesta udanost do presvetle cesarske rodbine se vidi iz pesmic »Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih Veličanstvu Cesarju Ferdi- nandu I. za skrajšano vojniško službo«,^) »O poroki prejasnega cesarjeviča Rudolfa s prejasno kraljevo princesinjo Štefanijo Belgi- jansko«.') Zložil je častitko škofu Antonu Alojziju Wolfu o zlati niaši,^®) in pozdravil Jan. Zlat. Pogačarja,^^) Koseškega,*^) Krsnika") in Staniča.")
Vnet rodoljub, opeval je domovino. »Moji mili domovini« je
prevel iz hrvatskega (iz »Danice od Zofije R ve) ; tri pesmice
rodoljubne vsebine je prevel iz češčine in objavil v „Novicah 1864. 1. : »Vprašanje«, »Nekteri Kranjci« in »Moj dom«. Posebno zadnja se mu je posrečila; prva kitica slove:
Tam, kjer beli so snežniki^ Holmci mali in veliki, Kjer izvira bistra Sava, Teče Soča, Krka, Drava;
Tam mi dedov zemlja krasna.
Dom junakov, dom je moj !
h>9< Zsodovina slov. slovstva. III. del.
(toredega rodoljuba nam kaže tudi igrokaz »Ali smem Slo- v<^nM biU?«,*^ v katerem nastopajo zaporedoma Nemec, Italijan, Madiar, Slovenec in katoličan
j^ialostno jo srce pesniku:
Kar sem gledal t?oje lice, O zgubljena Benečija, So osule se cvetlice, Je pozebla poezija!
Njegovo versko prepričanje in čutenje pa stoji nad narodnim mišljenjem, in takoj v začetku svojega pisateljevanja je obrnil svojo pozornost na pobožno poezijo. »Novice*" 1846. 1. imajo pesen »Ave Marija« in »Prvo Davidovo pesem«. Te dve pesmici kažeta pot, po kateri misli kreniti duhovnik - pesnik.
Mariji na čast je zložil mnogo pesmic, katerim so drugi zložili primerne napeve, n. pr. »Marija ! v tebe upam« *•) ; po laški »Lodate Maria« je zapeta »Hvalica Marii presveti Devici« ") ; »češčena si kraljica« (,Salve Regina').**) Zraven teh Marijinih pesnij je tudi pre- vajal Davidove psalme.***)
Mariji na čast je zložil ali spisal mnogo molitvenikov, med katerimi se odlikujejo „Šmarnice*','^^) V koliki meri se je zanimal za svetopisemsko pesništvo, se vidi iz tega, da je založil Bilčev prevod himno v (gl. Bile).
Najvažnejša stran Jeranovega dela pa je urejevanje »Zgodnje Danice^ od 1850. 1. pričenši. Ta časnik mu je bil glasilo, v katerem je o raznovstnih stvareh povedal svoje mnenje. Kolikor toliko je bil v starejši dčbi skoro vsak slovenski pisatelj tudi jezikoslovec ali Šolnik. Jeran je med prvimi sotrudniki Cigaletovimi pri izdelo- vanju Wolfovega slovarja ; skušal je razložiti besede Slavjan, Slovan, Slavin, Slaven ^*) ; posnel Mitterutznerjev spis »Slavisches aus dem oestl. Pusterthal"); naznanil »Srbske Novine«**) in »K o 1 o« v Zagrebu. Sem spada tudi spis »Sveti Klement, rimski papež med Sloven i«.^*) Razlagal je n. pr. »Kako m ad žarko brati?« ^*^) To zanimanje za madžarski jezik mu je ostalo iz dijaških let, ko je v Karlovcu hodil v srednje šole. Se- stavek »Moč klasiškiga slovstva v vedo in besedo n o v š i h č a s o v« ^") je posnet po Gaumejevi knjigi, v katerem po krivici pripisuje tej moči : oslabljenje keršanskega vkusa, gineče i veselje do razodete resnice, pešanje vere in veliko versko vne-
ist. Očital je celo M. Vernetu, da obsegajo njegovi potopisi
Pisatelji. 109
preveč poganstva! — Za šolsko mladino in šolske zavode se je vedno zanimal, n. pr. »Beseda Slovencam o vzvišanju Novomeške gimnazije«.^')
»Narodnost^*) in slovstvo se morata trdno opirati na versko- katolško podlago« je njegovo geslo; v tem smislu je brezobzirno grajal vse, kar ni ugajalo njegovemu vkusu; pohvalil je Praprot- nikove^®) »Pesmi cerkvene in druge«, grajal deloma Vilharje ve in Cegnarjeve in se izrekel zoper proslavljanje Prešernovo. V teh nazorih mu izvestno nobeden omikan posveten Slovenec ne bo sledil . . . Kdor poje lirske pesni o ljubezni, je »mesenež« ^^) in gori v dveh ognjih. Koliko odgovornost imajo taki pisatelji, po- sebno pesniki, to opisuje v pesni »Umazani pisatelj '^) v peklu« v dvajsetih kiticah; v šesti kitici stoka tak nesrečnež tako:
Zdaj mi stavijo spomine In pleič na grob mi vence, Hvalijo mi pesmi, čina: Mene pa peklenske sence Strašijo v, ti grozni ječi; Nad vse misli muke veči Tarejo me vekomaj.
Pa uže poprej na smrtni postelji'^) mu je »Satan« povedal, kar mu gre :
Kar je dobro, lepo res, Črtil si ko čemi bes, Zoper cerkev serd ognjeni, Stregel le edino meni. — Takim ne odprč nebes, Tiček moj, le pojdi les.
V nDanici" 1862. 1. je nasvetoval, naj ^e Knobleherju zloži slavospev, ki imej naslov »Ab una Sol iman«, in je dal tudi napotilo, kako se ima to delo izvršiti. Odzval se je temu pozivu Anton U m e k 1863. 1. (Več o tem pri Ant. Umku.)
Z Volcem in Andr. Zamejcem je L. Jeran popravljal prevod „Svelega Pisma** (v Ljubljani 1856 — 1859. 1. v VI. zv.) in prevel sam nlAst Eimljcmom'^ ; izdal je svoje govore v dveh zvezkih (1856. in 1861. 1.).««)
Za šolski pouk se je zanimal takoj v početku svojega pisa- teljevanja ter sestavil »Abecednik**^ „Zgodbe svetega pisma** in druge knjige pripovedne vsebine, tudi „Molitvenik sa rojake^. — Kakor je M. Verne popisal razna svoja potovanja, to je storil tudi Jeran ; potovanje v sveto deželo je bil narisal v »Danici** in potem vse izdal v posebni knjigi z naslovom „Potovanje v Sveto Dešelo 187 2. V*.
110 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Pisatelj je opisal zgodovino tistih krajev, katere je obhodil; v svojih popisih je povdarjal versko stališče v višji meri nego Verne. L. Jeran je v zgodovini preporoda slovenskega naroda vse- kako markantna osobnost. K^j se tiče njegovega sloga, bi pritegnili J. Marnu, daje »izvirna, samotvarna«, da bi pa »bil dober kovač -jezikoslovec mnogotero pomnožil slovensko besedišče«, to se nam zdi pretirano, kajti od njega skovane besede bodo se pač navajale za čudne posebnosti, v slovarju pa ni mesta zanje, n. pr. mažamuh — Schmierer ; Steif, Staijš in Štulež ; imena tistih pored- nežev, »podrepin cele fare«, ki stoje med mašo in pridigo izven cerkve, se glas6: Ožbe Trmoglavec, Jurež Dolgoplečnik, Tonko
v
Fižolalačnik, Mate Zganjelokec, Kajfež Nečistič, Herodež Bahač, Tome Temolajnež, Kajn Pretepač itd.
Pristopamo J. Marnu, če pravi, da se po dobrih, lepo čitanih jjŠmarnicah'* prostemu ljudstvu množi in olikuje tudi slovenska beseda, mislimo pa, da tako grčaste besede, kakor so nekatere tu navedene, povzročujejo več smeha nego pokore.
Neizbrisne zasluge si je pridobil kot plemenit podpornik učeči se mladini, in originalni so pozivi, s katerimi je vabil rojake, naj prispevajo dijaški kuhinji. Premoženja ni zapustil. V stanovit- nosti v načelih in v darežljivosti sta si bila vrstnika Jeran in Tomšič.
Po svojem doslednem neustrašenem delovanju si je pridobil spoštovanje tudi v tistih, ki bi ne mogli vselej pritegniti njegovim nazorom in včasih tudi oblikam bojevanja. Njegovo proslavljenje so radostno pozdravili razni slovenski listi.
Naj dolgo diči ga veriga zlata,
Naj srečen gleda truda sad; Naj ga sprejmejo raja s vitla vrata,
Kjer hrani vrlih del zaklad.
Jakob Burja (1803 — 1874) iz Spodnjega Tuhinja, župnik na Jezici, je pisal v nDanico** in „Novice*^ v vezani in nevezani besedi; nagovarjal stariSe, naj z združeno močjo skrb6 za dobro odgojo svojih otr6k; rad je moridizovai, n. pr. ^Še tudi pijanec in igrač se je spreobrnil", »Pijanec na smrtni postelji", »Smrt dobre deklice", »Smrt posvetnega dekleta" in dr. *
Jernej Dolžan (1815 — 1880) iz Križev pri Tržiču, župnik na Radovici, sodelavec ^Slovenije*^ in „ Danice" f je spisal 1868. 1. povest »Mati Božja dobrega sveta*. Snov je vzeta in narodnega življenja.
Jurij Vole (Volec) (1805—1885)
iz Kranjske gore pod Korenom, špirituval v ljubljanskem seme- nišču, vodja v Alojzijevišču, stolni dekan. — Dobro poučen v
Pisatelji. lil
obredoslovju, je Vole urejeval obredne knjige ljubljanske škofije (nDiredorium**^ nBituale"^ ^Propritim Sandorum ) ^ lotil se je tedaj tudi koledarskega dela *) ; poskušal se je tudi rad v prislovicah in kratkih pesmicah o vremenu, dasi ne s posebnim uspehom; po- magal mu je tudi Bleiweis s sestavki, n. pr. »Cesarske postave za kupčijo z živino« itd. Leta 1848. je izdal „Pridige ob po- sebnih priložnostih^. '^) Te je bil izdal za poskušnjo ; ker se jih je pa malo prodalo, je ostale pridige izročil »Duhovnemu Pastirju", ki jih izdaje polagoma. Govor o krščanski ljubezni je postavil na prvo mesto, »ker se ona nar bolj — posebno v današnjih časih — med nami pogreša«. Izdavši še molitvenik „Mir vam bodi!"^] je posvetil vse svoje moči novi izdaji „Sv. pisma"" (1857 — 1859).*) Kakor smo uže razvideli iz življenjepisa Slomškovega, je Slomšek izprožil ta prevod. Predgovor je napisal dr. J. Pogačar, pozneje knezoškof ljubljanski ; vodnik in prvi prelagatelj pa je bil Vole, poleg katerega so delali po poprej dogovorjenih pravilih : dr. Andrej Cebašek, veroučitelj v ljubljanskem semenišču; Jurij Grabnar, učitelj v Alojzijevišču ; Peter Hieinger, župnik podlipski; Matija Hočevar, katehet v ljubljanskih nunskih šolah; o. Plaeid Javornik, župnik pri sv. Juriju pod Tabrom na Koroškem ; Luka Jeran, kaplan trnovske fare v Ljubljani ; Anton Lesar, učitelj v ljubljanskih rečnih šolah; Josip Mam, kaplan v Horjulu ; Fran Metelko, učitelj slo- venščine v latinskih šolah ljubljanskih ; Anton Pintar, župnik v Turjaku; Anton Mežnarc, bogoslovee; Lovro Pintar, kaplan v Predvoru; Mihael Potočnik, izpovednik v ljubljanskem uršulin- fikem samostanu; Matevž Ravnikar, župnik v Predosljih; Anton Zamejic, katehet v ljubljanskih vzglednih prostonarodnih šolah in učitelj katehetike. Vse prevode pa je v besedi, po obliki in vse- bini popravljal in prenarejal Vole sam, ki je pisal za oni čas lepo ^n vzorno slovenščino.
„Cerkvenemu Časniku" in »Zgodnji Danici^ je bil tudi velik prijatelj. Prevedel je »Oglas škofov Primorsko - Kranjske eerkvene okrajne v Ilirskim kraljestvu per Avstrijanskim ustavnim deržavnim
zboru v Kromerižu. („Slov, cerkv. časopis" 1848. 1.)
Plaeid Javornik (1803 — 1864) je pričel po prigovarjanju Slomškovem pre- lagati „ Sveto Pismo, V nSloveniji" 1848. leta je v sestavku »Dragi domo- rodci« pripovedoval o Jelačidu, da je ta pokazal pred vsem svetom, kako je ljubil pravico in svobodo. V istem časniku je nagovarjal Slovence, naj posnemajo Robido v spisovanju slovenskih knjig. — Pisal je za ono dobo lepo slovenščino in v tem oziru prekosil Slomška.
1 1 2 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Dr, Simon Klančnik (1810 — 1844) iz Kranja, redni učitelj vzhodnih jeziitov in »veiega pisma starega zakona v ljubljanskem semenišču, je po škofu Antonu Alojziju Wolfu nagovorjen, izdal 1840 — 1841. L v treh delih okrajšano „Sveto pismo starega zakona f ker je bila popolnem pošla Japljeva izdaja; izpustile Mo ne »nekatere odraslim škodljive reči«.
Po nemškem izvirniku briksenskega škofa Bernarda Galure je priredil Slovencem ^Olikanega Slovenca z naslovom nNapeljevanje*. V predgovoru pravi, „dR hočejo nekteri vernega kristjana imeti, pa njihova zunajnost je dostikrat bodeča kakor jež; nekterimu se ne smemo približati, ž njim ne govoriti itd. Torej so te bukve postavljene, da se bodo iz njih tudi ljudje krajnskiga jezika, pobožnega življenja in lepiga zaderžanja vadili.
Jožef Virk (1810 — 1880) iz Doba na Kranjskem je služil za duhovnega pomočnika na Koroškem (Grebno in Doberla ves), na Štajerskem v Vuzenici, kjer je bil takrat Slomšek nadžupnik, potem je župnikoval na raznih mestih in umrl v Ločah. V peti šoli je bil Virku učitelj Matija Čop, kateremu je Virk snov narodne povesti o Pegamu in Lambergarju obdelal v pesniški obliki; to pesen je Cop pohvalil in s tem vzbudil v Virku ljubezen do slovenskega pesništva; njegova vesela narava je gotovo tudi pripomogla v to.
Pobožnih pesnij je zložil silno mnogo v „ Drobtinicah" od 1847. 1. počenši» ^Novice" so prinašale od 1849. 1. počenši ali izvirne ali pa iz ^Drobtinic" po- natisnjene, „ Danica" od 1852 1. ; izmed pobožnih so zaslovele najbolj Marijine pesni, n. pr. »Sladko ime »Marija'«, »Vnebovzetje Device Marije«, »V slavo Mariji majnikovi«, »Marija, lepota nebes«, »Marija, rešiteljica jetnikov«. Za vsak poseben Marijin praznik je zložil po več pesnij.
Znan po svoji postrežljivosti, je bil mnogokrat nap rosen, da na čast temu ali drugemu svetniku zloži slavnostno pesmico; take so: „ No vi zvonovi v Dram- nim,*) „0 posvečevanji sv. Ožbalta cerkve*,') „ Zlati Dan v Štajerskim Šmarji*,*) „Misijon v Konjicah*,*) »Slavospev o šestindvajsetletnici papeža Pija IX." *) {nDc^ niča" 1856, 1857, 1860, 1867, 1872); „ Venec Vodniku, pesniku slovenskemu« v ^Vodnikovem Spomeniku^, str. 293, je iz šestih pesmic, čijih začetne črke sestav- ljajo ime ,Vodnik'. Mož blagega značaja je neizmerno ljubil slovensko domovino in jo slavil v pesmicah, n. pr. »Pozdrav Slovencem«, »Vrli Slovenec«; to ljubezen do domovine pa si je mislil združeno s pobožnostjo; tako zvezo nam opisuje pesen »Domovina pa sv. vera«. Tudi za dnevna prašanja se je zanimal zadnja letsT in te pesništvu malo ugajajoče stvari opisoval v pesmicah, n. pr. »Volilcem o novih volitvah 1. 1870«,*) zahteval v pesni »Edinost«,^) naj skupno delata država, in cerkev. Na shodu katoliško-političnega društva v Konjicah 1874. leta je bil govornik; takih govorov je blizu petindvajset.
Virk se ne more prištevati najboljšim slovenskim pesnikom, ker mu nedo* staje pesniškega vzleta, priprostemu ljudstvu pa se je zelo prikupil. — On je nagovarjal učitelje, naj goj6 v šolah petje, in je rad opisoval Šolske slovesnosti.*)
Janez Krizostom Pogačar (1814 — 1884)
iz Vrbe na Gorenjskem, je prišel 1820. leta v Ljubljano na nor- malko, potem je dovršil šest gimnazijskih, dva licejska in štiri bogo- slovne razrede. L. 1834. v duhovnika posvečenega je poslal škof
Pisatelji. 113
Anton Alojzij Wolf v višje bogoslovne študije na Dunaj. Vrnivši se v domovino je služil šest mesecev za kaplana pri Sv. Petru v Ljubljani, bil profesor dogmatike na tamošnjem semenišču od 1838—1852. 1. Učil je od 1838—1843. 1. vzgojeslovje na filozofični fakulteti, od 1844—1845. 1. sv. pismo stare zaveze na c. kr. liceju, od 1851 — 1852. 1. metafiziko v semenišču. Leta 1851. je postal kanonik, 1864. leta stolni dekan in vodja bogoslovskih naukov, 1867. 1. prvomestnik škofijskega konzistorija, 1870. 1. stolni prost in 1875. 1 knezoškof ljubljanski.
Cerkvena svoboda 1848. leta ga je navdušila tako, da je s 1. julijem pričel izdajati „Slovenski cerkveni časopis"^ nastopnega leta pa mu je dal naslov ^Zgodnja Danica'^ in ga urejeval ter zalagal s svojimi članki do 1852. 1. L. 1849. je izdajal tudi dva nemška cerkvena lista, ki sta pa kmalu nehala. V „Zg. Danici'^ je dal na svetlo »Spomine s potovanja v Rim«, kamor se je napotil poročat papežu Piju IX. o stanju ljubljanske škofije. Tudi o novih šolskih zakonih je govoril zastopajoč mnenje, da se mora vpliv cerkve na šolo dejansko varovati. Istotako je vsa slovenska slovstvena podjetja podpiral gmotno in s peresom ali svetom. »Matici Slovenski« je bil ustanovnik in nekaj časa tudi odbornik. Vodja v »Alojzijevišču« v Ljubljani je vzbujal v dijaških srcih lju- bezen do vede in do materinega jezika. Pod njim so se vzgojevali: Luka Svetec, Josip Marn, Josip Rogač, Valentin Lah, Fran Levstik, Ivan Božič, Lovro Mahnič, Matej Frelih, Josip Stritar, Ivan Gnjezda, Ivan Bonač, dr. Ivan Mencinger, Lovro Mencinger, profesor Tomo Zupan, dr. Gregor Krek itd. Ustanovil je „Ljubljanski škofijski lisV'^ katerega so urejevali L. Klinar, M. Pogačar in naposled A. Koblar. List je mnogo pripomogel boljšemu slovenskemu uradovanju v cerkvenih stvareh.
Važna je njegova »instrukcija o cerkvenem petji«. Vodja v »Alojzijevišču«, stolni dekan in pokrovitelj »Cecilijanskega društva« je on mnogo storil za ugodni razvitek cerkvenega petja v Ljubljani.
Knezoškof Jernej Vidmarje bil izročil Pogačarju skrb za izdelo- vanje IL dela „ Wolfovega slovarja'^ o katerem je on sam bil izpre- govoril v „Slovencu, Pogačar je izposloval pri naučnem minister- stvu, da se je prof. Pleteršniku olajšalo službovanje za nekaj ur na teden, da je mogel več časa in duševnih močij posvetiti temu delu.
Samostalnega pisatelja ga nam kaže njegova knjiga y,Pridige 1864. f." V teh lepih govorih se javlja njegov razsvetljeni duh in
114 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
plemenito mišljenje; pisani so v tako lepem homiletičnem slogu,
da ga težko najdeš enakega.
Antoii Namr€y porojen 7. januvarija 1812. 1. v Starem trgu pri Ložu na Kranjskem, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro, je jako rano začel dopisovati v ^Danico^t n. pr. „Pohujšljivi napisi" („Dan.^' 1853, str. 7).
Večina cerkvenih lirikov opeva Marijo; tem lirikom se pridružuje tudi Namre, n. pr. „Marija moje želje",*) »Marija nebeška cvetlica".*) Opeval je tudi važnejše čase cerkvenega leta, n. pr. „Velika noč**'); lepša pa je „Veliki petek**.*) Pesniki - duhovniki radi izbirajo uro za predmet svojim pesmicam, n. pr. „Ura katolškega kristjana.^) Snov iz narodne pravljice je predmet pesmici ),Kraljica miru na Kureščeka** (Kurešček je gora, pet ur hodi na dolenjsko stran, s slo- večo božjo potjo. Romarjem, ki so prišli tje z zaupanjem v Boga, se je pr6 uže dostikrat pomagalo). Pesmica je zložena v nibelunški kitici. Opeval je „Oijsko goro'*,*) ,, Šmarno goro"') in opisal njeno zgodovino; zložil o blagoslovljenju nove cerkve sv. Križa v Pirničah dnš 20. septembra 1874. leta primerno pesmico- prigodnico. — Papeža Pija IX. primerja „skali na morji".') Ta pesen ima čudne oblike: kupi nam. kipi, kom? nam. komu? itd. Iz vsega tega je pač razvideti navdušeno prepričanje in pristna pobožnost, pevske zmožnosti pa malo.
Janez Škofic (1821 — 1871) z Brda na Gorenjskem, umrl župnik v Suhorju, podpiral je rad slovenske časnike, posebno ^^Slovenskega Prijatelja^*, v katerem je po njegovi smrti Hugolin objavljal njegove govore. Izdal je dve knjigi nabožne vsebine. Zavoljo zaslug za poljedelstvo je bil odlikovan z zlatim križcem s krono.
Janez Glohočnik (1824—1877) iz Cerkljan na Gorenjskem, katehet v Kranju, nadškofijski tajnik v Gorici, je pridno dopisoval v ^^Danico**^ ; v posebni knjigi je opisal življenje oglejskih raučenikov Kocijana, Kancijana, Prota in Kocija- nile, nadejajo se v predgovoru, da bodo Slovenci radi prebirali to knjigo, ker so opisani mučeniki domačih pokrajin. V rokopisu je imel pripravljeno delo „0 sedmih bazilikah^'; ker pa ni bilo upanja, da bi se izdalo, je je prevel na itali- janski jezik in izdal v Gorici 1877. leta. Glohočnik se je mnogo trudil, da se je ustanovila gimnazija v Kranju.
Matevž Frelih') (1828—1892) (Frohlich, Hilarius, Vesel, Viteški) iz Lozic pri Vipavi, od 1885. 1. dekan v Trebnem. Gojenec „AlojzijeviSča*' je 1848. leta uredoval ^jDaničico'*.
Nekateri naslovi njegovih »umotvorov**, n. pr. »»Hrepenenje živine po želez- nici** {^Slovenski Eomar 1858), „Štongrajtar — Falot" (t,Slov, Eomar**, 1869), .,Oda moji kravi" („^oy.*' 1861) in druge kažejo, da njegova muza ni bila izbirčna. Bil je humorist, sicer ne posebno duhovit, pa „amma candida**; proslavljal je rad zaslužne može, n. pr. Jos. Marna:
Živio ! eljen ! pumf ! hopsa ! eviva ! Še je pravica na svetu — še živa! Dolgo v nemarnost res da je spala, A se vzbudila in prvo je djala : itd.
V resnobnih besedah se je spominjal M. Vertovca, duhovnika A. Kozlev- carja,') Gregorja Kemperla.') Za godove in razne prilike je izdal knjižico „Venček za vezilne daritve'^*) Ob novem letu*) je rad na šaljiv in resnoben nllčin izražal svoje misli; take sestavke nahajamo v ,jNovicah'^ od 1856—1869. 1., seveda ne
Pisatelji. 'lis
vsako leto. Razven dveh molitvenikov •) je izdal tudi nekaj ,,Koledarjevy o ka- terih se govori v posebnem oddelku. Pisal pa je Frelih v nevezani besedi v ,,Danico^^ in ^Novice** o cerkvenih in šolskih rečeh, n. pr. „Keršanska prava pot*SO „0 krstnih bukvah**,«) „Hoja po katakombah", •) „0 šolskem poduku".'**) Frelih je bil mož, ki se je neizmerno žrtvoval za blagor svojih župljanov in si je kljub temu ohranil dober humor; bil je duševni brat Jos. HaŠniku.
Janez Volčič (1825—1888) iz Gabrovega blizu Škofje Loke je zlagal pesni na čast Devici Mariji in drugim svetnikom. Silno marljivo je spisoval molitvenike, ki so se dostikrat ponatisnili.
Mnogobrojni spisi v „2)a«ict" in t^Novicah^* obdelujejo raznovrstno tva- rino, n. pr. v „Z)antct** ,,0 cerkvenih svečanostih v Horjulu, Semiču in drugod" ; 1852. 1. „0 slovesnem u vedenji bratovščine sv. roženkranca" ; 1863. 1. „0 tisoč- letnici Cirila in Metoda**. V ,yNovicah'^ je pisal tudi o gospodarskih rečeh, n. pr. „Še nekaj o tem, kako delati kis iz sadja** itd. Trudil se je odpravljati slabe razvade v Slovencih in spisal v to svrho „Žganju vojsk6, slov6**. Za telesno blaginjo svojih rojakov je vnet Slovenec Volčič spisal tudi knjižico ,jDomači zdravnik*^, ki jo je izdala družba svetega Mohorja. Po Volčičevi smrti je Krajec v Novem mestu iz njegove zapuščine natisnil j^Zgodovino Šmarješke fare^^. Po tem kratkem pregledu se vidi^ da je Volčič mnogostransko deloval v nabožnem slovstvu.
Andrej Cebašek (1820) iz Smlednika na Gorenjskem, profesor v ljubljanskem semenišču, od 1880. leta korar; papežev prelat. Marljiv sodelavec „ Zgodnje Danice*^ ji je pošiljal spise o civilni ženitvi (braku) 1868.1. in je odgovarjal dr. Janku Semcu {^Danica 1868, str. 250—272), ki se je v „Slov. Narodu*" 1868, št. 46 izrekel zanjo. Čebašek je z nekaterimi tovariši izdal 1863. leta ob priliki CUril- Metodijeve tisočletnice knjigo rtZlati vek in je v njo uvrstil temeljiti spis „Verski razločki med staroversko ali pravoslavno in edino pravo rimsko- katoliško cerkvijo'* (str. 145—229). Udeležil se je prevoda ^Svetega pisma'" (v Ljubljani 1. 1856—1859); Mojz. IIL Bukve psalmov; evangelij sv. Matevža, J. list do Korinčanov, pisal zelo marljivo za list ^Cerkveni govornik'" (Ljubljana 1856 — 1857. 1.) in sestavil knjigo „Sveta Vojska" 1869. Velike zasluge si je pridobil Čebašek za katoliško družbo na Kranjskem,') katero je pomagal snovati 1. 1868, opisal njen letni shod 24. listo- pada 1869 v posebni knjižici, izdani v Ljubljani 1870, 8^ str. 24, govoril v kato- liški družbi dn^ 16. februvarija 1879. leta o namenu katoliške družbe in njenih namerah, dn^ 26. januvarija 1886 o zgodovini katoliške družbe, 1887. 1. je na- govarjal Slovence, naj osnujejo poUtično katoliško družbo. To misel pa je bil iz- prožil uže 1871. 1. v »Danici" : Rojaki, snujte si katoliško-politična društva (str. 57). Jako omilil $e mu je papež Pij IX., čegar delavnost je opisal v posebni knjižici 1869. L
Matija Hočevar (1824—1888) iz Lašč, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, je pomagal prevajati „Sv. Pismo.
Andrej Zamejic (1824) iz Horjula, od 1865. 1. profesor pastirstva in me- todike v ljubljanskem semenišču, 1880. 1. korar. V rojstnem kraju ga je horjulski župnik Veriti pridobil za slovenščino, v kateri se je še bolj izuril pod učiteljem Metelkom. Spisal je mnogo knjig pobožne vsebine. „Zgodnjo Danico'" je z L. Je- ranom urejeval 1852. in 1853. 1. do št. 26, drugo polovico 1853. 1. in vse 1854. 1. pa sam, do 10. št. 1856. 1. zopet z Jeranom; nato se je vsled bolehnosti odpo-
116' Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vedal urejevanju. Sotrudnik je bil listu: j,Cerkveni govornik'^. V Ljubljani 1855 in 1856 slovenil „Sv, Pismo. Z L. Jeranom vred je popravil jezik v Jožefa Zupana molitveniku: „Kalvarija. 1852 popravljal in izdal je J. Keka „Kratki in Veliki katekiztrn** in katekizem iz 1838. 1. Slovenil je pastirske liste in misijonska nazna- nila iz Afrike, spisal „Nauk o sv. Betinstvu in sporočila „Dejanja sv. Detinstva in po Vodnikovem vzgledu: „Kuharske bukve**.
Dr. Leon Vončina (1826—1874) rojen v Novem poleg Reke, učitelj cer« kvene zgodovine v semenišču v Ljubljani, napisal je 1863. 1. v „Zlatem veku'* lepo razpravo „Razkolništvo vstočne cerkve v svojem začetku, razvitku in da- našnjem stanju**. Porabil je vse znanstvene pripomočke ter nepristranski sodil. Kot vodja rokodelske družbe v Ljubljani si je pridobil izrednih zaslug.
Anton Lesar (1824 — 1873) iz Ribnice, učitelj verozakona in slovenščine na ljubljanski realki, pisal je v nDanico" (1855) o katoliški rokodelski družbi, v „Novice" (1861): »Slovenščina v bran zoper njene nasprotnike«, v ^Letopisu Mat. Slov." (1865) o slovenskih čitalnicah, o podlagi avstrijskega cesarstva (1869), opisal življenje Kosa in Debeljaka. Izmed njegovih knjig nabožne vsebine je naj- važnejša nLiturgika (za srednje šole) 1863, ki se je ponatisnila 1. 1881. Učitelj slovenskega jezika je spisal kratko slovnico v spregledih v spomin Ciril in Meto- dijeve tisočletnice 1863. 1. Pisal je v lepem slovenskem slogu; bil je ljubezniv učitelj in spreten šolski pisatelj; bil je mnogo let tajnik »Matice Slovenske.«
Janez Boiiač^) 1(1832—1862) iz Topola na Kranjskem, umrl duhovni po- močnik v Žužemberku. Uže dijak in bogoslovec je v „Danici 1857. in 1858. 1. objavljal pesmice zvečine pobožne vsebine, n. pr. »O rešnjem Telesu«, »O pre- vidnosti božji«, »O nebeškem Jeruzalemu«. Izdajal je molitvenike. Opisaval je rad zaslužne može in svoje prijatelje, n. pr. ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja („Dan. 1860), skladatelja J. Riharja(„DaM." 1869) in „Gregor Kemperle. Nekatere črtice iz njegovega življenja*'. V Gradcu 1860. 8°. str. 15. Vse to kaže, da je bil neumorno delaven pisatelj.
Janez Valjavec (1832 — 1875) iz Srednje vasi blizu Kranja je šel na Dunaj učit se pravoznanstva, leto zatem vstopil je v ljubljansko semenišče, bil kaplan v Vipavi in slovel v vsej vipavski dolini za glasovitega govornika. 1860. 1. je vstopil v novicijat družbe Jezusove v Šent Andražu in slušal dve leti v Inomostu modroslovske in bogoslovske nauke; pozneje se je pridružil slovenskim misijo- narjem v Požegi, umrl je v Celovcu. Uže gimnazijalec se je odlikoval s svojo ljubeznijo do slovenščine; dijaki so si osnovali slovensko družbo in si Valjavca. izvolili predsednikom; pridno se je učil hrvatskega, srbskega in ruskega jezika. Zlš,gal je priproste pesmice in spisal kratko slovensko slovstveno zgodovino.*) Njegovi govori so ostali v rokopisu, njegova misijonska sporočila pa je objavil Sajovic.^)
Matija Torkar (1832—1877) iz Zaspa na Gorenjskem, oglasil seje najprej med pesniki opevajočimi naravo, n. pr. >0 večernici«. V „iVovtce* pisal pa je tudi o drugih predmetih, n. pr. o starodavnih Indijanih in njihovi omiki; v „Slo- vencu** (v Celovcu) 1865. 1. >Moja razodetev o Slovenščini in o Slovencih«. Ein- spielerju je bil izboren sodelavec v „Slov. Prijatelju"" in mu je počenši od 1862. 1. pošiljal najboljše govore; v tem smislu je podpiral tudi ^Duhovnega Pa- stirja"" v Ljubljani. Najvažnejše njegovo dela je ^Življenje svetnikov*^. Celovec 1871 - 1874.
Pisatelji. 117
Valentm Lah (18S3 — 1886) iz Komende, je šel k trapistom, nato k resu- reksislom, bil nekaj časa na Bolgarskem in v Carigradu. Obolevši prišel je nazaj v domovino, pa zopet šel v Bosno ; v Dubici službujoč je bil umorjen. Mladina mu je bila posebno mar; napisal ji je dva molitvenika,^) pa tudi za posvetne razmere se je brigal, poslom') spisavši koristno knjigo. Marljivo je v „Danico*^ od 1861. 1. naprej dopisaval o šolah, bratovščinah, stanovskih družbah, o Itali- janih io Slovencih v Bosni, v latinskem jeziku pa je pisal za „Archiv fur katho- lisches Kirchenrecht*^,
Matevž Lotrič (1840 — 1864) iz Železnikov na Kranjskem, je umrl istega leta, ko je bil posvečen v duhovnika. 1864. je zlagal nagrobnice.
Dr, Karol Lavrič (1820—1876) iz Prema na Notranjskem, je še v otroških letih izgubil očeta in se z materjo preselil v Gradec, kjer je dovršil svoje nauke in postal doktor prava. Ko je nastopil prvo svojo sodniško službo v Trstu, mu je bil materin jezik skoro neznan, ker je družina govorila večinoma nemški. Kmalu se je slovenščine naučil toliko, da je 1848. 1. pri kolegijalnem sodišču v Sežani postal namestnik državnega pravdnika. A ni mu ugajala uradniška od- visnost; zato je postal advokat v Tolminu 1850. L; tu se je začel temeljito učiti slovenščine in se je za narodno reč ogrel tako, da je sklenil posvetiti ji svoje življenje. Ustanovil je čitalnico v Tolminu, prvo na Goriškem. Tu se je živo za- nimal za pevske vaje, učil deklamovalce in deklamovalke, sam tudi dostikrat govoril o raznih predmetih. Zadnjemu govoru v tolminski čitalnici je bil predmet: >Vednost in umetnost«.^) Ostal je v Tolminu do 1863C 1., potem pa se preselil v Ajdovščino. ') Tudi tukaj je osnoval čitalnico in ljudi pridobil za slovenske težnje. Najznamenitejši dogodek iz te dobe je tabor v Šempasu. Po sijajno do- vršenem zborovanju je vzkliknil ves ginjen: >To je najlepši dan mojega živ- ljenja«. L. 1870. se je preselil v Gorico in tam 2. marcija 1876. 1. storil samo- voljno smrt. Ker se je vsestransko zanimal za blagor Slovencev in njihove javne zadeve, so ga izvolili v goriški deželni zbor in tudi v deželni odbor. Živel je kakor modrijan Sokrat samo za občni blagor, gmotno podpiral potrebnike črez svoje moči. Ustanovil je list „Sočo** in politično društvo jednakega imena; to je za časa njegovega predsedništva imelo najlepšo dobo. Na gimnaziji je brezplačno učil govorništvo in mladeniče vnemal za ideale. Za jednakopravnost slovenščine na srednjih šolah v Gorici je govoril dvakrat (1872, 1873) na občnem zboru političnega društva ^Soča*^ in tudi pisal uvoden članek („Soča 1873, št. 19). V ^Novicah** 1. 1868 je razlagal važnost gledališčnih iger. Pri mrtvem Lavriču so našli list s to vsebino:
Narodu mojemu!
Narod moj slovenski naj živi, naj se razcvete in naj napre- duje duševno in materijelno. Narodu našemu sem vdan z dušo in telesom do smrti njega ponižen sin,
2. marcija 1876. Dr. Lavrič.
S tresočim glasom je v prvi seji po Lavričevi smrti grof Coronini pove- ličeval vrline pokojnikove rekši med drugim: »To nas tembolj tira občudovati
118 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
veliko to src6, katero je hrepenelo v ljubezni objeti vse trpeče človečanstvo, da bi utolažilo lastne bolečine«. — B. Perušek je pel o njem :
Tvoj značaj bo živel. Naš slovenski — AristidI
Andrej baron Winkler porodil se je dn6 9. novembra 1825. L >Pri Nemcih c okraju goriške okolice. Njegovi pradedi so se bili 1784. 1. priselili iz Dunajskega gozda (Wiener Wald) v Trnovski gozd, da bi širili obrt z lesom, in so postali tudi kmetovalci ter so se sredi Slovencev poslovenili. Andrej je hodil v Gorici v c. kr. normalko in v gimnazijo, bil skoro v vseh razredih prvi odličnjak a vedno skromen in uljuden ; zato so ga radi jemali v odlične rodbine za domačega učitelja. Pravnik četrtega leta je postal pristav goriške gimnazije. 1849.1. dovršivši pravoslovne študije, je vstopil za praktikanta pri mestno-deželnem sodišču v Gorici. L. 1848. je spoznal Winkler, da se je treba temeljito naučiti slovenščine ; v šolskem letu 1847 — 1848 je poslušal profesorja Premrla; pravoslovnega imenstva se je naučil prav dobro, kar mu je pozneje hodilo v korist. L. 1850. dovršivši sodniški izpit v Trstu je postal 1854. 1. aktuvar in potem pristav v Sežani. Preselivši se 1868. 1. v Gorico, se je deset let bavil z zemljiško odvezo in srečno dokončal to truda- polno delo. Prikupil se je s tem temeljitim delom predstojnikom, da ga je tržaški namestnik baron Kelersberg 1866. 1. poslal v Kormin za okrajnega načelnika, 1868. za okrajnega glavarja v Tolmin. Tu je bil šest let načelnik cestnemu odboru in je gradil ceste na vseh straneh z malimi stroški brez zemljemercev. Za dvor- nega svetovalca je služil v Trstu samo 1875. 1., ker se je 1876 1. preselil k uprav- nemu sodišču na Dunaj, 1880. 1. je postal deželni predsednik na Kranjskem, kjer so 1890. leta slovesno obhajali desetletnico njegovega plodonosnega delovanja. 1883. 1. je bil povzdignen v baronski stan. Predsednik goriške čitalnice od 1862. 1. je to društvo povzdignil tako, da so se nemške in italijanske rodbine zanimale za njene veselice, ki so bile najodličnejše v Gorici. Ko je bil glavar v Tolminu, je dal natančno poizvedovati, kako se pravilno izgovarjajo in pišejo lastna kra- jevna imena. Povsod, kjer je služil, se je trudil za gmotno blaginjo dotičnega kraja, da so se zboljšale ceste, da se je povzdignilo kmetijstvo in živinoreja. Od 1861. 1. naprej je bil devetnajst let deželni poslanec in tudi deželni odbornik, dokler je bival v Gorici. V deželnem odboru je s pomočjo tedanjega deželnega glavarja Paceta poleg italijanskega uvedel slovenski jezik v urade; po njem so se ravnali vsi župani na Goriškem. Zasluge ima dalje za uvedenje novega vo> lilnega reda za Goriško in za ločitev velikega posestva v dve skupini, v slo- vensko in laško. 1873. 1. in 1879. 1. je bil tudi voljen v državni zbor. Širši seveda je bil njegov delokrog na Kranjskem; vsega ni moči navesti; imenuj se n. pr. trud za popravne stavbe ob hudournikih in potokih, o razdelitvi skupnih zemljišč, o pogozdovanju Krasa; ljubljanska gimnazija je dobila slovenske para- lelke, na pripravnici se je razširil slovenski pouk i. d. Winkler temeljito pozna slovenski jezik. Ministerstvo mu je v pregled in popravo poslalo prevod novega reda za civilne pravde. Pojasnila in opravičenje poprav je poslal uredništvu slo- venskega državnega zakonika. Podprt z odličnim pravoslovnim in občnim znanjem in vsestranskimi uradniškimi izkušnjami spisuje sedaj slovensko knjigo za urad- niške potrebe. Z Bleiweisom niti osobno niti pismeno ni občeval, dokler ni prišel v Ljubljano; ko je pa na Kranjsko prišel za predsednika, je bila njegova prva
Pisatelji. 119
m
skrb, da so BIeiweisa odlikovali z železno krono in z viteštvom. Ko je deset let predsedoval Vojvodini Kranjski, so mu razna društva in stanovi izkazali svoje spoštovanje in hvaležnost; za Slovence na Kranjskem je storil, kar je premogel , po tedanjih razmerah.
Josip Oodina Verdelski (1808 — 1884) por. dn6 20. marcija 1808. 1. na Verdeli poleg Trsta, se je šolal v Kopru, Gorici, Ljubljani in Gradcu, služboval v Dubrovniku, Spletu, Celovcu in Trstu, kjer je umrl dn6 29. januvarija 1884. 1. Dopisoval je v „ Novice o tržaških narodnih in gospodarskih razmerah,^) v ^Glasnik Slovenski",^) kjer je zahteval, naj se ustano^č prostonarodne knjižnice in političen časopis, in v »Naprej'^ (1863); pisal je tudi v knjige družbe sv. Mo- horja. Samostalno je izdajal nekaj časnikov, ki so pa izhajali kratko časa, n. pr. Dirskega*) „jPrtmor;ana*S ,,Terzaškega Ljudomila^', i^Pod Lipo^'. Osobito se je oziral na zgodovino *) tržaško ter na gmotno stran**) narodnega gospodarstva. Nje- gova omika v jezikovnem oziru je bila jako plitva; Miklošičevi in Trstenjakovi spisi so bili nepotrebni po njegovem mnenju. Njegov lastni življenjepis je nepri- jetno berilo.
Jožef Premru (Premrl, 1809—1877) porojen na Vrhpolju pri Vipavskem trgu, gimnazijski učitelj v Celju, Gorici 1851. L, ravnatelj v Zagrebu, od 1862. 1. v Celju. Bivši učitelj slovenščine je spisal poučno knjigo za laščino v obhki pogo- vorov. Bil je spreten učitelj in je knjigo tudi praktično uredil; v drugo se je na- tisnila 1865., v tretje 1882. 1. Bil je v Celju tako priljubljen, da so mu dijaki 1851. 1. v Zagreb odhajajočemu posvetili pesmico in jo objavili v ^Novicah" ; ravnatelj celjski gimnaziji ni bil več tistih nazorov gledš narodnosti slovenske, katere je gojil v mladosti. Bil je dober latinec; prijala sta mu zlasti Horacij in Salustij, skoro vse ode Horacijeve in Salustijevega Jugurto je znal na pamet.
Dr. Frančišek vitez Močnik (1814—1892) iz Cerknega na Goriškem, hodil je v prve šole v Idrijo, v latinske v Ljubljano, kjer sta nanj najbolj vplivala Matija Čop in matematik Schulz pl. Strasnicki. Ta je z izvrstnim in navdušenim predavanjem v nadarjenem mladeniču vzbudil veselje do matematike, vendar je vstopil Močnik v goriško semenišče; toda premlad, da bi bil posvečen v mašnika, ]e prevzel v četrtem razredu ondotne glavne Šole učiteljsko mesto. 1840. 1. promoviran v doktorja postal je 1846. 1. profesor osnovne matematike in trgovinskega ra- čunstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1849. na olomuškem vseučihšču. 1850. 1. po- kbcal ga je minister Thun h kranjski deželni vladi za šolskega svetnika in poroče- valca; tu je blagonosno deloval do 1860 L, potem je prišel v jednaki lastnosti v Gradec, postal 1869. 1. deželni Šolski nadzornik ter šel lb71. 1. v pokoj. Uže prostonarodni učitelj je Močnik pisal matematične knjige; osobito marljiv pa je bil po preosnovitvi srednjih šol in je od leta do leta spisaval in popolnjeval po- učne knjige v matematični stroki za prostonarodne in srednje šole. L. 1892—1893 rabilo se je na srednjih šolah devet Močnikovih knjig v nemškem, osem v laškem, pet v hrvatskem, štiri v poljskem, štiri v slovenskem, dve v rumunskem jeziku; marsi- katera knjiga se je ponatisnila uže dvajset- do tridesetkrat Še bolj je Močnik prosi o- narodno šolo preskrbel z računskimi učili: 1. 1892 -1893 rabi 52 izdanj v raznih jezikih našega cesarstva; tudi na Ogrskem, Italijanskem in Nemškem so se uvedle Močnikove knjige. Ko je Močnik postal 1. 1850. poročevalec o šolskih stvareh na Kranjskem, je učiteljstvo živelo v slabih gmotnih razmerah in se ni moglo ogre- vati za idealno stran težkega svojega poklica; učnega načrta ni bilo, učil tudi ne.
120 Zgodovina slov. slovstva. JII. del.
Zato je izdelal najpoprej učni načrt. Učiteljski zbor ljubljanske nornaalke ga pa ni hotel vzprejeti, ker je bilo slovenskemu jeziku odkazanih osem ur pouka na teden; nato je učiteljem zapretil, da si uže dobi drugih učnih sil za svoje na- črte; upor je utihnil. S posebno pozornostjo je gledal na nazorni nauk in na to, da pouk v prostonarodni šoli ustreza dejanskim narodnim potrebam; pridne in vnete učitelje je podpiral z lepimi nauki in primernimi knjigami. Za spisavanje potrebnih učil si je poiskal pridne sotrudnike : Blaža Pptočnika, Petra Hicingerja. Lovra Pintarja in zlasti Andreja Praprotnika, ki so spisali dva abecednika, dve slovenski berili, nemško berilo za Slovence in nemško-slovensko slovnico po naj- novejših metodičnih načelih. S tem je izpodrinil poprejšnje čisto nemške šole. Močnik je izprožil misel, da se je 1860. 1. osnovalo »Društvo v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljeve, ki ima sedaj 51.000 gld. premoženja. Utemeljene so bile besede kranjskih učiteljev 1860. h:
Bog naj Te plača obilno, bogato, Kar si zasadil domovju v srce; Rastlo, donašalo sadje bo zlato, Zraven bliščalo bo Tvoje ime. — Src prehvaležnih Te spremlja obilo, Venec spomina Ti spleta naš rod, Solznim očesom želimo ti milo: Bog Te obvaruj in vodi povsod!
Filip Jakob Kafol (1820—1864) iz Pečin v Tolminskih hribih na Goriškem, je šel 1857. 1. k lazaristom v Pariz, 1858. 1. črez Italijo na Goriško. Opravljal je službo farnega oskrbnika v Nemških Rovtah. Bil je deželni poslanec na Goriškem in je prvi govoril slovenski v deželnem zboru. Sodeloval je v „Drohtinicah , „Slov, Prijatlu^ in „Novicah^. Izdal je dve knjigi »Govorovc in jedno knjigo »Pogovorov.c Vsebina je umno razdeljena. Da bi pa bilo znamenito, kar Kafol govori o lazaristih, kakor meni Marn, se mi ne dozdeva povsem opravičeno.
Josip Furlani (Črnogorski) iz Dornberga na Goriškem (roj. 1826. 1.) Du- hovnik v pokoju živi pri Lahih (v Furlaniji), marljiv sotrudnik ^Zgod/tije Da- nice^, Marušičeve ,, Domovine, „Glasa in „Soče*^, Najbolj priljubljen mu je med pesniškimi oblikami sonet; n. pr. »Svetohlinec«,*) >Muha«*) malo poetičen predmet; »V spomin vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu« (dva soneta, prvi naslovljen ; »Bolezen«, drugi: »Zdravilo«) ima malo poetičen izraz: »Peklenski zmaj z že- lezja se žmuzuje«. Po obliki in vsebini je lep sonet: >Občutki pred Božjo martro«'); pobožne vsebine so še: >Na veliki petek«*), »Sv. Barbara«, >Piju IX.«*} Nabožnim in posvetnim predmetom pa je odbral tudi druge pesniške oblike n. pr. »Vstani« (velikonočna pesen nDan."" 1869;)®) enake vsebine pesen: »Vstajenje« se šteje med najlepše Furlanijeve v „Bom.ovini^ objavljene pesni. Ljubezen do domo- vine mu je vzbudila nekatere pesni, n. pr. >Domovni jok«.^) Furlani opeva naravo, n. pr. »Golobica«,") »Vrba žalostinka«,*) »Solnčnica«, >Potočnica«; pa tudi druge razmere, n. pr. > Prepir in mir« (med bahači) v precej pohabljenih stihih; >Poštena srcac.*^) Največje njegovo pesniško delo je: »Človeško življenje v štirih podobah«,") posvečeno sotovarišem, ki so 1874. leta obhajali petin- dvajsetletnico posvečenja v duhovnike. V navdušeni obliki slika svoj predmet. Sploh pa je rad opisoval življenje zaslužnih mož, n. pr. Matije Hladnika,") J. Kafola,") Iv. Mesarja.") 1873. 1. je v „Glasu izprožil misel, naj se Valentinu
Pisatelji. 121
Staniču postavi dostojen spomenik. Oblika in predmeti njegovih pesnij včasih ne zadoščajo leposlovnim zahtevam, beseda je včasih premalo odbrana, vender se pa nahaja v njegovih spisih dovolj krepkega zrna. Ko je dr. Alojzij Zorn leta 1883. bil imenovan goriškim višjim Škofom, mu je posvetil Josip Furlani tPozdravc „Slov, Nar.*" 1883., št. 206.
Štefan Kociančič (1818 — 1883) z Vipavskega, je postal subsidiarij dekanu Stibilu v Ločniku, čegar pridige in življenjepis je izdal pozneje, 1846. 1. učitelj 8v. pisma starega zakona in jutrovskih jezikov, 1851. 1. vodja goriškega seme- nišča, 1875. častni kanonik. Dijak je še hodil na šolske počitnice k svojemu bratu, ki je bil duhovnik na Bukovem, in je dobil po dovršeni drugi šoli hebrejsko slovnico v roke; te se je začel učiti in od tega časa mu je hebrejščina do smrti ostala najljubši predmet. V četrtem razredu začela mu je ugajati poezija, posebno slovenska. V Gleispachovi rodbini seznanil se je z Val. Staničem, ki je tudi od- lično vplival na Kociančiča.
Njegovo delovanje se deli v bogoslovno, pripoved*- niško in zgodovinsko stroko, pisal je deloma izvirno, deloma je prelagal iz nemščine, italijanščine in francoščine. Da je bil iz- redno marljiv, se vidi iz tega, da je obširen prevod ^Kristusovo življenje in smrt", ki obsega 1379 stranij, dovršil od meseca ju- lija 1867. do marcija 1868. 1.
Posebno priljubljena mu je bila zgodovina ožje njegove domovine ; popisal je »Maria Cel nad Kanalom«/) »Ljubljano«,*) »Nemški Rovt«^) na Tolminskem, »Oglej«, »Sv. Goro«. V latinsko pisanih listih*) goriške in tržaške škofije je v mnogih večjih in Kianjših sestavkih razjasnjeval zgodovinske stvari.
Obdeloval je pa tudi pripovedniško polje, deloma po laškem izvirniku Frančiška Soave-ja,^) osobito za otroško dobo.®) Te je bogoslovec s tovarišema Volčičem in Ferjanom prevel iz Chima- nija. Naprošen po goriškem višješkofijskem konsistoriju je priredil tudi nekatere šolske knjižice') v letih 1846 — 1847, vse v gajici.
Po tako plodonosnem delovanju je šel na potovanje skozi Koroško, Štajersko na Dunaj, nazaj grede se je mudil tudi v Ljub- ljani; seznanil se je ob tej priliki z Einspielerjem, Rudmašem, Robido in Slomškom.
Podpiral je ,jArJciv za jugoslavensku povjestnicu^ II. IV. 1854 z obširnimi odgovori na pitanja, n. pr. „Beneška Slovenija" i. dr. Rad je opisoval življenje slovenskih odličnjakov, n. pr. Mesarja, Janeza Krstnika, jezuvita Goričana;^j Koseškega, Valentina Staniča; »Sv. Hijeronim, je-li Slovan ?« ; Matevža Hladnika f) Furlanija Jožeta, Antona Janežiča; meniha Hrabra.^") Najobširnejši pa je v tem obziru spis y,Matevša Hladnika Vrtičik samotnih cvetlic"^ rokopisna knjiga
122 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.
v 4^ 795 str., zbral z obširnim življenjepisom, besednjakom in ka- zalom Štefan Kociančič.
Glede znanja jezikov se more primerjati najodličnejšim slo- vanskim jezikoznancem ; razven starih klasičnih in novih slovanskih, romanskih in germanskih jezikov je posebno temeljito znal izmed semitskih jezikov hebrejščino, katero je pisal v vezani in ne- vezani besedi; zldgal je hebrejske čestitke na čast višjemu škofu Gollmayerju, J. Lega tu, Jan. Kriz. Pogača rju; dopi- soval je z znamenitimi semitisti, katerim se je prikupil po svoji knjigi y,Specimina^^^)
Naravno je, da se je oglašal tudi v slovenskem jezikoslovju; posebno marljivo je pisal o tem predmetu v ^Glasu^^^ n. pr. »Našim puristom, kakavcem« ; »O začetku Slovanov« ; »Rezijansko narečje« ; nasprotoval je tistim pisateljem, ki iz vseh slovanskih vetrov v slovenščino vlačijo po nepotrebnem besede. Razlagovih »Zvezdic« pre ne more priporočati mladini, kajti takih knjig ne more pisati pravi rimsko-katoliški kristijan, nego le kdo od nezedinjene grške cerkve.^'*) Predgovore je napisal knjigam „Zgodovinski katehizem^j Celovec 1853; ^Slovenski Goffine^ ; „Kratka pove-stnica'^ goriške škofije, sodeloval je s Slomškom pri „Djanju Svetnikov^ in izdal več molitvenikov.
Pisal pa je tudi o jako splošnih in javnih stvareh, n. pr. P a n- slavizem, pangermanizem, panitalijanizem; »Na- prednjaki in mračnjaki«, »Nekdaj in sedaj«. Da je s svojim obširnim znanjem v »zbor učenih« semitistov stopil s tisto opravičeno zavestjo, ki je dovoljena vsakemu samouku, bil bi v učenem svetu častno zastopal mali slovenski narod, kateremu koristi ugled posameznih Slovencev. (O njegovi zapuščini gl. J. Marn 1. c.)
Andrej Marušič
porojen 1828. 1. v Št. Andražu pri Gorici, začasni učitelj sloven- ščine na goriški gimnaziji, od 1858. 1. profesor verozakona. Za slovenščino se je vnel uže v očetovi hiši, prebirajo stare slovenske knjige ; potem po pesnih Koseškega in po časnikih 1848. in 1849. leta. Dasi z Bleiweisom ni bil znan osobno, je vendar »Novicam marljivo dopisoval od 1854 — 1882. 1. Pričel je z opiso- vanjem ženite vanjskih šeg Slovencev Goriške doline.^) Večinoma pa so se njegovi dopisi in sestavki dotikali slovenščine na gimna- ziji ali narodnih rečij sploh. Ne omenivši njegovih popisov šolskih
Pisatelji. 123
slavnostij, na katerih se je začel prikazovati slovenski živelj, ome- njamo njegov trud za veljavo slovenščine na gimnaziji. Govoreč o narodnosti in slovenščini v Gorici,*) podaje zgodovinski razvitek slovenskega pouka od prvih početkov. Po u vedenju ustave se je slovanskim jezikom dala večja velja\a, kakor emo omenili uže v uvodu. Na severni meji, v Mariboru je Bož. Raič s svojimi tova- riši bojeval boj za pravice slovenskega jezika na gimnaziji. Celo v pesmici je opeval Marušič jezikovno vprašanje. Ta pesmica ima na- slov »Prokletstvo in blagoslov«, ali »Mavra nad jeziki«^) (15 kitic). Jednajsta kitica se glasi :
Kar zvezd tedaj na nebu je razlika, Kar brezštevilnih vrst in barv cvetlice, Kar pevcev v logu razoa je oblika Kar glas ljudi ves razni in razno lice: Glej, to jeziške raznosti je dih, To čudotvor očetove pravice. — Previdnost torej v prahu zdaj molimo Ter jezik, um, srce ji poklonimo.
Ko je uže več let marljivo skoro vsak teden dopisoval ,,No- tncam*, se je Marušič 1862. 1. osobno seznanil z Bleiweisom, ki je vsled Grabrijanovega povabila prišel na narodni shod, hkratu cerkveni shod v Logu blizu Vipave. Bleiweisu v surki stopivšemu iz cerkve se je- predstavil Marušič; Bleiweis ga je poljubil in na- rodno posinil. Ta trenutek je Marušiču ostal neizbrisno v spominu. Razven jezikovnih razmer na gimnaziji pa je pisal tudi o drugih stvareh, pritrdil je n. pr. predlogu, naj se radi jednotne pisave skliče »višja slovnična sodnija«s*) opisal »Eno uro pri Koseškem«,^} katerega je po prestani hudi bolezni pozdravil. Tudi Koseški je na Marušiča napravil neizbrisen utis.
Vsled probujene narodne zavesti so se nekatera županstva na Goriškem začela upirati samo laškim dopisom od strani de- želnega odbora; po jasnem dokazovanju Winklerja, ki je bil od- bornik, se je ukrenilo slovenskim županstvom odpisovati slovenski; to je naznanil Marušič v nNovicah"* z naslovom: »Važen sklep goriškega deželnega odbora«. °) Winklerja je označil izvrstnim juri- stom, skromnim in ponižnim, tiho, pa uspešno delujočim Slovencem z globokim narodnim prepričanjem. Tako je v »Novice^ pisal o političnem društvu »Soča«, o katoliškem društvu, o Wolfovem slo- varju, o deželnem zboru, o deželnem šolskem svetu, o zlati maši knezoškofa Gollmayerja i. d.
124 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Od 1861 — 1863. 1. je Marušič prelagal zapisnike deželnega odbora.') Od 1867 — 1870 1. je bil poslanec v goriškem deželnem zboru m je urejeval slovenski tekst deželnih zakonov. Njegovemu gorečemu rodoljubju ni zadoščalo, da je z živo besedo v deželnem zboru zagovarjal pravice slovenskega naroda, izdajal je tudi list ,,Domovina^ ^ ^) ki ga je vodil tri leta. Razven uredniških spisov se nahaja v teh letnikih iz Marušičevega peresa mnogo razno- vrstnih spisov o javnih stvareh, o šoli, o cerkvi i. dr. (Glej Marn.) To pa ni prvi list, katerega je urejeval, nego posvetil je bil svojo skrb uže poprej praktični strani, kakor Bleiweis, namreč kme- tijstvu, ko je izdajal „Umnega gospodarja^ ,^)
Poleg te raznovrstne delavnosti je negoval tudi nabožno slovstvo ne samo ko marljivi sodelavec „Šolskega Prijatla'^ in ,,Ba' nice'^ ; najljubši predmet mu je bilo opisovanje obredov v katoliški cerkvi. Po spretni ureditvi in lepem narodnem jeziku se odlikujeta njegova dva molitvenika.*^) Na slovenski jezik je prevel mon- signora Alpija propoved o smrti grofa Chamborda, 1883. 1. Višje- škofijski šolski nadzornik za verouk je 1890. 1. izdal »Načrt za verouk v prostonarodnih šolah v višji škofiji goriški« in v nemškem jeziku 1894. 1. zadnjo ekshorto, v kateri je jemal in vzel slovo od svojih učencev. Odgojil jih je na tisoče. Zadnji dve leti urejuje tudi za Gaberščekovo goriško tiskarno cerkveni koledar, za 1896. 1. »Koledar goriške višje škofije«. Vsa ta raznovrstna delavnost do- kazuje nenavadno prožnost duha ; sedaj, ko sta umrla dr. J. Muršec in L. Jeran, je Marušič jediiii prvoboritelj iz prvih let našega pre- poroda. Iz Bleiweisovcga dopisovanja tukaj jeden list:
Visokočastiti gospod profesor 1 Dragi prijatelji
Oprostite mi, da se obrnem do Vas s ponižno prošnjo : Že pred kakimi štirinajstimi dnevi sem pisal Zakrajšeku, naj mi bla- govoli (na moje stroške) poslati jeden iztis tistega šolskega pro- grama, v katerem je spisal „zgodovino slovenskega slovstva*^. Pro- fesor Leger iz Pariza mi je pisal, da bi rad imel pregled našega slovstva. Ali ker nisem dosihmal še nobenega odgovora dobil, bojim se, da ne bi se bilo pismo zgubilo. Zato se obračam do Vas, pre- dragi gospod profesor, da blagovolite vprašati gosp. Zakrajšeka, je-li dobil moje pismo ali ne; in če ne, da mu naznanite moje želje — ne za se, ampak za stvar slovensko — in da kakor-koli dobim bibliografijo slovensko. Prosim Vas prav lepo tudi hitrega odgovora ves Vaš
Ljubljana, dne 18. novembra 1868. dr. Bleiiveis.
Pisatelji. 125
PeterPodreka^j (1822-1889).
Jako redki so možje med zapuščenimi Slovenci na Beneškem, ki ginejo pod italijansko vlado. Med zaslužne preporodi telje ali vzbu- ditelje teh 60.000 Slovencev se šteje Peter Podreka, porojen dne 16. febr. 1. 1822. v Šent Petru (ital. San Pitro al Natisone). Lepa nadiška dolina je morda blagodejno vplivala na rahločutnega Petra, katerega so poslali v Staro mesto ali čedat (Cividale) ; tam se je odlikoval po bistroumnosti in marljivosti in šel potem v višeško- fijsko gimnazijo v Vidmu. L. 1848. je pel novo mašo v rojstni fari in prišel za kaplana v Tarčman blizu avstrijske meje; takratni vikar v Livku (v kobaridski dekan ij i) in poznejši kanonik Hrast sta mu bila iskrena prijatelja do smrti. Obče priljubljen kaplan v prvi štaciji se je preselil 1. 1857. v isti lastnosti k župnijski cerkvi sve- tega Petra; 1873. L je šel za kaplana v gorsko kaplanijo Ronec. Dopisoval je z italijanskimi in slovenskimi odličnjaki, n. pr. L. Je- ranom, in ruskega učenjaka Baudouina de Courtennay podpiral v njegovih preiskavah o beneški slovenščini.
Vzbujal je na vse načine narodno zavest beneških Slovencev, razširjal „Novice^ pa »Zgodnjo Danico^ in knjige družbe sv. Mo- horja, zlagalje tudi pesmice, n. pr. »Slovenija in njena hčerka na Beneškem« (^Soča 1874). Največ je zložil pesmic prigodnic, n. pr. o novih mašah,^) o prihodu višjega škofa v župnijo. Najbolj znana je y,Slavjanha^ v Slovenski Benečiji. Na Primorskem je skoro povsod znana, ker ji je pokojni kobaridski učitelj Carli zložil lep napev. L. 1881. je zložil v proslavo videmskega višega škofa Casasole pesmico in jo dal natisniti. Važen je njegov ,, Katekizem"^ ki ga je dal 1. 1869. natisniti v Gorici za videmske Slovence.
c) Anton Martin Slomšek in sodelavci v „Drobtinicab.
Anton Martin Slomšek (1800—1862)
se je porodil dne 26. novembra 1800. 1. od premožnih starišev v občini Slom blizu Celja. Kaplan ponikeljske župnije Prašnikar, vnet za poučevanje mladine, je pripravil stariše, da so ga dali v Celje v prostonarodne in latinske šole, kjer mu je profesor Zu- pančič vcepil ljubezen do materinega jezika. Šest latinskih šol je dovršil v Celju, sedmo in osmo pa v Senju, v semenišče je vstopil v Celovcu. Ker je bil vešč hrvaščini, se je v kratkem v sloven- ščini izuril tako, da je na ravnateljevo prošnjo svoje tovariše učil
126 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.
slovenščine, hkratu je bil tudi knjižničar. Leta 1824. posvečen v duhovnika je služboval za kaplana pri sv. Lovrencu na Bizeljskem, 1. 1827. pri Novi cerkvi blizu Celja. L. 1829. prišedši za duhovnega očeta (spirituvala) v celovško semenišče, je imel priliko vzgojiti lepo število navdušenih duhovnikov in slovenskih pisateljev. L. 1838. je postal veliki župnik, dekan in šolski nadzornik v Vuzenici ob Dravi, 1844. 1. kanonik in šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem, 1846. 1. opat v Celju in istega leta knezoškof labodski, 1859. 1. se je preselil v Maribor, kjer je umrl.
Za njega, navdušenega detoljuba, začela se je doba najvese- lejšega in plodovitejšega delovanja, ko je prišel za spirituvala v ce- lovško semenišče : tu je bil mladim bogoslovcem spreten učitelj v bogoslovskih vedah in domorodnih dolžnostih. Duhovni govornik mora imeti v popolni oblasti jezik, v katerem govori ; beseda se mora glasiti v lepi obliki, če hoče doseči svoj namen ; duhovnik pa mora biti spreten učenik, mora biti prijatelj mladini, če hoče uspeti. Vedno je Slomšek priporočal duhovnikom, naj gledajo posebno na nežno mladino; mnogo lepih njegovih izrekov kaže, kako teme- ljito je premišljeval o važnosti odgoje. Skrbel je torej za to, da dobi mladina primernega berila ; vpregel je mlade bogoslovce, da so spisovali ali prirejali pripovedne knjižice in molitve- ni k e. V predgovoru se obračajo mladi duhovniki do preljubeznivih mladih Slovencev, povdarjajo, »da so te pripovesti Krištofa Šmida rojakom bratrno poslovenili, iz ljubezni podajajo bukvice, iz lju- bezni jih čitatelji naj bero«. Iz vsega Slovenskega zbrani so rabili take izraze, da jih bodo povsod lahko umeli.
S takimi knjigami so mladi duhovniki pod previdnim vod- stvom svojega modrega voditelja stopili na lastne noge; pet na- tisov kaže, da so pogodili dobro; vsebina je raznovrstna in pri- merno razdeljena. V teh spisih nastopajo uže nekateri mlajši Slom- škovi prijatelji, ki so pozneje bili sotrudniki na slovstvenem polju, n. pr. Stojan, Vodušek, Globočnik, Mat. Majar*) i. dr.
- ) Matija Majar piše dnč 9. nov. 1847. 1. Muršcu: »Naši bogoslovci, iz-
vrstni in iskreni mladiči, bi se radi u slovenskim spisovanji malo vadili, bi radi kratke, resnične, posvetne pravlice (Erzahlungen) iz nemščine u slovenščino pre- stavili ; najljubši bi meni bilo, ako bi se posebno na naše kraje, na naše slavjansko ljudstvo oziralo; da bi se zbrale take pravlice, ktere bi od slavjanskih dežel, od slavjanskih dogodjajev in možev povedale in to vse priprosto, da bi naši Slo- venci radi brali — kratko, nekaj takega bi radi napravili, kakor so nemške knji- žice: »Jugendscbriften von Chimani«. Kde bi le takih kratkih praulic najšli?
Pisatelji. 127
Vso pozornost je potem obračal na razvoj prostonarodnega šolstva ; sad tega truda so bile nedeljske slovenske šole, v katerih se je nadaljeval in popolnjeval nauk vsakdanje šole ; pohajali so v te šole tudi odrasli mladeniči in se učili tam brati, pisati, raču- nati in peti : uspeh je bil jako povoljen, ker se je učilo v mate- rinem jeziku. Tu pa je trebalo spisati učil ; po naročilu Slomško- vem je spisal učitelj Kranjc v Celju knjižico „Mali Blaše^]*) Slomšku se je naložilo spisati ali pregledati tudi druge šolske knjige; sestavil se je „Mali Katekizem^, „Malo berilo^, „Nemška slovnica.'^ Minister Thun, kateremu je bilo do razvitka slovenskega šolstva,
Svetujte nam u tem, Vi bodete bolj vedeli, u kakih knjigah bi se take stvari najšle. Tudi v Hirskih in čeških knjigah bodemo poiskali, le škoda, da tako malo takih kojig imamo. ^
♦) Dr. Jan. Vošnj ak, poznejši prost na Pluju, je gledž te knjižice koncem 1848. 1. pisal iz Celja dr. Muršcu.
Visokovredni gospod !
Namenjeni smo v naših šolah na svitlo dati nove hukvice za pervence pod napisom: „Mali Blaze^ kakor uvod v znane knjige »Blaže in Nežica^\ V eni reci pak nismo vsi ene misli, namreč, kako da bi se boljši razdelile večzlozne besede^ ki imajo dve ali več tihnic med glasnicama; postavim, kako bi bilo bolje rečeno: Divišt-vo alj divi-štvo; krajns-ko alj krajn-sko\ san-jač alj sa-njač; mod-ro alj modro; kap-la alj ka-pla itd. Naši mi- lostljivi škof so cesto tako pisali : @§ fd^eint mir im ©Iot)enifd^en ein ^ortl^eil, bafg ež fot)iele neločlive tihnice gebe aU im 3)eutfd&cn. SBarum joKcn toir nid^t jag-ne, jek-lo, sreb-ro itd. abtl^eilen; cž tuitrbc baž iBud^ftabicrcn erlcic^tcrn. SD^an fd^reibt ja hoč) moder, dober, hotel u. f. to. §6ci^ftcn§ toitrbc st eine ^luSnal^me finben. Ne zamerite, da tudi v teh majhnih rečeh za vaš svet pišemo. Al mi bi radif da bi novi abecednik tudi 8 tem bil po volji vsih zastopnih Slovencev.
Slomšek je pisal dn^ 8. sušca 1851. 1. dr. Muršcu :
Prečast. gospod Doktor! Predragi Prijatelj!
Bili ste mi toliko dobri, moj „MaU Katekizem^^ pregledati, kojega sem po Vaši sodbi popravil, in ravno bo v drugo natiskan. Tudi „Malo Berilo^^ Vam rokopisno pošljem in lepo prosim, pre- tresti ga, in najdete pomote, odkritosrčno naznanite mi, da ga po- pravim poprej ko v Beč pojde visokemu ministerstvu v presojo. Da bi pa celo ne vtegnili rokopis pretresti, pošlite ga meni nazaj in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlegvam. Rad bi našim šolam kaj občje koristnega dal, ali moje želje so vekše, ko moja moč.
128 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
poprašal je Miklošiča in Slomška, na kakovi podlagi se naj uči v prostonarodni šoli; Miklošič je odgovoril, da tam ni mesta dru- gemu jeziku nego materinščini; Slomšek je bil za utrakvizem, kateremu je potem tudi minister dal prednost ; uprav v ta namen je bila spisana ta knjiga ; nekoliko knjig pa se je sestavilo za celo slovenske šole; namreč: „ Abecednik", „Malo Berilo" , nVeliko Be- rilo" in „ Ponovilo'^. ^) Za. t) učno knjigo spisali so: F. Košar »Zgo- dovino sv. vere«, Fel. Globočnik »Navod o pobožnem življenju in lepem vedenju«, Mat. Majar »Spisovanje listov«, Pet. Musi »Nauk o modrem kmetovanju«, Ant. Koderman »Vinorejo«, J. Drobnič »Zemljepis«. Knjiga je bila za ono dobo jako spretno sestavljena in se je večkrat ponatisnila.
Kako se imajo rabiti te knjige, razjasnil je Slomšek v ^Drobtinicah^ 1861, str. 275—288, naglašujoč, »da bodi nemščina navržek omiki, kajti iz take šole, kjer učenci ne razumejo pod- učnega jezika, prihajajo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski gospodje, pa slabi orači, in gospodarji za jokati«. Vse te knjige pa nadkriljuje „Blaze in Nešica'^}) V jako prijetno zloženi povesti o dveh sirotah vpleta pisatelj v 52 oddelkih mnogo lepih naukov, kako je treba pisati, brati, računati, sestavljati pisma, pobotnice ali prošnje, kako je skrbeti za telo, kako rediti sadje, živino, kako spoznavati naravo, in kako se vesti v raznovrstnih stvareh in pri- likah vsakdanjega življenja.
Na čelu vsakega oddelka stoji kak znan izrek, n. pr. »Zdravje gor po niti — dol po curki" (XVI.) Potem nadaljuje: Sušca je bil silno mrzel veter; bali so se za trsje, da ne bi pozeblo. Gorenci so prišli vino kupovat in ravno pretečen teden je pet Savinčanov točilo. V nedeljo vsa fara od vinske cene govori. Tudi gospod učitelj Jelenovega Simona poprašuje, rekoč: »Koljko so oče vina prodali?« Simon pravi, da 125 vedrov. Po čem ? — Po 8 gld. malo vedro i. d. — Na tej pod stavi uči pisatelj >Poštevo« ali »Množitev« i. d.
Kdor ljubi nežno mladino, more-li biti brez ljubezni do petja, ki ga uprav mladina tako iskreno ljubi, ki odpira pot do človeškega srca? Tudi Slomšek je bil prijatelj milemu petju in je bil sam dokaj izurjen v muziki. V malem krogu dobrih prijateljev je bil zmirom rad in je rad spremljal nedolžne družbene pesmice. Sam je zložil mnogo lepih pesmic, ki so se vdomačile med priprostim na- rodom, n. pr. »Preljubo veselje, oj kje si doma?« . . . »Glejte, že solnce zahaja« i. d. V Celovcu je on, špiritu val, bogoslovce vadil v cerkvenem petju, uril se je sam v igranju na glasovir in se učil generalnega basa. Vrlo je podpiral Ahacla in je v njegovi zbirki
Pisatelji. 129
— ves naslov poglej v Ahaclu — objavil petnajst svojih ; tam se nahajajo razven dveh pozneje navedenih še druge jako razširjene, n. pr. »Slovenec Slovenca vabi«, »En hribček bom kupil« i. d.
Slomšek je sam zldgal ali popravljal napeve. Ves čas svo- jega življenja ni pozabil priporočati in podpirati lepega petja v šoli; to kaže knjižica: ,,Šola veselega petja"".^)
Slomška je zanimalo vse, kar se je tikalo slovenskega slovstva ; slovar in slovnik Murkov je z veseljem pozdravil,®) priporoča Jar- nikov »Etjrmologikon« , pripovedujoč, da Jarnik spisuje obširen nemško-slovenski slovar ; ^Novice je — Ljubomir — takoj iz za- žetka krepko podpiral,') n. pr. »Bog daj zdravje«,*) »ki je odvisno od zdrave sape, jedi, pijače in zdravega spanja« ; »kruha, pa tudi nauka za uboge«;") »Brata Ciril in Metod v naših šolah«*^) opisujoč slika stanje šolstva v raznih pokrajinah slovenskih.
Ker je izprevidel, da je Slovencem treba društva, ki bi iz- dajalo koristne knjige, se je trudil osnovati društvo za izdavanje koristnih knjig; z velikim veseljem pripoveduje Kafol v „ Novicah^ ^^^) da 80 vladi izročena pravila družbe, ki nam bo »Matica Slovenska«. Vlada pa ni dovolila društva ;") priskrbel je nadomestilo temu na- meravanemu društvu s tem, da je osnoval letopis „DrohUnice'\^^] lii so začele izhajati 1846. leta. Pisane so deloma v bohoričici, delonia v gajici. Obrnil se je v »povabi« do duhovnih bratov, do šolskih gospodov, do očetov in mater, gospodarjev in gospodinj, do pestem, teric, predic in peric, katerim posebej obeta lepih pesmic. Knjiga je v šestih oddelkih ponujala dovolj primernega berila : 1. stare resnice v novi obleki ; 2. prigodbe vesele in ža- lostne; 3. razgled za stare in mlade; 4. prilike in basni; 5. ogle- dalo za šolo; 6. slovenska gerlica, ki obsega štirideset pesmic.
Drugi letnik je izšel ves v novem pravopisu; med sestavki objavlja Slomšek življenjepis Ahaclov in njegov prevod »Schiller- jeve pesni o zvonu«. Jako obširen je peti oddelek — ogledalo za šolo in . domačo rejo otrok — , nov je sedmi oddelek : »Koristne reči za pridne ljudi.« Izmed vseh slovenskih knjig, ki so beli dan zagledale 1847. 1., se je Bleiweis najbolj zanimal za ,, Drobtinice . Ko je bil Slomšek škof, izročil je urejevanje drugim možem. Po njegovi smrti so donašale „ Slomškove Ih^oUinice" dovolj blaga iz njegove zapuščine ; prijazne besede je govoril »Drobtinicam stare- šina« v predgovoru 1859 — 1860. leta. Kar je poleg ,jNovic na Kranjskem za bogoslovno življenje in razvitek dotičnega slovstva
9
130 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Storila „Zgodnja Danica^ ^ to in še več so na Štajerskem opravile ,, Drobtinice. Slomšek je okoli sebe zbral vse duhovnike svoje škofije, zmožne za pisateljevanje, in nima v tem obziru med slo- venskimi škofi ne vrstnika ne tekmeca. Ko se je pa potem v resnici 1851. 1. osnovala »Družba sv. Mohorja«, jo je z veseljem pozdravil, .za njeno matico daroval 500 gld. in nekaj časa tudi čisti donesek „ Drobtinic^.
^Drobtinicam je hotel pridružiti cerkveni časopis za labodsko škofijo, a prehiteh so ga v Ljubljani s „Slovenskim cerkvenim časo- pisom^ — pozneje imenovanim — ^Zgodnja Danica"^ v katero je pozneje marljivo dopisoval osobito o bratovščini sv. Cirila in Me- todija.**) Tudi duhovnikom je preskrboval dušne hrane, spisavši jim 1840. leta „Mnemosynon^ .^^] To je spominska knjiga, ki jo je spisal dve leti pozneje, ostavivši celovško semenišče in nasto- pivši službo dekana v Vuzenici. V tej razklada sv. obrede kato- liške cerkve, ob krščevanju otrok, na prvem obhajilu, ob deljenju sv. zakona, na pokopa vanju ; pridejani so tudi nekateri duhovni ogo- vori, propovedi, n. pr. ob polaganju vogelnega kamena. Nekatere sestavke so spisali J. Prašnikar, M. Vodušek, M. Zagajšek, M. Stojan.
Sv. pismo, ki sta ga bila prevela na slovenski jezik s po- močjo nekaterih duhovnikov Jurij Japel in Blaž Kumerdej, je bilo deloma pošlo, deloma zastarelo ; trebalo je skrbeti za nov prevod. Radi tega sta Slomšek in Placid Javornik' dogovorila osnovo, kako bi se naj na novo poslovenilo sv. pismo z razlaganjem po dr. Alli- oliju, in odločeni so bili štajerski in koroški duhovni, ki bi imeli vzajemno izvršiti ogromno delo. Plač. Javornik je v 1. 1848 — 1854 izdal »Petero Mozesovih bukev«.")
Slomšek sam je naznanil te knjige, jih ocenil in sam pokril gmotno izgubo; ta izguba nikakor ni vabila v nadaljevanje zapo- četega dela; na drugi strani pa se je duhovnim pisateljem na Kranjskem zdelo za malo, da bi se tako važno in obširno delo izvrševalo ob mejah slovenskih. Dogovorila sta se torej Slomšek in Wolf v tem smislu, da se je to važno delo preneslo v Ljubljano, kjer se je dokaj častno izvršilo pod Volčevim vodstvom. Drugo, na široko osnovano delo je „Djanje" 1853 — 1854.") Za vsak dan obsega to „Djanje^ življenje jednega svetnika, ter mu je pridejan »Nauk in posnema«; večji del svetnikov se predstavlja v podobah.
Da slog ne more biti jednoten, kaže imenik sodelavcev: Jurij Caf, Peter Cizej, Jernej Ciringer, Fel. Globočnik, Štefan Kociančič,
Pisatelji. 131
Mat. Ravnikar, Fr. Sorčič, Mih. Pikel, Jož. Ulaga, Jan. Sumper. Dasi bi se molitveniki lahko delili po vsebini v razne stroke, na- vedemo jih po vrsti : ^^Kerščansko devištvo^ ,^^) „ Hrana evangeljskih naukov" in ^Apostolska Hrana^^. Prva izmed teh priljubljenih knjig seje do 1858. 1. natisnila osemkrat; v drugi knjigi kaže Slomšek, da mu je dobro znano vse slovensko govorniško slovstvo do one dobe. Kakor sta prvi dve knjigi Truberjevi imeli najpoprej nemški, potem slovenski naslov, tako je tudi ,,Hrani^ in ,, Apostolski Hrani" v tem delu napisal Slomšek najpoprej nemški, potem slovenski pred- govor, v katerem pripoveduje, da je to „ Apostolsko Hrano" sestavil po apostolskem dejanju, po listih apostolov in drugih bukvah.
Njegov prijatelj Stojan je priredil to-le knjižico : ,,Filoteja".^^) V predgovoru pravi Slomšek, da je „Filoteja'^ prav ljubezniva pri- jateljica takim dušam, katere je storila bogaboječost preveč bo- ječe. Spisal je tudi mladini več lepih molitvenikov *^) in druge knjige nabožne vsebine.**)
Poleg svoje skrbi za nabožno izobraževanje Slovencev se je še vedno rad oziral na druge duševne in telesne potrebe svojih rojakov: delal je za Vodnikov spomenik, za Wolf-Cigaletov slovar, pisal je predgovore knjigam, namenjenim narodu v pouk, imel je predavanja v mariborski čitalnici i. d., opravičene so po takem življenju besede pesnikove :
Umevaš glas, predraga domovina,
Ki ranil ti globoko je src6, Gomila krije vrlega Martina,
K počitku sklenjene so mu rok6. Okiški.
Jernej Maroušnik (1S05 — 1868) iz Solčave na Štajerskem, zlagal je humo- ristične in domoljubne pesni, pa se je zanimal tudi za gospodarske stvari.
Matija Vodušek (1802-1872) iz Dramelj blizu Celja, od 1847.1. do smrti opat v Celju. Sodeloval je pri Slomškovem i,Mnemosynotv' 1840. 1., v katerem JP med drugim opisal življenje dekana Sig. Juvančiča. ^^Drobtinice'^*) je urejeval
- ) Z ozirom na svoje urejevanje ,iDrohtini&*i piše Muršcu 1847. 1.:
Visoko prečastiti gospod Doktor!
Na Vaše lubeznivo pismece šele zdaj zamorem odgovor dati skoz mojega vikarja gospoda Orožna, ki tako v Gradec pojde ino povedati^ da sim životopis od S. Viktorina v ohojnimu jeziku prerad hral ino ga z Vašim listom vred une dni Gnadlivimu uredniku v Šnt. Andrez poslal. Hitro ste ga hli skovali, kar kaže^ da jim slovenščina dobro gre od rok : po tem se nadjam, da luba slovnica spred Vaše urne roke izleže. Gnadlovi knez SI** mislijo berš ob no-
9*
132 Zerodovina slov. slovstva. III. del.
od 1848—1860. 1. in objavil v Ahaclovi pesmarici: »Prijaznost žlahtna roža.« Bil je velik prijatelj učeče se mladine.
Mihael Stojan (1804 - 1863) iz Teharij blizu Celja od 1846. I. dekan v Braslovčah. Pisal je mnogo, pa nepravilno, marljivo delal za „Drdbtin%ce'^ , katere je urejeval od 1866 — 1860. leta, za „iVot7tcc", v katerih je 1848. leta objavil >Opominke zastran podobarske umetnosti« glede na najnovejše delo sloven- skega umetnika Matjaža Tomca, podobarja v Št. Vidu nad Ljubljano ; pohvalil je Langusovo podobo > Jezus in sv. Alojzije {„Danica"^ 1. 1853.) Kozler je prosil Muršca, naj mu priskrbi krajevna imena na Štajerskem. Muršec se je obrnil do svojih znancev. Stojan mu 1862. 1. piše iz Braslovč: „Kakor hitro sem letošno Tvoje pisemce dobil, sem kar neutrgoma Brunerju »knjigu bielu« pisal in ga zaradi zastalega dela opomnil. Lahko da Ti je celo stvar že zdavnaj poslal. Samo be- sedico mi piši in spisati Ti hočem vse lastna imena krajev moje tehantije. Nar bolje bi bilo, ko bi se zgodilo, kar je lani enkrat „Bčela"^ omenila, da bi se krajepisi po tehantijah zložili. Razun imen bi se dobilo tudi lice kraja. Ne vžalilo bi se mi za svoj okraj tak spis načrtati, ker se mi kaj takega občno koristno zdf."
Br. Lovro Vogrin (1810-1869) od Sv. Trojice v Slovenskih Goricah, je bil prišel 1861. 1. za učitelja pastirstva na mariborsko semenišče^ nadzoroval je prosionarodne šole; bil stolni prost. Bil je v mladih letih navdušen Ilirec, ker je v dijaških letih v Gradcu občeval z Vrazom, Kočevarjem i. dr.; v Razlagovo „Zoro'^ 1863. 1. je napisal sestavek ^Narodnost in vera." L. 1848. se je na Štajerskem začelo gibanje za to, da bi se slovenski Mali Štajer odcepil od sekovske škofije ; mnogo so se s tem trudili duhovniki; dr. Vogrin piše" 1848. 1. iz Male Nedelje dr. Muršcu v Gradec: »Vaše „Novine^ nam visokovrednega Krausa za prihod- njega sekovskega vladiko obečavajo in tudi jaz iz serca želim, da bi toti lubleni gospod na škofovsko slolico povzdigneni se enkrat svojega žmetnega posla v guberniji reših. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo? Ali se naš slovenski del loči ino pridruži labudski škofiji? Pri nas je med ludstvom občinska želja za slovenskega vladika in tudi čiijem praviti, ka že prošnja okoli gre ino se pod- pisava, katera se potem prasajnem (!) gospodu kardinalu Švarceubergu predati hoče, da bi oni blagovoljno nekega Slovenca nam za vladiko postavili. Po moji namembi pa bi najbolje bilo, da bi nas od Nemcev ločili in z Labudskim ško- fištvom zedinili."
Dr. Jožef Muršec Živkov (1807—1895)
iz Biša pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah, doktor modroslovja 1846. L, bil po nekaterih kaplanskih službah od 1839. 1. odgojitelj v rodbini vitezov Ormoških (Friedau), od 1845. 1. profesor vero- zakona na deželni realki v Gradcu. V 1850—51. letih je radovoljno
vimu letu svoj letnik na svitlo dati, za to nas tak gonijo za pri- prave. V prihodno hom jaz ijimel drohtine poherati, sestavke jiskati ino jih vherati ino vhrane še le pred škofa poslati, verh še pa podpisati se za izdatela: tak ho vrana z ludskim perjam lišpana se štimala, Omnia ad majorem Dei gloriam et populi slavici salutem!
Pisatelji. 133
uiil slovenščino na zavodu, od 1849. do 1857. 1. je prelagal deželni zakonik štajerski na slovenski jezik. L. 1850. je posloval takrat kot vladni komisar pri zrelostnih izpitih na hrvatskih gimnazijah ; mini- ster Thun mu je ponudil službo deželnega šolskega svetnika, a jo je odklonil radi hude bolezni; ostal pa je v službi na realki do 1870. 1. Stopivši v pokoj ni nehal pečati se s pisateljevanjem ; 1880. 1. obhajal je slovesno zlato mašo in 1890. 1. na tihem biserno mašo, a na duhu in telesu ostal čvrst do smrti dn6 25. oktobra 1895. 1. Bil je najstarejši duhovnik obeh štajerskih škofij. Uže v modro- slovnih in bogoslovnih šolah deloval je slovstveno pomagaje Murku pri slovarju, Slomšku pri raznih knjigah osobito gled6 jezika, na- vduševal slovenske mladeniče za slovensko reč, nabiral za Vraza narodne pesni, pisal v „DrobUnice^ 1848. 1. »Sv. Viktorin, ptujski škof« ; v Cigaletovo „Slovenijo^ z imenom »Živkov« o koristi slo- venskega jezika, o društvu »Sloveniji«, kateremu je on bil tajnik in duša, spisal je tudi društveno povestnico, ki se hrani v deželni pismohranilnici (arhivu) v Gradcu,^) o šolah latinskih in meščanskih, o vzbujanju narodne zavesti,^) o volitvi za mariborski okraj, za kateri se priporočuje Krenovski,^) odsvetuje voliti v Frankobrod, o slovenskem uradovanju,*) priporoča Majarjeva „Pravila^, Tudi »A^ovice^ imajo 1848. do 1863. 1. mnogo dopisov o raznih stvareh, n. pr. »Glasi o cesarskem ukazu zastran učnega jezika, XI. od- stavek« ; nemškim krajevnim imenom se naj dostavlja i slovensko.^) j,Slovensha Bčela^ ima tudi nekaj njegovih spisov.®) Pa ne samo s članki je podpiral slovenske časnike, slovensko slovstvo je po- množil tudi s samostalnimi deli; 1847.1. je izdal slovensko slov- nico,*') ki se je pa ozirala preveč na štajersko narečje.
Ker so bili 1848 — 49. 1. burni časi in je pojemalo versko prepričanjeje Muršec za utrditev pobožnega mišljenja izdal knjigo jjBogočastje'^ 1850.**) Z modroslovskimi vprašanji se je mnogo pečal, osobito z ozirom na dejansko življenje ; to dokazuje njegovo delo : jjNarava in človek^ 1867.®) Ta knjiga je ponatis Murščevih se- stavkov v „Učiteljskem Tovarišu^ 1866. 1. in se posebno ozira na živalstvo ter govori o živalskem jeziku. Tudi v Geršakovi „Čital' niči" 1865. leta se nahaja spis jednake vsebine, »Uspeh človeške modrosti«, in v rokopisu je ostavil delo : »Modroslovsko krmilo zdrave omike«. To je pa samo prevod po nekem francoskem iz- virniku. Samostalnih idej v modroslovju ni razvijal, pa uže to priča o njegovem živahnem duhu, da ga je zanimala kraljica vseh
134 Zgodovina slov. slovstva. IIF. del.
znanostij, modroslovje. — - O njegovi zlati maši mu je Bleiweis
čestital takole;
Velečastiti gospod Profesor!
Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz še posebej za svojo
osebo Vam k veseli dogodbi^ da Vam je mili Bog dal krepkemu
na duhu in telesu doživeti petdesetletnico duhovnega stanu, čestital
iz dna svojega srca. Saj ste vi jeden prvih mojih prijateljev bili,
ko sem pred 37 leti stopil z „ Novicami" na beli dan! Tudi Vam
gre čast in hvala, da ste bili med tistimi oratarji, ki smo na
polju slovenskega slovstva ledino orali! Zato Vas domovina pri'
števa po pravici svojim najboljšim sinovom. Jaz pa danes z njo
vred kličem: Bog pozivi našega velezasluznega dr. Muršeca in ga
nam ohrani mnogo mnogo let,
V Ljubljani, 1. septembra 1880.
Dr, Jan. Bleitoeis,
Na stara leta je Muršec začel pešnikovati; nekaj pesnij je izdal o priliki svoje zlate maše/^) nekaj jih je ostalo v rokopisu. Kakor Stanič opeval je praktične strani vsakdanjega življenja brez pesniškega vzleta. Slovstvena stran Murščevega truda ni toliko važna kolikor njegov vpliv, ki ga je imel na narodni razvitek štajerskih Slovencev od 1848 — 1860. 1. On ni bil samo učen in vzoren duhovnik nego tudi izveden dobročinitelj. V njegovi zapuščini se nahaja mnogo listov najodličnejših mož one dobe ; zaslužili bi,- da bi jih izdala »Matica Slovenska«.
Mnogo let mu je zvesto stregla Gerta Gomilšakova, sama
tudi pesnica; njej na čast je Trnski zložil lepo pesmico.
Mihael Piki (1814—1867), semeniški vodja v Mariboru, je sodeloval pri „Dejanju Svetnikov" pri „Drobtinicah", bil je ustanovnik „Matice Slovenske'* in mariborske čitalnice, kateri je bil zvest ud.
Jernej Ciringer, porojen 1818 1, v Hočah blizu Maribora, živi sedaj upokojen župnik v Slivnici blizu Maribora. Spisal je za družbo sv. Mohorja knjigo nabožne vsebine. Ciringer se je poleg svoje slovstvene delavnosti zanimal tudi za splošni položaj Slovencev. L. 1850. je iz Jarenine pisal Muršcu: ^Dragi gospodine pri- jatelj! Tuka Vam pošlem priložen nemečki sostavek s toj prošnjoj, da ga »Slov. društvo" u Gradcu popili, pobrusi, pristavi, popravi, kar je pomanjkljivega, potem pa ga izročite vikšemu poštah upravitelstvu u Gradcu. Slovensko društvo naj podpira nas; potem dajte ovaj sostavek u Gracarcu ali ako ga ona ne vzeme, v „Union* ali „Sudslavische Zeitung" s tem naročitim pristavkom; Gracarica, ki
v
bi morala zastupati oba naroda u Stajerskoj, nije hotela ovoga sestavka vzeti. Iz tega sostavka lahko razvidite, kakšne ljudi imamo u Sloveniji ino kako se ravnopravnost spoštuje! Sdaj nam je ali narodno živeti ali umreti, ako se ne poskusimo za prirodjene narodne pravice.*
Josip Rozman (1812—1874) iz Šmartna poleg Kranja se je Šolal v Ljub- ljani in v Celovcu, od 1848. 1. kanonik v Št. Andražu, 1850. 1. semeniški ravnatelj
Pisatelji. 1 35
in učitelj katehetike in pedagogike, od 1854. 1. nadzornik prostonarodnih šol, 1858. 1. nadžupnik v Konjicah in častni kanonik, 1858. 1. je potoval v Rim. Mlad bogoslovec in učenec Slomškov je začel Rozman pisateljevati in se udeležil pri- rejacja knjižice „Prijetne pripoves^j podpiral j, Drobtinice'* s sestavki na- božne in zgodovinske vsebine, n. pr. »Turki na Koroškem" (1852), »Križarske aH svete vojske**, »Kratka dogodivščina slavjanskega sveta*', „Kako so se koroški Slovenci pokristijanili?** j^ Drobtinice'* je urejeval v letih 1851 — 55. Bil je vesten in navdušen šolnik in se mnogo brigal za pouk tako v bogoslovnih kakor prostonarodnih šolah. Šolski nadzornik je ministerstvu v pismu od 14. januvarija 1853. 1. odkrito povedal svoje mnenje o slovenskem jeziku in slovstvu. Poleg nAhecednika^ in „Katehetike** je spisal še jeden molilvenik ter dvojne „Druz- heiie hukvice^. J. Marn navaja iz predgovora vsakega letnika njegovih „Drob' tinte" nekoliko odlomkov, „ker se v njih mnogotero pojasnjuje napredek našega slovstva". Dasi so „Drobtinice'* bile jako koristne za nižje slovensko občinstvo, vender pa ti letniki ne naznačujejo kakega posebnega napredka v slovenščini. Dasi se oblika in vsebina njegovih knjig ne razlikuje od pisave drugih delavcev na slovstvenem polju one ddbe, je vender njegova vrednost tem višja za narodni napredek, ker je z nenavadno požrtvovalnostjo podpiral vsa narodna podjetja ; bil je soustanovnik „Slovenskega Naroda** in »Matici Slovenski« volil 1000 gld.
Dr. Jožef Ulaga (1826—1881) od Sv. Petra pod Sv. Gorami, učitelj vero- »kona na celjski gimnaziji 1858. L, leto za tem profesor bogoslovja in 1861. 1. podravnatelj v mariborskem semenišču, 1. 1875. dekan v Konjicah, kjer je umrl 4. okt. 1881. 1. Marljivo je podpiral „Drobti7iice'* in „Danico, v katerih je pri- občeval krajepisne in pedagogične članke, n. pr. »Petrovče*) s sliko cerkve«, »Spomini iz Marija Cele",') »Kako si učitelj spoštovanje v otrocih zadobi*,') »Do- 'ifiača odreja otrok," »Opomin za starše,** »Mati, prva učiteljica otroška," itd. Uredil pa je sam XIX. letnik ^Drobtinic'* za leto 18*65—1866. VI. 294; natisnil E. Janžič; v predgovorih razpravlja »pekoča vprašanja**, ki prešinjajo Evropo, ki pa pečejo le zarad tega, ker se nočejo prav rešiti. Med ta vprašanja stavi tudi uvedenje slovenščine v urade in šole. Samostalno delo njegovo je: „Zgodovina svete vere**, 855.*) Sodeloval je tudi pri knjigi „Djanje Svetnikov Božjih*'. — »Kolofon Christianus« se je oglasil v ^Zgodnji Danici" 1870. str. 10 zoper Stri- ^rja in je pobijal njegove nazore. Urejeval je ^Slovenskega Gospodarja" od srede 1871. I. do decembra 1874. 1., v katerem je z odločno in rezko besedo zagovarjal pravice slovenskega naroda. Bil je mož bistrega uma in spretnega peresa, v resnici »svetel narodnjak**, kakor ga je imenoval Bož. Raič.
Franc Košar (1823—1894) iz Braslovč na Štajerskem, od 1849. do 1865. 1. dvorni kaplan in spirituval v Št. Andražu na Koroškem in v Mariboru, dekan ^ Kozjem, 1870. 1. kanonik v Mariboru, od 1872. tudi profesor cerkvenega prava, ^nirl je na Iki blizu Opatije. — Ko so Slomšku o priliki njegovega imenovanja Siiofom labodski bogoslovci priredili veselico 1846. 1., je Košar zložil slovensko pesen. Mnogo let je bil zvest sotrudnik „Danici in ^Drobtinicam'* in v njih pisal o raznih predmetih, n. pr. o misijonih in duhovnih vajah,*) o cerkvenih stvareh in slovesnostih, posebno o Cirilu in Metodiju,^) o šolskih rečeh,') o slovensko- nemških bukvah in o šolskem nadzorstvu,^) o učiteljskem zborovanju v Bra- slovčah,*) o poboljšanju prostonarodne šole ;*) spisal je za Slomškovo knjigo gPofiovilo'* (1854.), zgodovino sv. vere. Bil je veren učenec in prijatelj Slomškov
136 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.
ter je pritrjeval njegovim nazorom o veri in narodnosti; jako se je zanimal za javne stvari in je bil nekaj časa deželni poslanec v Gradcu. L. 1861. je v mari- borski Čitalnici govoril o katoliškem duhovništvu, zahtevajoč, da se mora du- hovnik dejanski udeleževati narodnega gibanja, pa zmerno. O svobodnem tisku, (govor v čitalnici mariborski 1863) povdarja: »Komur je Bog dal dar pisanja, naj nikakor ne zanemarja tega talenta.** Dokler je dr. Ulaga urejeval „Slov, Go- spodarja"y ga je Košar marljivo podpiral. Uže 1850. leta v j,Danici'^ je duhov- nikom priporočal marljivo delovanje v slovstvu, v društvih in v javnosti, ker je bil sam jako marljiv pisatelj. Po Slomškovi smrti je ustno in pismeno opisaval dela tega prvega slovenskega odgojiteija,') in sicer v Slomškovih „DrobtinicaW zaL 1863. leto: „ Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, priseduik apo stoljskega prestola svetega Očeta, meščan Rimski. Ta spis se je natisnil posebej s spopolnjenim naslovom »Njih življenje in apostolsko delovanje s po- dobo in posnetim lastnim podpisom.** To je navdušeno pisan življenjepis, kakor ga more pisati samo mož — Slomškove narave. Marljivo je izvrševal Košar sam, kar je spoznal za pravo: udeležil se je Slomškovega dela: »Djanje svetnikov Božjih** 1853.; z Mih. Stojanom (braslovškim dekanom) je poslovenil „Marije Rožen Cvet", uredil Slomškovih ^Drobtinic XX. letnik. V Ljubljani 1869. 8^ IV. 316., pripravljal tvarino iz Slomškove zapuščine za XXI. in XXII. letnik, ki jo je uredil dr. Lampe 1887. in 1888. 1. Odločno se je potegoval za pravice katoliške cerkve in spisal v tem smislu knjigo „Katolška cerkev'* 1872.*) V tretjem oddelku le od- ločno pisane knjige govori o dolžnostih, ki jih imajo v sedanjih časih katoličani do katoliške cerkve. Tej knjigi se je pridružil prav poraben molilvenik.*) L. 1881. je potoval v Rim, 1885. L v Velegrad, 1886. 1. v Lourdes, 1889. 1. v Sarajevo. Pred lurško duplino je slovenski pridigoval. Spreten govornik je ob raznih cerkvenih slovesnostih govoril. S častnim kanonikom Markom Glaserjem, župnikom pri Sv. Petru pod Mariborom, sta se smela šteti v krog najožjih prijateljev Slomškovih.
Peter Cizej (1822 — 1882) iz Gomilskega, kurat v Rečici v Savinjski dolini, je pisal v „Drobtinice", pomagal Slomšku pisati „l)janje"^ in je izdal jeden molitvenik.
č) Davorin Trstenjak in posvetni pisatelji na Štajerskem.
Davorin Trstenjak (1817 — 1890)
porojen v Kraljevcih, v župniji Št. Jurija na Ščavnici v Slovenskih Goricah, je dovršil gimnazijo v Mariboru 1830. — 1838. 1., modro- slovje v Gradcu in Zagrebu 1836. — 1840., bogoslovje v Gradcu 1844. Po kaplanskih službah v Slivnici blizu Maribora, v Ljutomeru in na Ptuju je 0(1 1850. do 1861 1. na mariborski gimnaziji učil vero- zakon, slovenščino in zgodovino, potem je župnikoval v Št. Juriju in na Ponikvi pri Celju, naposled v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu.
Trstenjak je bil jako gibčnega duha od dijaških let na gimnaziji do osivele starosti. Uže gimnazijski dijak je zlagal izvirne slovenske pesni, slovenil pa Matthissonove in Schillerjeve ; vseučiliščnik je
Pisatelji. 137
spisal dramo »Nevesta iz otoka Cypros«Y ki seje izgubila, ohranila pa se je obče znana »Zvezdac Začetkom 1838. 1., ko je šel Vraz v Zagreb, je naložil Trstenjaku, naj zbira akademično mladež.*) Proseč rodoljube na Slovenskem podpore je dobil nad 100 gld., med drugimi mu je Krempel poslal 20 gld. Najel je sobo, sestavil pravila, združil nad dvajset mladeničev v društvo. Sam je bil izvoljen predsednikom, tajnikom pa njegov poznejši sosed v Št. Juriju, Jožef Ulaga, župnik v Št. Vidu. V odboru so bili Ivan Trnski, Srb Po- povic, Čeh Vaclav Bezpalec, Poljak Krudovski in Slovenec Karol Lavrič. V "tem društvu so se učili slovanskih jezikov, zato ga je policija razpustila. Trstenjak pa je prišel »sub vigilem oculum« in imel gmotno škodo. V Zagrebu je stopil s svojim rojakom Vrazom v »ilirsko kolo«, v katero je bil koj povabil Slovence. L 1839. bivajoč v Zagrebu, je občeval z odličnimi hrvatskimi pi- satelji*/ in pomagal prirejati gledališčne igre. V Razlagovi »Zori jugoslovanski« in v »Pesmarici« 1863. 1. in 1872. 1. se nahaja več njegovih pesnij ; pred vsemi se odlikuje »Pod lipo« (Lipa dišeča id.) Prva v ,^Novicah" natisnena pesen je »Prva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo«, ki je pa le verzifikovana proza. („JVbt;. 1846.) Narodne pesni je objavljal in razlagal v „ Vodnikovem Spomeniku^ ^ vJanežičevem ^Glasniku" in drugod-in ocenil njih važnost; izrazil je svoje veselje, da je po svojih raznih »spisih v rodoljubih vzbudil oiarljivost za popis narodnih povestij in pesmic«
Ko je 1868. 1. v Mariboru bil ustanovljen ^Slovenski Narod'\ pritekel mu je 'E7:{xap|j.o; na pomoč z obilnimi humorističnimi do- pisi iz Ričetvaroša,^) iz »Lutetia Vindelicorum«,*) iz Fiinferheima; ^) pisal mu narodopisne črtice »Osel«,") »Podgana«,') »Na dan pred Kresom« *) (Volite dobro !); »Prijateljske liste do brata Hipohondra« I.--IX. ; ®) te liste je nadaljeval še leto potem. ^^) Humoristično čitanje
- ) Dragi brate! Morda Vam jeste neč znalo, da mi letos u Gradcu jedno
družtvo slavjansko utemeljili jesmo. Naš načno (!) obstoji v tirne samom, da se
sučlanovi ovdašnji, kojih broj ni jest maleni, poduče u jezikih slavjanskih, zarad
koje stvari i članove imamo svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi
inostrani k tome pristupiti mogu, akoprem nisu nazočni, vender se bave makar
s casopisami i dobrimi knjigami svakog narečja slavjanskog. Po novoj godini
dolaze u našu čitavnicu više časupisa, koje mi lahko šaljemo dalje. Ako Vaša
jest volja, da pristopite nam pod zdoU stoječim naslovom, skoro pisat voHte.
Ugodbe jesu sledeče: Mora svak član jeden ili drugi slavjanski jezik razumeti
in jedan prinesak u novcih poslati; mi zaklučismo 2 fl. G. M. za polovinu godine,
bez da se velikodušna dobrovoljnost u davanju novaca zatera id. id. (Trstenjakov
list MurScu iz Gradca 16. dec. 1838.)
138 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.
na zabavnem večeru »Pisat, društva« je imelo za predmet »Emono- Aguilino« ;**) v »Posnetkih iz dnevnika starega slovenskega humo- rista« *^) s prijetno satiro šiba slabosti političnih slovenskih vodij; njegova šala nikdar ni bila razžaljiva. Za svoje humoreske jemal je snov iz narodnih pravljic, visoke cenil vrednost na- rodnih pesmic; in uprav ^Glasnik" Janežičev je prinašal v vseh svojih letnikih mnogo narodnega blaga, n. pr. »O mavrici ali božjem stolcu«; »Vezilo, koga za godovno vezati«*^) itd.
Vender pa tukaj ni vse zanesljivo, ker je marsikaj navajal, česar se je iz mladih let le nekako temno spominjal. Po preiska vanju narodnih pripovedek, pesmic in pravljic in po svojih jezikoslovnih študijah je priSel na polje slovenske in slovanske mitologije in zgodovine sploh. Prvi dve leti svojega profesorskega službovanja v Mariboru je skrbno porabil za ta preiskavanja ter je začel 1853. 1. preiskavati in primerjati indijsko bajeslovje s slovanskim, n. pr. „Višnutova Kršna'* — Avatara in njeni ostanki na rimsko -slovenskih spomenikih. (Kršna in Avatara pa nista besedi ženskega spola.) Tudi indske bogove Skanda, Brahma ne (Brama) je iskal na rimsko - slovenskih spomenikih. Najvažnejša in najobširnejša Članka sta v tej stroki „0 božanstvih ognja pri starih Slovanih" in »Triglav*. "
Istega leta se je začel v .^Novicah^ pečati z vprašanjem, so-li Slovenci še le 595. 1. prišli v pokrajine, kjer stanujejo sedaj ? To skuša rešiti v obširnem spisu : »Kdo so bili Noričani in Pa- nonci, Kelti **) ali Slovenci ?« in ga posvečuje Šafafiku. Isti predmet se je obdelava! tudi v spisih : »Kako dolgo so že Slovenci na Po- horju?« *^) »Od kod so Kelti prišli v Noricum ?« ^**) »Novi dokazi, da so bili Panonci Slovenci. w*~*®) »Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdajnega Norika?«^®) Zadnji spis te vrste je njegovo oporočno delo „Pannonica" , Priznavala sta davno uže njegove napore Jakob Grimm in P. J. Šafaf ik, dasi kot samouk ni mogel dokazati resničnosti svojih trditev. Skušal pa je razjasniti tudi poznejšo dobo slovenske zgodovine za časa Rimljanov ; v to svrho je marljivo nabiral rimske napise in stare denarje ; v tem obziru je jednak Vodniku. V to stroko spadajo spisi »Rimske ceste iz Ogleja črez Emono v Sisek«,**) »O leži in pomenu rimsko-slovenske postaje Pultavia«,*'"*) »Hemona, Emona, Amina, Kamuna - Ljubljana« ;^^) »Mansio Ragonda.«^*) Raz- lagal je imena slovenskih rek,^) dežel, mest in oseb. **"~^^,) Etimo- loških razlaganj občnih imen se nahaja silno mnogo v „Novicah^^ v jjGlasniku in v „Vestniku.
Po vzgledu Miklošičevem je zasledoval slovenske ali slovanske elemente v jeziku sosednjih narodov; ta zasledovanja so ga za- nimala od 1873. leta do poslednjih njegovih dnij. Uvodom tem
Pisatelji. 139
sestavkom smemo smatrati » Italjanščina in slovenščina«. ^°~*') S posebnim zanimanjem je začel preiskavati zgodovino in jezik Venetov;'*"^") te študije so ga bile izvedle na širše romansko jezikoslovje in so porodile spis »Slovenščina v romanščini«. Delal je z nedostatnimi znanstvenimi pripomočki in skušal razjasniti tiste besede, ki jih niso mogli raztolmačiti Diez, ustanovitelj romanskega jezikoslovja, in drugi glasoviti romanisti. Dalje časa se je priča- kovalo, da mozeg teh preiskavanj objavi v nemškem jeziku Turkuš, profesor v Gradcu.
Tudi v nemščini je zasledoval slovanske ostanke: »Slo- venske besede v noriški nemščini« ; *®) »Slovenski ostanki v tirolski nemščini.« **) Zvršivši to stran Trstenjakovega pisateljevanja nave- demo še splošni članek »Jezikoslovstvo« *'*) in omenimo, da so Trstenjaka zanimale tudi poznejše dobe slovenske zgodovine, po- sebno časi Cirila in Metodija ; uže 1857. 1. je vprašal, je-li naj tudi Slovenci praznujejo tisočletiji spomin apostolske delavnosti sv. Cirila in Metodija ? *^j V Celju je imel slavnostni govor o tisočletnici slovanskih blagovestnikov ; **) temeljito razpravo je napisal »O prvem stalnem mestu Metodovem«.*^) Tu omenjamo tudi spis, ki bi ga smeli uvrstiti med njegove povesti, namreč »Ljudevit, voj- voda hrvatski«,*®) v katerem pripoveduje v lepi besedi, kako na- vdušeno je Ljudevit 817. 1. vodil hrvatske doglavnike proti oholim Frankom.
Obširnejša razprava o rodbini Windisch-Graetzov »Weriand de Graz« dokazuje, da ta kneževska rodbina prihaja iz pokolenja nekega malega slovenskega plemiča na Koroškem. Strokovnjaki so po zaslugah pohvalili knjižico. Naznanjal in ocenjal je knjige zgodo- vinske tvarine, n. pr. Orožnov „Bisthum und die Dioec. Lavant." itd. Posebno pa smemo smatrati desetletje 1879 — 1889. za dobo, v l^ateri se je pečal z zgodovinskimi preiskavami, n. pr. »Kos Kranjske v starih časih je stal pod oblastjo koroških vojvod«,*') »Koroško- slovenski vojvoda Valhun«,*^) »Collectae papales o kranjskih cerkvah« 1. 1323.*®) Sem spada spis »Poglavje ogersko- slovenske zgodovine«, napisan za zagrebško akademično mladost, ^*^) in »Divum Hieronjrmum oppido Stridonio in regione interamna Hungaria anno CCCXXXI. P. Chr. natum esse« itd.'^)
Poleg svojega strokovnjaškega delovanja pa je s paznim očesom gledal na vse duševno gibanje slovenskega naroda in posebno na smer posamnih pisateljev; ker se je vsaj na Štajerskem smel
140 Zgodovina s^lov. slovstva, lil. del.
smatrati vodnikom na slovstvenem polju, skušal je zjodinjevati du- ševne moči in jih voditi v zmerno svobodnem smislu. Da bi vsem slovenskim pisateljem osnoval nekako ognjišče, je objavil 1868. 1. »Nasvet, kako bi slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji bolj vspevala« (Literarno društvo — literarno glasilo.) Odločen upor Jurčičev ^*) je preprečil to nakano. Štiri leta pozneje je zopet izprožil isto nakano, a sedaj vsaj na prvi pogled z večjim uspehom. Osnovalo se je 1872. 1. v Ljubljani »Slovensko pisateljsko društvo«. Ob ustanovitvi je on navdušeno povdarjal namen društva,^^) ki je sicer spalo nekaj let, pa po Vošnjakovem trudu zopet oživelo. Glasilo temu društvu naj bi bila „Zora'\ časopis za zabavo, znanost in umetnost, porodivši se 1872. leta v Mariboru pod njegovim uredništvom. L. 1881 je utemeljil list ^^Kres**.
L. 1873. je dodal Trstenjak znanstveno prilogo „ Vestnik^ in 1874. L oba lista v lastništvo in uredništvo prepustil Janku Pajku. „Zora** 1872. 1. je takoj v početku prinesla članek »Prineski k zgo- dovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem.« On, Nestor slovenskih pisateljev, s katerimi je bil večinoma osebno znan, je bil poklican v prvi vrsti opisati v slovenskem slovstvu delujoče osebe ; opisani so po njem : St.Vraz,^*) Janez Klajžar,^^) Ant. Tomšič,^®) Ant. Slomšek,^') Ant. Jancžič,^^ Lovro Vogrin,^®) Andrej Gutmari.*®) Slovenski rapsodisti Fr. Cvetko, St. Modrinjak, M. Jaklin,*^) Janez Šmigoc®) (nadvojvoda Ivan je povzročil natis njegove slovnice), K. Lavrič (prva slov. čitalnica.) ^'^) Slovenski pesnik rajnki (Jarnik),®*) A. Murko, J. Košar, O. Caf, dr. M. Prelog, J. Drobnič, V. Mandelc,®^) dr. Št. Kočevar,«^) J. Virk,"') Gašpar Rojko,"«) dr. Št. Kočevar,"«) Jožef Hašnik,^^) Alojzij Perger, Prelokar (Thomas de Gilia.)'^)
Z zanimanjem je zasledoval tudi delovanje odličnih mož drugih narodnostij,^^~^®) opisoval znamenitosti zgodovinsko važnih mest in druge reči, n. pr. Cerkev sv. Marka v Benetkah,**) Nekaj iz kuhinje starih Grkov,^^) Šah in učenjak. Vedno se je brigal tudi za splošno osodo Slovencev ; obširno pripoveduje o Jelačiču, ki je, iz Hrvatske potujoč na Dunaj v Ptuju navdušeno pozdravil polk Kinsky ; zanimiv je oklic v „Novicah^ : »Bratje Slovenci po Kranjski, Ko- roški in Štajerski deželi«, v katerem nagovarja Slovence na složno delovanje, še bolj zanimljivi so listi politične vsebine Muršcu, ki jih pisatelj te knjige objavi v posebnem življenjepisu Murščevem.
Pisal je ,,iVot;icam^^ več uvodnih člankov, najčešče ob novem letu. ^Slovenski Narod^ ^^) je takoj v prvi številki pozdravil in pri-
Pisatelji. 141
poročal zlato sredo med nezdravim liberalizmom in trdoglavim starokopitarstvom. »Novoletni list do razkosanih Slovencev« zahteva, da ne iščimo načel iz državljanskih besednjakov, nego iz zgodo- vine in iz izkušnje ; sestavek »Složnost« želi, da bodi naša moč v slovenski vzajemnosti ; še v poznejših časih je dajal našim vodjam migljeje in miril razburjene duhove. Slovenske zahteve zastopal je s spretnim peresom tudi v nemških listih, n. pr. »Stidslavische Zeitung«, »Politik«, »Zukunft«, »Ost und We8t«, »Presse« i. d.
Trstenjak je bil pesnik, novelist, jezikoslovec in zgodovinar; v jezikoslovju ni imel sistematične podlage; najbolj zmožen je bil za zgodovino radi redkega pomneža za osebe in čine in po bistrem umu. Da je mogel on zjediniti vse svoje bogate darove na to stroko in,- da je bil podprt po znanstvenih sredstvih velikih narodov, bi bil jeden prvih zgodovinarjev prvih kulturnih narodov. O nepo- voljnih uspehih njegovega znanstvenega delovanja v stroki etimo- logije in stare slovenske zgodovine sta se izrazila Miklošič v »Slav. Bibl.« II. in Jagič v »Arch. f. slav. Phil.« L, IIL, V., VIL Kljubu temu pa je deloval skoraj na ves mlajši rod slovenskih pisateljev na Malem Štajerju, ki jih je v šolskih počitnicah zbiral okolo sebe; prihajali so k njemu n. pr. Ogrinec, Sket, Murko, Oblak, Glaser, Pajk in dr. Dasi nikdar ni nastopil kot politik, je bil vender dobro poučen o splošnem položaju v Avstriji, pisal je ninogo političnih sestavkov in dajal svete našim voditeljem. Božidar Raič se je pred odhodom v državni zbor posvetoval s Trstenjakom. Imel je pa tudi zveze- z visokimi krogi in s tem marsikomu koristil, n. pr. Oblaku. Bil je skromen in ponosen mož, ter odločen, izredno nadarjen in marljiv Slovenec in Slovan. Za izredne zasluge, katere si je bil pridobil v 1848 — 1849. letu v Ptuju, kjer je kot mestni kaplan s smrtno nevarnostjo opravljal službo v prenapoljeni bolniš- nici, je bil odlikovan z zlato krono, a je ni nikdar nosil.
Opatoma se je izrekla želja, da bi on zapisal svoje spomine, ker ti bi bili lep donesek k zgodovini slovenskega preporoda in napredka, ali te želje ni mogel izpolniti rojakom radi bolehnosti v poznejših letih. On je morda zadnji Slovenec, na katerega je vplivala romantična struja v svetovnem slovstvu.
Fany Hausinan, hči lastnika novoceljske grajščine, se je v Slovencih prva poskusila na slovstvenem polju in je pesmice ohjavljala v „CeJjskih Novinah'^ 1848. 1. in v „Sloveniji'^ , Umrla je 1853. 1. ter je pokopana v cerkvi Dev. Marije v Petrovčah pri Žalcu.
142 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.
Jurij Vodovnik iz Skomerske župnije (por. 1791) na Malem Štajerju, je bil najpoprej cerkovnik, potem tkalec, zadnja leta je beračil pevaje na kolinah in ženitovaojskih gostijah. Zložil je mnogo pesmic, ki se še pojejo po južni strani Pohorja.
Peter Musi (1799—1875) iz Vranskega, 49 let nadučitelj v Šoštajnu, je razven mnogih setavkov za „Novice**, za j,Šolskega Prijatelja*' in druge slovenske liste spisal tudi „ Abecednik*' in knjigo o kmetovanju.
Vale7itin Orožen (1808 — 1876) iz Št. Jurija pod Rifnikom, je opravljal duliovsko službo na mnogih krajih , umrl vpokojen v Okonini pri Gornjem Gradu. Njegove pesni se nahajajo v Ahaclovi zbirki 1. 1833, n. pr. »Spomlad*, v Slomškovi knjigi »Troje ljubeznivih otrok*, „Da zvezde na nebu igrajo*, v ^Drobtinicah^ 1846. — 1852. 1., n. pr. 1848. 1. »Vse mine* (Kje so moje rožice?). Fr. Leveč dokazuje v „Ljublj. Zvonu" 1891. 1. 126, da je ta pesen prevod nemške Jacobijeve : »Nach einem alten Liede* , dalje »Napitnica* (To zlato vinsko kapljico id.) v jfNovicah" 1. 1854. Vsi njegovi spisi so izšli z naslovom: Valentin Oroznovi spisi, 1879.
Jožef Hašnik (1811 — 1883), rojen v Trbonjah blizu Vuzenice na Štajerskem, umrl župnik v Št. Juriju blizu Celja. Bil je med mladimi duhovniki, ki so Slomšku pomagali sloveniti " „Propovedi*^ ; prve njegove pesmice se nahajajo v Ahaclovi zbirki. nNovice" je takoj s početka zalagal s pesmicami, katerim je jemal tvarino iz krajevnih ali časovnih razmer, n. pr. »Močen varuh*; tudi v r,Slovenijo^ 1848—1850. 1. je pošiljal pesni enake snovi. Pozneje je zbral svoje pesni in nekaterim zložil napeve ter jih izdal z naslovom: „Dobrovoljke"^ 1854. 1. Njegove pesni, priproste in brez višjega vzleta, so se hitro širile med štajerskimi Slovenci in mnogo pripomogle k vzbujenju narodne zavesti. Veseli pesnik se je 1848. 1. vrlo zanimal tudi za javne razmere; dne 7. julija omenjenega leta piše Muršcu: „Čverste poročnike potrebujemo za deržavni zbor ali malo je takih v našimu okrožu. Nar gorej bi bili: 1. Dr. Kočevar, 2. škof Slomšek (pa mislim, da bi ne 51i), 3. Dr. Šubic — Ureh — Konšek — Anton Wolf (farmešter pri sv. Petru blizu Rogača), dehant Bruner (učen in moder gospod), Straha ne poznam (Strah je bil župnik v Loki pri Zidanem mostu. Pis.), gospod Janez Lichteneger, oskrbnik Blagonske graščine. Dr. Knezu se blodi po glavi, Gurnik je pa kakor veter žene."
Dr, Štefan Kočevar (1808-1883) iz Središča na Štajerskem, doktor zdra- vilstva 1834. L, je služboval v Celju, v Podčetrtku in zopet v Celju, kjer je bil za svoje človekoljubno delovanje proslavljen z naslovom »cesarski svetnik*. Součenec Gajev in prijatelj Miklošiču, Trstenjaku, Vrazu in drugim podpiral je Gaja na vse strani, 1848. 1. je šel v Zagreb delat na to, da bi se združili Slovenci s Hrvati. Kočevar je bil izredno plemenit in nesebičen značaj; v Savinjski dolini je bil blizu polstoletja duševni oče vsemu narodnemu gibanju. Na stare dni je začel izdajati delo „Slovenska mati" 1882. 1. V ilirski dobi so se namenili spisati južnoslovanski slovar na podlagi slovarjev Stefanoviča, Belostenca, Jam- brešiča, Stulija, Voltiggija in Murka; za slovenski oddelek so bili odločeni MurŠec, Ulaga, Drobnič, Orožen, Wolf in Kočevar, ki je vodil vse dotično dopisovanje v Slovencih. Dne 8. jan. 1849. 1. je pisal o tej stvari Muršcu : „Tak ko ti, mislim tudi jaz, da bi mi dobro storili, če bi naš začeti slovar Ljubljančanom poslali. Zato bom vsem sodelavcem pisao, naj svoja pismena skorom zgotovijo, pa meni
Pisatelji. 143
s posojenimi bukvami vred pošljejo. Tak tudi ti svojo pismeno zgotovi, pa v Podčetrtek pošlji.***)
Dr, Matija Prelog (1813—1872) iz Hrastja pri Ljutomeru je bil zdravnik v Ljatomeru in Veržeju ter se 1849. leta preselil v Maribor. V Vrazovi knjigi gNarodne pesni itd.*^ sta pesmici: „ Marko ino Turki" pa „ Marko devojko prosi* iz njegove zbirke. Največje delo njegovo je: ,f Makrobiotika" 1864. 1. Spisana je knjiga za mladino; povdarjal je, da se ne moreta ločiti človek in njegov nrav- stveni namen; zato mora v tem biti poučena uže mladina. V mariborski čitalnici je v giedališfinih igrah spretno predstavljal humoristične vloge, priredil nekaj iger, ustanovil list ^Slovenski Gospodar** in ga vodil pet let (1867 — 1872). Spisal je roman ,Šuntar", govoril na taborih in se sploh mnogo trudil za narodnostno probujo štajerskih Slovencev.
Oroslav Caf (1814—1873) iz Rečice poleg sv. Trojice v Slovenskih Goricah je bil dvajset let kaplan v Framu blizu Maribora, dokler ga ni Slomšek ime- noval podravnateljem in učiteljem duhovnega pastirstva v mariborskem semenišču. Ta služba pa mu ni ugajala, ker ga je preveč odganjala od preljubljenega mu jeziijoslovja ; zato je prevzel službo beneficijata pri mestni župni cerkvi v Ptuju. Ker si ni privoščil počitka v svojem jezikoslovnem preiskavanju, začel je na umu bolehati; domišljujoč si, da ga preganja vse, storil je samovoljno smrt dne 3. julija 1873.1. Kakor sto drugih nadarjenih in navdušenih mladeničev, poskušal je tudi on pesnikovati,*) to je pa rano opustil in se lotil resnih jezikoslovnih študij uža na gimnaziji. Učil se je poleg slovenščine tudi drugih slovanskih narečij in seje zanimal za vsak pojav v slovenskem slovstvu. 1845. 1.') naznanjajoč smrt Antona Krempla in opisujoč njegove zasluge, pogreša slovnice ali slovarja slovenskega, ^jer bi se bil ozir jemal na vsa slovenska narečja; nadeja se, da bodo „Novice^f »ter jih orel uže vse nebo vsega Slovenstva veselo obleta, rade sprejemale vsak popravek iz podnarečij v svoji besedi." Mislim pa, da je Cafova sodba „Murko je ves pokranjčeni Štajerec" neosnovana, kajti uže Murko je v predgovoru svoje slovnice zahteval, da se mora slovničar slovenski ozirati na vsa narečja. Na- znanjal je radostno knjige Dobrovskega in Miklošiča'); začel je nabirati be- sede za slovenski slovar; imel je pri sebi in vabil slovenske može iz Rezije, Medjimurja, Krasa in Koroškega in od njih pozvedoval, kako se tej ali oni reči pravi v njih pokrajinah. Nato je objavil*^ »Proglas zastran noviga sloven- s«ga slovnika in slovnice", iz katerega se vidi, na kako široki podlagi je hotel izvršiti svoje delo. Ko je slišal Miklošič, koliko tvarine ima nabrane Caf, mu je predlagal, da izdasta oba slovar pod imenom obeh; a žal, da ni porabil Caf te "godne prilike, kajti on sam je bil prepočasen delavec, kar mu je bil tudi
- ) Za časa preporoda slovenskega naroda je bil Kočevar desna rokaMuršcu,
^i je iz Gradca vodil narodno gibanje. V listu, omenjenem nad črto, je pisal ^^^e: ,, Noviga Ti ne morem ničesar pisati, ker se pri nas vse starega drži. Pi- sarnice 4p še nemške in pisarji nočejo od slovenskega jezika ničesar vedeti. Oni pravijo, da postave ni, po kteri bi pisarne slovenski morale pisati, a kmeti ne zahtevajo slovenskih pisem. Samo na Blagovnim (!) (9leifenftein) so začeH pisarji kmetom službene pisma slovenski pisati. V pozivnice (SBorlabung^jettel) stibrar (6teuereinne]§mer) plačila u knjižice slovenski zapisuje. Niso torej vsi pisarji nem- Skutarji; Bog tudi njim pamet razsveti, amen.'*
144 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
dr. Muršec očital 1853. 1. Po njegovi smrti in tudi poprej se je bilo vse to slo- varsko blago spravilo v Ljubljano; koliko in v koliki meri se je porabilo za slovensko-nemški slovar,*) to razlaga Pleteršnik v slovensko-nemškem slovarju. Temeljito znanje slovanskih jezikov dokazujejo njegovi članki »Staroslo venski in vseslovanski književni jezik",*) »R in L sta slovenska vokala*',^ „Ogrsko-slo- venske besede",*) »Jezikoslovne črtice",*) »Ptuj, peč in tuj". Zlog v teh spisih mu je tako lapidaren, da se težko čita in razume, ker je hotel s kratkimi bese- dami mnogo povedati. Kar piše Trstenjak o njegovih obširnih delih v rokopisu, mislim, da je mnogo pretiranega ; pisatelj teh vrst je občeval tri leta s Cafom, pa druzega ni videl, nego nekatere zvezke z naslovom: Dodatki in popravki k Miklošičevemu slovarju. Nekoliko teh „dodatkov'S izdanih po Bož. Raiču, sem podal na ogled v Raičevem življenjepisu. Da bi pokazal, kako je treba lepo pisati po slovenski, izdal je knjigo „Robin8on mlajši, prevedeno iz češčine. Slog je precej okoren; manj znane besede je skupil v »Zbirčico" str. 346 — 358. Priredil je tudi molitvenik: ^Romarska palica'^, ki je pa pisan v glajšem slogu; uredil je „Drobtinic*^ XV. letnik, pomagal pisati knjigi ,,Djanje Svetnikov^* (izd. Slomšek), prirejeval je vsled vladinega naročila „Računice^ za prve šole. Leta 1853. je v češkem jeziku ocenil vsa do omenjenega leta izdana Miklošičeva dela. Da Cafova izredna marljivost Slovencem ni več koristila, je povzročilo nekoliko njegovo pretirano gaslo „Nonum etc", nekoliko trma, nekoliko pa to, da mu je nedostajalo znanstvenega ozračja. Da se je tihi učenjak vrlo zanimal za javne stvari, razvidi se iz mnogih listov, ki jih je pisal 1848. 1. dr. Muršcu ; na veliki petek istega leta je pisal med drugim: »Zdaj nam je govoriti in v ^^Novinah^ pisati svobodno, zakaj pak Slovenci molčč? To je premalo, če se piše, da se našemu jeziku hudo godi, vendar je hladilo za moje ranjeno serce! Želje bi se smele natisnoti kakor volja našega Slovenskega naroda, na katere bi se posebno na Štajerji Studentovje v Gradci — v Marburgi ino v Celji podpisovali ali pa toti troji študenti bi imeli si izbornike izvoliti, v Marburgi vkup priti ino se črez slovenske narodne reči posvetovati, želje sestaviti in svetlemu cesarju predložiti; ali pak drugače, molčati ne smemo. Obudite, podbodite naše gradčke dijake^ morebiti ino najbrže se Kranjci id. pridružijo. Dajte liste natisnoti, ali dajte v Gradčke Gajtenge : ©(ottjenifd^e 3"9Ci^^ ^c. ©tubircnbe in @ra^, SD^iorburg uub ©itti^ l^oft bu feine be|oubcrn SBiinfc^e al§ ^loirenen, l^aft bu feine SBeratl^ungeit ju |)Pcgca
- c., kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: duhovnikom je škof roke
zvezal, naši uradniki, profesorji so Nemci, mestjani ponemčeni, kmet ne vtegne.'*^
Božidar Raič (1827—1886)
od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji na Štajerskem, se je šolal v Varaždinu, v modroslovju pa v Zagrebu. Bogoslovja se je učil v Gradcu. Od 1853 — 1860. leta je bil učitelj slovenščine na mari- borski gimnaziji. Ker se je na tem zavodu, odločno potegoval za pravice slovenskega jezika, je moral zapustiti zavod. Nato je šel za kaplana k Sv. Barbari v Halozah, postal tam župnik 1870. leta. — Deloval je na korist Slovencem v mnogih strokah, tenie- Ijito se je bavil s slovenskim jezikoslovjem. V staroslovenščini^
Pisatelji. 145
8 katero se je vse do konca življenja poleg najraznovrstnejših obilnih poglov z mladeniškim veseljem bavil, mu je bil le redko kdo kos. Navdušen za vse Slovane, je po Hanki spisal rojakom slovnico ruskega jezika.*) V spisu »črtica o vseruskoj carevinč«, pisa- nem v cirilici in ilirski mešanici, za kojo so se takrat naši plemeniti rodoljubi posebno s Štajerskega ogrevali, razpravlja sedeže in staro zgodovino Rusov. Z ruskega stališča se je ozrl na vse Slovane v spisu »Uvod v slovnica vseslavensk^j^«, ki je neki analogon Cafo- vemu spisu o slovanskem glagolu.
Jezikoslovne spise nahajamo v raznih časnikih ; zagovarjal je obliko »labodski« nam. »lavantinski«,*) o vozniku »ka«, nam. »da« je pisal trikrat ; ^) razlagal je »brati, čteti, šteti, citati« ; *) bil je tudi sotrudnik Jagičevemu „Archivu'\ v čegar prvem zvezku razlaga str. 620 — 621 »loža, čokot, trs«; »staroslovenske in novoslo'venske jezikoslovne črtice«.^) Največje njegove delo v tem obziru je »Do- polnek in razjasnila k Miklošičevemu slovarju«, ki ga je sestavil iz Cafove zapuščine.®; Pridružiti smemo tej stroki njegove ocene šolskih knjig, posebno Miklošičevih beril.) Rad je proslavljal dične slovenske odličnjake, n. pr. Kremplj a,^) Cafa,®) St. Vraza *®)*) 1880. 1. v Cerovcu ; Štefana Modrinjaka") 1881. 1. v Središču in konečno Frana Miklošiča*^) 1883. leta v Ljutonieru. Cehu K. Havličku Borovskemu je napisal v posebni knjižici obširen živ- ljenjepis. Svoje nazore o takih spisih razvijal je v članku »Zivoto- pisje« v ^Jurčičevih Listkih'^ str. 16, kjer se izraža proti temu, kako je Lesar opisal Debeljaka, Urbas pa Gosto. *^)
Razumljivo je torej, da se je izredno zanimal za Cirila in Metodija ; uže v Razlagovi „Zori^ 1853. leta**) se nahaja njegov
- ) Po vsem Štajerskem v letih 1860—1890. ni bilo tako spretnega agita-
torja za narodne slovesnosti in narodno probujo, kakor je bil Raič. Da se je praznovala Miklošičeva sedemdesetletnica, je uže jedno leto poprej z dr. Požarjem in pisateljem te knjige navduševal Ljutomerčane. Radi Vrazove svečanosti je dn6 19. avgusta 1880. Muršcu pisal ta -le list: „Prečastni gospod! Dn^ 8. sep- tembra t. 1. kanimo v družtvu z brati Hrvati velikanski proslaviti TOletnico mi- lega nam prerano umrvšega St. Vraza. Slovenec navadno počina vsako delo z Bogom. Tako je tudi ob tej svečanosti odbor odločil, da prične navedenega dne slovesnost se sv. mešoj pri Jeruzalemu v ondešnji kapelL Prečastni gospod! Vi ste bili iskreni prijatelj Stankov, služili ste pri sv. Miklavži kakor duhovni pastir dobrega spomina, preprijazno Vas toraj drzne prositi svečanostni odbor, da bi Vaša blagost račila za Stanka ob jednajstih sv. daritvo opraviti, kar bode toliko odličnejšega pomena, ker bodete onokrat že zlatomašnik, k čemur Vam omenjeni odbor najdostojnejše čestita.*'
10
146 Z8;odovina slov. slovstva. 111. del.
spis »Ciril i Metod« po Palackem, Šafafiku, Kopitarju in drugih zgodovinarjih; navdušila ga je v Mariboru sijajno obhajana Cirilova tisočletnica. L. 1884.*^) je nameraval na novo izdati njiju životopis, a nenadne razmere zaprečile so to delo. V prvi dčbi svojega pisa- teljevanja se je posebno zanimal za narodne pripovesti in je raz- glasil v jjZori*" 1852. 1. povest: »Erbosajdan«/") enaki pripovesti sta »Balin«,^') »Neman in Belana«.**) Z velikim veseljem je po- zdravljal vsako napravo, ki bi pospeševala duševni razvoj Slo- vencev; o »Slovenski Matici« je pisal uže 1865. 1.*®) v »Slov,^ \ bil ji je pozneje zvest podpornik in odbornik. Izvrstne so njegove »črtice o Prekmurcih in njihovem govoru«^®) in nastopnega leta »Prekmurski knjižniki pa knjige«. Ker je Raič izmed vseh Slo- vencev najbolj poznal Prekmurce, ga je naprosil Jagic, naj mu na- piše razpravo o tem predmetu ; Raič pa ni imel' časa za to.
Za »Slovanstvo« ^*) je opisal »Bolgare« ozirom na 1. bivališče, 2. bivalstvo, 3. gospodarstvo, 4. duševne in fizične razmere, 5. zgodo- vino, 6. bolgarski jezik in 7. bolgarsko slovstvo, članek je temeljit v vsakem obziru, in konča s temi krepkimi besedami : »Stopaj čvrsto, mili mi pa mrzko tlačeni narod bolgarski, na častno pozorišče in hiti v kolo mnogobrojnih bratov.« Slika Raičevega pisateljevanja bila bi nepopolna, ko bi ne popisaH tudi, kako je Raič zagovarjal slovenski narod ; boriti se za pravice slovenskega jezika v šoli in v uradih, to je bil njegov pravi živelj. »O značaju ^^) slovenskega naroda« pišoč povdarja, da so Slovenci pobožni, delavni, da lju- bijo nedolžno veselje in svoj materin jezik ; in ta jezik mora zavla- dati v prvi vrsti v šoli. Prašaje »Kdo naj lika slovenščino ?« *') odgo- varja sam, da naj bi duhovniki govorili v lepi slovenščini ; cerkveni uradi naj se poslužujejo slovenščine, zato je dostikrat zahteval,^*)' da bi vsi Slovenci morali imeti jedno skupno bogoslovsko učilišče.^^) Imena v cerkvenih maticah morajo se pisati pravilno, kakor zahteva narodna čast.^®)
V ta namen je spisal za duhovske urade »Slovarček^ ^'^^) knji- žico na pomoč narodnemu duhovništvu.« Sam je hotel stroške plačati, da bi se učila staroslovenščina na Mariborskem bogoslov- skem učilišču. („Slov. Narod^^ 1883. št. 43.) Predlagal je, da bi se osnovala slovenska šolska matica, ^^) ki bi 1. izdajala šolske knjige, 2. osnovala knjižnico in 3. svoje glasilo za vsa slovenska šolska društva. »Slovenskim dijakom« ^®j govoril je dvakrat na srce, vnemajoč jih za domovino. »Izreja mladine« ^^) mu je bil predmet
Pisatelji. 147
za taborski govor v Ormožu. Da se uvede slovenščina v vse urade na Slovenskem, v duhovniške in posvetne, zahteval je opetoma f^) v tem obziru se je posebno gorko potegoval za ptujski okraj.^^)
Njemu, zagovorniku naroda, so se posebno važni zdeli »Tabori slovenski« ^^) in je vse svoje življenje odločno zagovarjal »Zedinjeno Slovenijo«.^*) Nekateri njegovi uvodni članki so »Kako smo?«'*^) »Slovensko duhovniško uradovanje«,*®) »Odprto pismo visokorodnemu-gospodu namestniku Štirskemu baronu Kiibecku«/^) »Zdramimo se«,^*) »Kako se nam Slovencem žvižga v seji okrajnega šolskega sveta?« ^') »Zlokobnik.«-*^) Ko 1872—1875. leta Slovenci niso bili složni glede poti, po kateri bi priborili pravico sloven- skemu jeziku, je Raič z Geršakom vred skušal napraviti spravo med Staro- in Mladoslovenci ; dotično zanimljivo dopisovanje med njim in Bleiweisom glej ^Mat Letop."" 1888, str. 38—39.*')
Predlagal je, naj na Dunaju osnujejo Slovani avstrijski časopis, v kateri bi vsak avstrijski Slovan pisal v svojem narečju, dopi- saval pa je tudi v nemške časnike, n. pr. „Ost und West**, »Zu- kunft^, „Sudsteirische Post ; bil je deželni in državni poslanec, kar ga je položilo prerano v grob. Njegova pisava je bila tako zna- čilna kakor Levstikova ; odlikovala se je po kratkih, bujnih izrazih, nenavadnih besedah in mnogih deležjih; vse to se mu je očitalo, on pa se je krepko branil.
Toda Raič ni samo pisal, še mnogo več je deloval, in sicer uspešno deloval z živo besedo; bil je v vsakem obziru rojen go- vornik, kakošnih smo imeli Slovenci še malo. Posebno rad se je pa tudi na to stran izobraževal čitajoč govore raznih slavnih, zlasti čeških govornikov. Kdor ga je kedaj videl o slovesni priliki, ta se je takoj osvedočil o njegovi nenavadni nadarjenosti. Njegova po- stava, globoko prepričanje, krasna, gladko tekoča beseda, njegov
»
kremeniti značaj, ne hrepeneč niti po časti niti po imetku — vse to mu je pridobilo srca vseh, da, tudi spoštovanje nasprotnikov. V izredni svoji gostoljubnosti je imel le ta jedini idealni namen, vzgojiti zlasti v učeči se nadarjeni mladini sebi jednakih značajnih delavcev za slovensko stvar.
Ivan Macun (1821—1883)
porojen vTrnovcih blizu Ptuja, 1845. 1. suplent v Celju, 1846—1850. 1. v Trstu, profesor v Zagrebu 1851—1860.; 1860—1861. v Ljubljani, do 1870. leta zopet v Zagrebu, potem na I. državni gimnaziji v
10*
148 Zgodovina slov. slovstva. IIL del.
Gradcu. Narodno zavest sta vzbudila v njem dr. Kramberger in Dav. Trstenjak in součenec na graškem vseučilišču Malavašič ; med modroslovci je on najiskrenejše budil narodno zavest in je uže 1843. 1. v nemškem jeziku pisal o slovenskih prostonarodnih šolah;*) leto potem pa o Slovencih na Kranjskem in v sosednjih deželah.
V slovenskem jeziku je začel pisati 1847, leta, objavivši v ^Drobtinicah^ »Drobtinco jezikoslovno z posebnim pogledom na grčki in slovenski jezik«. V klasičnem jezikoslovju ga je najbolj zanimala grščina, za katero je Hrvatom priredil dve učni knjigi.^) Ti knjigi sta bili prvi, ki sta bili pisani v smislu novega učnega sistema in sta v hrvatsko-srbskem jeziku prvi te stroke ; tudi za latinski in nemški ^) jezik je pisal Hrvatom učne knjige in opetovano pisal o Gunduliču*) in o krasoslovju. Leta 1856. je v „Nevenu'^ napisal potopisne črtice o Bohinju in Bledu; 1862 — 1864. 1. prevode iz ruskega za „Pozor^ in „I>anico'^.
V slovenskem slovstvu je začel marljivo delati v Trstu, kjer je takrat bival domoljubni in neutrudno delavni rodoljub in slo- venski pisatelj Simon Rudmaš, izvrsten ravnatelj ; ta je ugodno vplival na Macuna. L. 1848. je objavil razglas,^) da hoče izdati knji- žico, ki bo razdeljena 1. v politični in 2. narodni del; take vsebine pa nima nobena njegovih knjig; morda je pozneje izpremenil načrt, kajti Stanko Vraz °) ni prav razumel njegpve nakane, ker govori o knjigi, Id bi utegnila namenjena biti gimnazijskim in licejskim učencem. V tem smislu je izdal „ Cvetje ^'^] ki je služilo učencem srednjih šol, dokler niso dobili primernejših učil. Pridejal je tudi ne- koliko hrvatskih pesnij.
Ko je 1860 — 1861. leta služboval v Ljubljani , je spisal za Riegerjev „Naučny slovnik" in pozneje ^Narodnim Novicam" *} članek o slovenskem slovstvu ; ta sestavek, nekohko pomnožen, je izšel v posebni knjižici. Ker sam skromno omenja, da ne namerava obširno pisati, nego mladini pot pokazati za samostalno delovanje, se tudi ne sme soditi se stahšča stroge znanosti. Miklošičevi sedem- desetletnici je posvečena knjiga, v kateri opisuje slovstveno delo- vanje štajerskih Slovencev®) (1883. 1.). Dasi ga je spis stal gotovo mnogo truda, bi vender ob vsem tem bil lahko porabil več virov za življenjepise in dela posameznih pisateljev opisal točneje ; v prvem delu je navedenih mnogo štajerskih Slovencev, ki so pisali nemški, kar bi se bilo morda bolje omenilo pod črto, ali pa celo izpustilo. Slovenski pisatelji, ki so živeli na Hrvatskem,
Pisatelji. 149
n. pr. Kobe, Raič, Tušek, Erjavec, pišejo navadno izborno sloven- ščino, ker jim temeljito znanje hrvaščine hodi na korist, uprav na Macunu pa tega ne opazujemo. Sam je uže 1848. 1.*®) priporočal, naj se Slovenci poprimejo hrvaščine radi njene lepote; zoper ta predlog se je pa krepko uprl dr. Sim. Šubic.*^)
Macun je rad naznanjal slovenske in hrvatske knjige,") n. pr. prevod prve knjige satir Horacijevih, izdelan po dubrovniškem pisatelju Mihi Bono (f 1738). Nagovarjal je Slovence, naj podpirajo Kukuljeviča Sakcinskega, da mu prijavljajo podatke o življenju slo- vanskih umetnikov, kiparjev in slikarjev.*^) V „SlovenijV' je tudi popisal svečanost »Slavjanskega družtva« v Trstu ; v ,,Novicah^ 1862 — 1863. 1. o narodnosti slovanski, o domoljubju, o panslavizmu. V spisu »Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna«,**) je spravil to vprašanje v tok in se trudil, da bi slovensko termi- nologijo zbližal hrvatsko-srbski ; opisal je zgodovino stolice sloven- skega jezika na graškem liceju *^) in življenje Andreja Šege.**)
Izvršujoč opis Macunovega slovstvenega delovanja navedemo se tri njegova dela, v nemškem jeziku izdano razpravo o pomno- ženju ur za latinščino v nižjih razredih,") četrto izdajo Veseliceve**) {Frohlich) slovnice »ilirskega« jezika in »Macchiavelli als Dichter, Historiker und Staatsmann«, v programu prve državne gimnazije v Gradcu 1874. Njegovo delovanje je bilo preraznovrstno, da bi se bil mogel temeljito vglobiti v kak predmet; prirejanje šolskih knjig za dejansko porabo, mislim, da je bila njegova glavna vrlina. Za časa njegovega kratkega bivanja v Ljubljani so mu hvaležni dijaki poklonili pesmico v spomin.
Franc Šrol (1829 — 1886) od sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah, umrl župnik v Ljutomeru 1886. — L. 1853. je začel pisati v „JVomce" kratkočasnice, D. pr. »Kaj je Vilčekov Drašek videl po svetu?«, v ^Danico^^ n. pr. »Deklici, varujte se plesa« ; življenjepise v „ Drobtinice'^ y n.pr. »Ana Lackova« {^Droht.'* 1859), krajepise, n. pr. »Sv. Trojica v Slovenskih Goricah („Drobt.^ 1869), zlagal nagrob- nice prijateljem, »Rožice na grobec Jan. Karba«. („Dan." 1864.) Slovenščina mu teče gladko.
Janez Majciger^ por. v Kranjski gori na Kranjskem 1819. L, od 1858 1. očitelj slovenskega in klasičnega jezikoslovja na mariborski gimnaziji. Marljiv učenec celovške gimnazije, se je kmalu poskusil v Janežičevi „Slov. Bčeli'^, kjer nahajamo od njega nekaj narodnega blaga, n. pr. »Mlinarica", narodna povest ') »Bratovska ljubezen«.') Kakor Suman in Janko Pajk ima tudi Janez Majciger velike zasluge za prvi razvitek Slovenstva v Mariboru; bil je namreč odbornik čitalnice, kjer je 1869. 1. imel govor >o materinem jeziku«.') Za Ciril-Metodijevo tisočletnico je priredil Bil-ega knjigo za Slovence. Ko so mariborski Slovenci
150 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
1863. 1. temelj položili tMatici Slovenskic, je bil tudi Janez Majciger med onimi, ki so položili 50 gld. na altar domovine in je bil tudi med prvimi pisatelji našega znanstvenega zavoda, sestavivši z Raičem in Pleteršnikom >Slovanstvo«. Njegov zanimljivi spis >Ulrich Lichtenstein« (f,Kres" 1882) dokazuje, kako razširjena je bila šlovenščiiia na Koroškem v trinajstem stoletju. Svojemu prijatelju Ivanu Maeunu je postavil lep spomenik v „Kresu^ 1883. 1. Svojega bivšega tovariša na gimnaziji mariborski in poznejšega glavnega sotrudnika ^Krcsu^, Dav. Trstenjaka, je pod- piral s koristnimi spisi, n. pr. »Voda in njena moč«, kakor si jo misli prosti narod na Štajerskem („Xres" 1883), »Zrak in njegove moči« v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev („Kre8*' 1884).
Mihael Žolgar,^) por. 1833. 1. pri Sv. Petru v Medvedjem Selu na Malem Štajerju, je bil po dovršeni gimnaziji nekaj časa bogoslovec v Mariboru, potem modroslovec v Gradcu, učiteljeval je na gimnaziji v Celju, profesor v Kranju 1868. L, v Celju od 1872. 1. do svoje smrti 2. februvarija 1890. Bil je odbornik »Matici Slovenski«, soustanovnik „Topotnika'^ ^ založnik in poldrugo leto tudi urednik* V celjskih gimnazijskih izvestjih je pisal 1866.1. o' slovenskem glagolu, 1867.1. o slovenski sklanji in 1873. 1. o narodnem pesništvu v kranjskem gimnazijskem izvestju, 1872. 1. o različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Priporočal je v tem sestavku, naj se nabira narodno blago. V drugo stroko spada sestavek »Pogled na atiško zgovornost« v gimnazijskem izvestju v Kranju 1869. 1.
Dr. J O 8 i p K r a 11 j C (1821—1875)
iz občine Skale blizu Velenja pri Celju, je bil v letih 1842 — 1848. odgojitelj bogate rodbine Kodoličev, nadaljujoč pravoslovne nauke samouk. Z rodbino je bil po zimi v Gradcu, po leti v Radgoni in je hkratu prakticiral na graškem in radgonskem magistratu. L. 1847. je v Celovcu napravil kazensko-sodniški izpit na prizivnem sodišču. Delujoč v »Slovanskem klubu« in v domačem volilnem okraju izvoljen poslancem v državni zbor, ni mogel dalje rigorozirati. Poslanstvo pa ni bilo za njegovo naravo. Dne 2. avgusta 1849.1. je postal v Gradcu doctor juris in je potem dobil na graškem vseučilišču stolico avstrijskega državljanskega in kazenskega prava s slovenskim učnim jezikom (1849/50. leta). Težka je bila naloga^ juridičnim pojmom najti primernih izrazov; v to svrho je preložil do meseca julija 1870. 1. državljanski zakonik, obsezajoč 1502 para- grafa, in ga je ministerstvu predložil s prošnjo, da ga natisne.
L. 1851. je nadaljeval prejšnja predavanja. Docent je bil štiri leta; ker pa je sovraštvo proti slovenski stolici vedno naraščalo, pobrigal se je za advokaturo in se oglasil k dotičnemu izpitu, pa ga niso pripustili, ker se je vršila preiskava zoper njega radi njego- vega vedenja 1848. 1. Da bi dospel do advokature, prosil je za službo pomožnega poročevalca na ljubljanski finančni prokuraturi.
Pisatelji. 151
•
katero je nastopil 1854. 1. Prosil je za odvetniško mesto v Celju,
pa se je moral umakniti mlajšemu tekmecu. Radi tega je potožil
svojemu pokrovitelju, grofu Thunu, ki ga je imenoval vseuči-
liščnim profesorjem avstrijskega civilnega prava v Sibinju, To
službo je opravljal od 1855 — 1871. 1., ko je prišel v Inomost in
leto pozneje v Prago. "
Po njegovi smrti je izdal profesor Pfaff imeniten tolmač
avstrijskega civilnega prava iz Kranjčeve zapuščine »Sjrstem des
oesterreichischen allgemeinen Privatrechtes«,*) 1885. Zanimljiv je
za nas Slovence predgovor, v katerem Pfaff priznaje, da je v
Kranjcu nenavadno spoštoval človeka, tovariša in učenjaka. Izmed
njegovih učencev v Gradcu omenimo Razlaga, Rozino in Lovra
Tomana. Kranjčev prevod civilnega zakonika je dobil Cigale v roke
in predelal vsega, ker Kranjc ni bil toliko vešč slovenskemu jeziku,
da bi bil mogel tako važno delo dovršiti izvrstno ; a on, kot prvi
prelagatelj tega zakona, ima za to stroko v našem slovstvu mnogo
zaslug.
Dr. Radoslav Razlag (1826—1880)
iz Radoslavcev blizu Ljutomera, se je zaŽel zavedati slovenske narodnosti učeč se pravoznanstva na vseučilišču v Gradcu ; utrjevale 80 ga v teh nazorih knjige Šafafikove in Kollarjeve. Bil je odvetnik v Brežicah na Štajerskem, preselil se v Ljubljano in šel zopet v Brežice. Kakor večinoma vsi pisatelji, porojeni ob hrvatski ali ogrski meji, poprijel se je tudi on takoj s početka ilirske ideje in je govoril za to, naj se v Zagrebu osnuje jugoslovansko vseučilišče,^) naj se v Slovencih vzajemnost goji na ta način, da bi ^Slovenska Bčela" prinašala sestavke tudi jjv ilirskem« narečju. Izvršujoč to misel, je izdal 1851. 1. knjižico „Zvezdice'\^) ki je imela namen »razplamtiti serdca vruca za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom predragi«. Ko je ugovarjal Št. Kociančič, da so ti nazori »krivoverni, nekristijanski«, se je zagovarjal v „Slov.Bčeli^ 1851., 172. str. Iste nakane je naglašala tudi njegova „Zora jugoslovanska^ 1852.
Večji del vsebine je napisal Razlag sam, n. pr. »Divotvornost« (romantika), narodne pripovedke o vilah, zvezdah, življenjepise, starožitne črtice in pesmice. Drugi tečaj je izšel v Zagrebu.^) V predgovoru se povdarja, da so sestavki drugega tečaja nekaj ilirski, nekaj slovenski in da se nekaj približujejo občni sloven- ščini na podlagi staroslovenščine in ruščine. Tem nazorom nasproti sta se oglasila Cegnar *) in Podgorski ^) z Bleiweisom vred in sta
.-^
152 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
imenovala to mešanico »lunin« jezik. „Zore'^ potem ni bilo več na svetlo. Idealno nadahnjea Slovan, izlival je rano svoje čute v pesniško obliko, n. pr. »Ljubav«,®) »Prijateljici«;') v prvi pravi, da ljubi Boga, Slovane in krasno devo. Tudi v „ZorV^ je objavljal pesmice. Znal je ceniti vpliv, ki ga ima lepo petje na človeško srce ; prav je torej pogodil, da je izdal zbirko pesnij z naslovom ^Pesma- rica 1863.^) Ta »Pesmarica'^ ima tudi nekoliko hrvatskih pesnij, ki izražajo Razlagovo mišljenje, da je treba bližati se Hrvatom.
Istim načelom zvest, razlagal je v zboru »Slovenije«, poli- tičnega društva, v Ljubljani, jugoslovanski program v tem smislu, da se mora »vsak misleči južni Slovan držati mislij, izraženih v načrtih narodnega jedinstva v Sisku 8. novembra, in v Ljubljani 1. decembra 1870., kajti slovenski jug bode dragocen biser v kroni habsburške dinastije«.*) Posebno je povdarjal gospodarstveno stran. Na to stran kaže tudi »Odprto pisemce, komur je mar«,***) v ka- terem kaže, da bi naši mladini ustregel časopis, ki bi razkladal staroslovenščino, slovenščino in ilirsko narečje z ozirom na vse- •slavjanska narečja. Z nastopom ustavne dobe 1861. 1. je pozdravil važno dobo za narode raznojezične Avstrije,**) omenjajoč, da Slovan ne stavi svojega naroda ne nad ne pod kristijanstvo in svobodo.
Od te dobe se je brigal za vse strani javnega življenja in narodnega gospodarstva. Ker je bil izvrsten jurist in jednajst let prelagal zakone za Štajersko, lotil se je 1862. L velevažnega posla, slovenskim juristom priti na pomoč s knjigo ^Slovenski Pravnik"^'^), Z ustavno dobo je stopil Razlag iz ozkega literarnega delovanja na široko polje javnega delovanja. Z navdušenjem je bil izvoljen 1865. 1. v Celju v štajerski deželni zbor; potem je bil izvoljen tudi v državni zbor in je tam priznanje priboril sebi in slovenskemu imenu. V debati o konfesijonalnih postavah je napravil tak vtis, da si je cesar dal po Lasserju poročati o njem. Z Zamikom, Mošetom in Vošnjakom je ustanovil politično društvo »Slovenija« in bil izvoljen za odbornika. Ko se je ustanovilo učiteljsko društvo »Šola« 1872.1, je prevzel predsedništvo, ker se je jako zanimal za šolstvo.
Pri Prešernovi slovesnosti v Vrbi 1872. I. je v imenu pisatelj- skega društva ocenil slavljenca v slovstvu slovenskem. V ljub- ljanskem deželnem zboru je bil namestnik deželnemu glavarju in je vzbudil odločen upor v mlajših rodoljubih, ko je nekoč govoril nemški. Namerjal je izdajati slovenske in obče slovanske koristi zastopajoči v nemškem jeziku pisani mesečnik yyAdria", katerega
\
Pisatelji. 153
prva in edina številka je bila tiskana v Miličevi tiskarni. Imeno- vanje deželnim glavarjem za Kranjsko 1871. 1. pod ministerstvom Hohenwartovim ga je odvrnilo od te namere. Krepko je podpiral »Matico Slovensko« in druga narodna društva. Onevoljen po javnem delovanju je šel nazaj v Brežice. Podpornik je bil pesniku Josipu Cimpermanu, ki poje o njem:
Sovražil si hinavstvo dvojezično In domoljubnost otio, prenapeto, A za namero blago si pričeto Zaščitnik stal, podpornik nepremično.
Ivan Geršakj rojen 1838. 1. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami blizu Sotle, bi imel biti 1870. 1. z dr. Kranjcem in dr. Ribičem imenovan za docenta na graškem vseučilišču na pravniško fakulteto; državni zbor pa je odbil podporo, uže dovo- ljeno za ta predavanja. Potem pa je Geršak dobil notarijat v Ormožu, kjer živi §e sedaj. Mnogo je nanj vplival Božidar Baič, ki mu je bil zvest prijatelj, v po- prejšnjih letih pa gotovo profesor J. GraSič, na celjski gimnaziji, ker je Geršak zložil 9SI0V6 od čast. gosp. J. Grašiča, c. kr. profesorja na gimnaziji Celjski*'. Peta in zadnja kitica slove :
Z Bogom, jednoglasno Tebi kliče tužni zbor U življenji verno obdajajoče Te mladine, Akoravno v miru zapustiš nas skor, Srca pak hvaležnega spomin nikolj ne mine; — Vejico posadim na predrago mu gomilo, Slavulj pel po Tebi bode ondi pesem milo.
V poprejšnjih letih se je kakor marsikateri slovenski pisatelj pečal z jezikoslovjem ali vsaj s slovničarskim delom in razjasnjeval „Stavek, obsodek in prisodek", potem seje obrnil na dnevna vprašanja in razpravljal „ Parlamentarni jezik ^,^) razglasil razsodbi o celjski razstavi.^) Da bi ljudstvo poučeval o javnih poslih in dnevnih vprašanjih, je začel izdajati: ^jCitahiico^^. Sodelovali so: Borovski, dr. Gorenec, dr. Prelog, dr. Šubic, Ogrinec, Gabron, Zličar, Ravnikar, dr. Muršec, Šuman, Pleteršnik. Največ sestavkov je napisal izdajatelj sam, namreč spis „0 obrestih in obrestnih postavah** sega globoko v občno gospodarstveno vednost in je določil po zakonih ponudbe in poprosbe naravo pravih obrestij; potem kaže, kako se je godilo obrestim in kakovi zakoni veljajo zanje. Sestavek »Banke in papir- nati denar** nam razjasnjuje zgodovino bankinih naprav ; spis „0 številnih lote- rijah** kaže strastnim igralcem, kako primeroma malo dobivajo za svoj zastav- ljeni denar. Nauk „0 skerbstvu in varstvu** je posebno koristen, pa nedovršen. »Katekizem avstrijskega ustava* (II. z.) temeljito poučuje o vladanju; „0 dragini** pravi, od kod izvira, kakšne ima nasledke in kako se more odpraviti. V nastopnih zvezkih je razjasnjeval socijalne razmere na Avstrijskem, Francoskem, opisal žnpanovai^e (HI. in IV. zv.), razlagal povestnico avstrijsko, govoril o solnem davku in o prostonarodnih šolah. S tem listom je oral ledino v slovenskem slovstvu, in so ga pohvalili vsi strokovnjaki; kajti marsikatera tvarina se je obdelovala tu prvikrat. Uvod tej knjigi je bil spis: »Uvodni razpravek o na- rodarstvu* v „Novicah^^ 1864. leta; proti izrazu „narodarstvo** pa so se slišali krepki glasovi. Za gospodarstveni in kulturni razvilek Slovencev v Ormožu ima OerSak velike zasluge. in * 4^
154 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Simon Eudniaš (1795—1858) iz Št. Vida v Junski dolini na Koroškem, je služboval kot kaplan v Dobrli vesi in v Št. Andražu, od 1829. 1. katehet in vodja glavne šole v Celju, od 1837. 1. vodja normalke v Trstu; 1850. leta šolski svetovalec in nadzornik prostonarodnim šolam na Koroškem. Kako priljubljen je bil v Celju, se vidi iz tega, da so se ob njegovi smrti v njegov spomin od- petih bilj v farni mestni cerkvi udeležili učitelji, učenci in meščani. Njegova stroka je bila računstvo; posebno je skrbel za učila v prostonarodnih šolah. ^) Da bi učitelji mogli uspešno rabiti knjigo, je uže leto poprej v ^^Slovenski Bčeli'.' (1851 X.) spisal ^Kratek navod v številoslovje**. Tu povdarja izrecno, da hoče on, nadzornik koroških šol, učiteljem svoje domovine priporočati to, kar je videl dobrega in veselega uspeha v tržaških šolah. V Slomškovi knjigi j,Po- ročilo potrebnih naukov za nedelske 8oW^ (V Beču 1854) se njemu pripisuje
v
oddelek') »Steviloslovje* (str. 373—423), kjer se nahajajo „čvetere rajtbe drobežev, premere in ravnomerine, prosta tristavka, verižni račun, izrajtba obresti, dru- štvinski račun, izrajtba zmesi, dobička in zgube id. V Trstu je podpiral slovanski živelj na vse načine, na Koroškem je podpisal povabilo k- družbi sv. Mohorja.
Karol Eobida (1804 — 1874) iz Male vasi pri Jezici poleg Ljubljane, postal je 1825. 1. benediktinec in učil naravoslovje in matematiko na liceju, potem na gimnaziji v Celovcu. Pomagal je ustanavljati družbo sv. Mohorja in bil od 1852. 1. do smrti njen odbornik. ^Novice'^ je podpiral takoj s početka, istotako „Droh' tinice". Delal je v slovenskem slovstvu v dveh strokah, spisal je dve izvirni knjigi iz zdravniške stroke, namreč „Zdravo telo" in „DomaČi zdravnik^,^) po- slovenil je „Domače zivinozdravnistvo*^ ,^) Za prvo je tvarino nabral deloma sam po svojih izkušnjah, deloma posnel po ^Novicah". V drugi knjigi priporoča »življavo", katere se je treba držati, da človek živi dolgo. ^Novice" (1854, 154) so mu očitale, da je bolezni uredil po abecednem, ne po anatomičnem redu in da mu je terminologija včasih nedostatna. V predgovoru druge knjige pripove- duje, da je iz nNovic" pridejal to, kar se mu je zdelo potrebno. Iz druge stroke je spisal ^Naravoslovje'* 1849. 1. V priedgovoru razlaga korist naravoslovja v duševnem in telesnem obziru, razlaga težavo, tako tvarino razlagati Slovencem ; radi tega je tudi izpustil matematično fiziko. Po svojih sestavkih, v nemškem jeziku izdanih v izvestjih celovške gimnazije, zaslovel je tudi izza mejS. slovenske domovine.
Matija Majar Ziljski (1809—1892)
iz Goric v Ziljski dolini na Koroškem, se je nemščine naučil doma od očeta, slovenščine pa iz Japljevega svetega pisma, katero je moral citati očetu dan na dan. Dvanajstleten deček je prišel Majar v celovške latinske šole, kjer mu je bil učitelj koroški rodoljub Mat. Ahacelj. Licejske študije je dovršil v Gradcu, nato je vstopil v celovško bogoslovnico, v kateri so se takrat vzgajali bT)goslovci krške in lavantinske škofije. Tista leta je bil v semenišču duhovni oče ali špirituval Ant. Mart. Slomšek, za čegar knjigo »Troje ljubeznivih otrok'^ iz 1838. 1. je Majar priredil povest »Pavle Hra- sto vski«.^)
Pisatelji. 155
Po dovršenih bogoslovskih naukih je nastopil Matija Majar 1837. 1. svojo prvo službo ekspeditorja v knez.-škofijski pisarni, kjer se je poleg stanovskih dolžnostij uril v slovanskih narečjih, katerih se je naučil temeljito. Potem pa je služboval po raznih krajih za kaplana, dokler ni 1851. leta dobil mesto župnika v Gorjah.
Pridno je nabiral uže tista leta narodno blago, in ko je Stanko Vraz nabiral po Koroškem narodne pesni, spremljal ga je Majar in mu izifočil bogato zbirko pesnij in napevov. Izza časa, ko je Majar bil v kn.-škofijski pisarni, naj omenimo tudi njegovo obče- vanje z Urb. Jarnikom, ki ga je navduševal za narodno, znanstveno in politično delovanje, posebno pa ga je vspodbujal za slovansko književno vzajemnost, za kar se je Majar trudil in boril vse svoje življenje. — L. 1843. je potoval po Goriškem, Beneškem in Tržaškem in to potovanje obširno popisal v Vrazovem „Kolu^.'^)
L. 1846. je izdal Majar prvo samostojno knjigo ;,Pesmarica cerkvena'%^] prva knjiga, ki se je tiskala na Koroškem v gajici. V tej knjigi pojasnjuje pomen narodnega pesništva, in je objavljenih 81 različnih pesmic, ki se pojejo po vsem slovenskem svetu. Ko je dal cesar Ferdinand 15. sušca 1848. 1. vsem narodom ustavo, je Majar takoj spoznal važnost te ustave ter je budil svoje rojake, naj se oprimejo podeljenih pravic.*) Ko so se vršile volitve za Frankobrod, je opominjal on svoje rojake z Andr. Einspielerjem, naj nikar ne hodijo volit. To je bilo tudi vzrok, da so ga Nemci zvali hujskača ter toliko časa pritiskali na^ celovškega vladiko Lidmanskega, dokler ga ni prestavil iz Celovca — bil je nami:eč kaplan v stolni cerkvi — na Sv. Višarje. Ali tudi tukaj ni Matija Majar utihnil, ampak je navduševal trume romarjev, ki so prihajale na božjo pot, ter, kakor zmiraj, pridno dopisoval v razne slovenske časopise.
L. 1846. je popisal tudi slovensko slovstvo, katero je izšlo v Slomškovih ^Drobtinicah'^. Posebno so ga zanimale šolske stvari in on sam je spisal mnogo šolskih knjig, ki nam kažejo Majarja vzornega učitelja.*) Tudi ilirski pokret na Hrvatskem ni ostal brez
♦) Matija Majar je dne 2. junija 1850.1. Muršcu, ko , najbolj praktičnemu in najbolj iskrenejšemu vlastencu" pisal obširen list, v katerem po treh ali štirih odstavkih ponavlja vedno: „Mi politične novine imeti moramo," in nasvetuje: vPiSimo za napred u jugoslavenske novine," ter našteva koristne nasledke ta- kega dela.
156 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vpliva na Majarja, ter se je tudi on poleg Stanka Vraza najodločneje potegoval za združitev jugoslovanskih narodov ter izdal tudi knjigo,* v kateri nam dokazuje način te združitve.
Ker je dobro vedel, koliko koristi ljudstvu urejena šola, je 1856. 1. sestavil in odposlal na vlado obširno spomenico, kar mL je nakopalo mnogo skrbij in truda. Mnogo se je bavil s slovanskirr jezikoslovjem in je posebno opažal književno delovanje slovanskih narodov. Udeležil se je 1863. 1. velikih slavnostij v Zagrebu, pri- rejenih ob tisočletnici sv. Cirila in Metodija. Tem povodom je izda knjigo »Sveta brata Ciril in Metod«.*} Vedno se je trudil, da ures niči svojo misel o slovanski vzajemnosti, zato je izdal 1863 — 1865. 1 »Vzajemni pravopis«.') Ta knjiga je priča o njegovi marljivosti ir znanosti slovanskih jezikov. Vzajemni pravopis obsega »zajednc šest slovnic scela jednako urejenih, to je cerkveno-slovansko, ruska hrvatsko-srbsko, češko, poljsko in vzajemno-slovansko«. Majarjevc prizadevanje za slovansko vzajemnost kaže tudi večina dopisov, k; jih je pošiljal od 1856.— 67. 1. „Novicam^ (večinoma o vzajemneir jeziku.) Leta 1867. je izšla ,,Slovnica ruska za Slovence".^)
Okoli 1860. 1. se je osnovalo v Moskvi »Društvo prijateljem naturopisja«, ki je priredilo 1863. 1. stalno narodopisno razstavo. Povabljeni pa niso bili le ruski, ampak vsi slovanski narodi. Slo- vence je zastopal M. Majar, ki je oskrbel marsikatero znamenito reč na svoje stroške. Ker so ga vabili, naj si ogleda še sam »vjstavo« , odpravil se je res z mnogimi drugimi slovanskimi rodoljubi na daljno pot. Zapustil je pa Gorije, ne da bi bil povedal prej ljudem, kam da potuje. Na vseh večjih krajih Rusije, kodei se se vozili, sprejemali so jih po slovanskem običaju s kruhom in soljo. Preko Varšave, Orodnega, Ostrovega, Pskovega in Vilne so dospeli v Petrograd, kjer so prirejali njim na čast velikanske slav- nosti, in sam ruski car jih je vsprejel v posebnem zaslišanju. Iz Petrograda so šli v Moskvo, kjer so si ogledali »vy8tavko«, potem pa so šli zopet nazaj preko Petrograda domov. — Ko se je Majai mudil v Rusiji, raznesle so se o njem čudne govorice, posebne pa potovanje na — Rusko je dalo povod mnogemu sumničenju Ker je bil zapustil župnijo brez dovoljenja, moral se je zagovarjati pred svojimi predstojniki ; a Majar se je krepko branil in je plačai le 25 gld. globe (vere).
L. 1870. so Majarja povabili za profesorja latinščine, grščine in slovanskih jezikov v Odeso na Ruskem, a on je odklonil te
Pisatelji. 157
ponudbo. L. 1870. se je Majar radovoljno odpovedal gorijanski župniji in je bil imenovan 1871. 1. beneficijatom na Križni gori ob Celovcu. Tista leta je zahajal Majar v razna narodna društva v Celovcu, kjer se je po njegovem prizadevanju osnovalo politično društvo »Trdnjava« za koroške Slovence. Tudi na raznih taborih je govoril.
Tudi na Križni gori se je Majar marljivo bavil s slovansko vedo, dasi mu je pešal vid. Od 1873. — 75. 1. je izdajal in večinoma sam spisoval znanstveni časnik „Slovan"^^) po starih slovanskih knjigah in mnogih drugih virih sestavljal je obširen staroslovenski obrednik in opisoval usodo in zgodovino cerkvenega starosloven- skega slovstva. Teh spisov pa ni več objavil. Poslednje njegovo delo »Sveta Brata Ciril in Metod« ^") je pisano zopet v čisti slo- venščini. L. 1880. 30. kimovca je razglasil papež Leon XIII. okrož- nico »Grande munus«, in ko so se leto pozneje odpravljali slo-
I vanski rodoljubi v Rim, pridružil se jim je tudi Majar, dasi je bil
- že oslabel.
t Koncem 1883. 1. se je preselil Majar iz Celovca k češkim
bratoni v Zlato Prago v vrlo češko družino vdove g. B. Šidove, ki mu je stregla jako prijazno in skrbno, da ni pogrešal prav nidesar. Tudi tukaj ni miroval, in dasi mu je bil oslabel vid, pisal
I je dan na dan in pripravljal za tisek več spisov. Pokopan je na OJšanskem pokopališču.
Andrej Einspieler (1813—1888)
iz Sveč v Rožni dolini na Koroškem — zato se je imenoval v dopisih v „Slavenijo^ »Svečan« — je bil kaplan v Bleibergu, potem je v osmih letih služboval na dvanajstih mestih, duhovni pomočnik ^ mestni župniji v Celovcu 1846 — 1852. 1., katehet in učitelj sloven- ščine na celovški realki celih trideset let; v pokoj je šel 1882. L; papežev komornik je postal jedno leto pred smrtjo. Vplivala sta '^^j Ant. Slomšek, takrat vodja duhovnemu semenišču, in takratni ®^lni Itaplan M. Majar.
Izmed vseh dopisnikov in sodelavcev, ki so Cigaletu pomagali ^ yi Sloveniji^ bil je najmarljivejši Einspieler-Svečan, kije uredniku ^^sih napisal tretjino lista. Najznamenitejši članki so »O šolah in šolskih zadevah«: »Nižja ali ljudska učilnica«/) »Slovenski jezik na latinskih šolah v Celovcu«,^) »Sodnijska uravnava na Koroškem«,*) »Državni zakonik in vladni list«.*) Slovencem priporoča jedinost in
158 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
svoje zastopstvo pri ministerstvu. Avstrija^) mora sezati do Balkana, mora zediniti Slovence in nima ničesar iskati v Frankobrodu.
Temeljito je podpiral tudi ,,Slov. Bčelo'% kateri je včasih nado- meščal urednika Janežiča ; razpravljal je o pouku v prostonarodni šoli in obširno govoril o »Slavjanih«.*) Upoštevaje veliko važnost šolstva naznanja v povabilu na naročbo, str. 177, šolsko prilogo z naslovom „Šolski prijatelj**."^] Priloga je do št. 5., potem ga je tiskal kot poseben list I. Leon. Izšli so štirje letniki do 1855. L, imajoč blizu 400 stranij in obsezajoč pesni, poučne sestavke, povestice, slovstvene reči, šolske ukaze itd. Starina slovenskih učiteljev na Kranjskem, Praprotnik, in mnogo drugih, so ga vrlo podpirali. Temu listu je sledil ^Slovenski Prijatelj" ^^] časopis za cerkev, šolo in dom. Prva dva letnika 1856. in 1857. imata tri dele, kakor kaže naslov; drugi in tretji del sta skupaj jedna knjiga, od 1858. 1. so vsi oddelki jedna knjiga, in v tej obliki je Einspieler urejeval list, ki je 1878. 1. nosil pravilno obliko ^Prijatelj do 1883. 1., ko je izšel XXXII. tečaj. Ti letniki so prava pravcata zakladnica za slovenske duhovnike, ki najdejo v njih dovolj primernega gradiva svojim cerkvenim govorom. Priredil je tudi nekoliko molitvenikov.
Neumorno je delal za narodni napredek kot političen pisatelj, ker je skoz tri leta izdajal ^Slovenca" ; ®) iz sestavkov v tem listu priobčenih je sestavil knjižico ^Političen Katekizem za Slovence** ^^^ in ustanovil list ,,Mir ^*) 1882. L, ki izhaja še sedaj. Tudi v nemškem jeziku je branil pravice Slovencev v nemških listih, ki jih je urejeval sam. Pomagal je ustanavljati 1855. 1. »Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov«, 1864. L slovensko čitalnico, 1869. 1. »Katoliško politično društvo«.
Einspieler, začasni vodja, je podpisal povabilo za ustanovljenje »Družb^ sv. Mohorja« v „Bčeli" 1852. 1., št. 1. V družbinem kole- darju 1878. 1. popisuje sam zgodovino družbe. Deželni poslanec je bil 1863., 1871. in 1880. L ; mestni odbornik od 1876. 1. Koro- škim Slovencem je bil Bleiv^eis in Jeran v jedni osebi. Telesno in duševno živ in gibčen je v slovenskem in nemškem jeziku pisal jedrnato in zanimljivo.
Lambert Ferčnik (1827 — 1887) iz Sveč v Rožni dolini na Koroškem, ožji rojak in sorodnik Andreju Einspielerju, za kaplana služboval več let v Rožu, trikrat v Žabnicah, pet let na mestni fari v Celovcu, dokler ni 1864. 1. prišel v Zabnice za dekana. Bil je navdušen popotnik, prehodil vso Slovenijo, Rezijansko, Moravsko, Češko, Bavarsko; njegova najdaljša pot je bila v Rim 1869. 1. Svoja potovanja je rad popisa val v „Slovencu^j osobito pa v ^Besedniku* 1876. in
Pisatelji. 159
1877. L, kjer se nahajajo njegove zanimive »Zgodovinske in potopisne črtice**. V tem listu je opisal K. Durnwirtha (1875), podal »Prijateljeve črtice iz A. Jane- žičevega življenja** (1870) ter razglašal narodno blago (1873).
Andrej Alijančič (1813 — 1894) iz Kovorja na Gorenjskem, je prišel še deček k svojemu ujcu v labodsko dolino na Koroškem, da bi se priučil nemščini in potem pomagal očetu pri trgovini. Ujec pa je dal pridnega in nadarjenega dečka v nižjo gimnazijo v Št. Pavel, v višjo v Celovec; osmo šolo je izdelal Alijančič v Ljubljani. Gorotan se mu je pa priljubil tako, da je v Celovec šel v semenišče, kjer je nanj blagodejno vplival spirituval Slomšek. Po raznih kaplan- skih službah je prišel 1848. 1. za župnika v Škocijan, kjer je s prostovoljnimi darovi župljanov popravil zanemarjeno cerkev in posebno pozornost obrnil na šolo, po Slomškovih načelih „ vrtove sv. katoliške cerkve*. Leta 1855. je postal šolski nadzornik doberloveške dekan ije. ^Slovenski p7'ijatelj*^ iz 1856. leta ima jeden odgovor na njegovo vprašanje, stavljeno učiteljem »Kako se s pridom čita oddelek: ,Bog, naš ljubi oče'.** Deset let je z velikim uspehom opravljal doberlo- veško dekanijo in proštijo ter 1873. leta postal pravi kanonik in ud okrajnega šolskega sveta za celovško okolico. Povsod se je trudil za to, da so njegovi kaplani morali poučevati krščanski nauk v slovenskem jeziku; Ud okrajnega šol- skega sveta se je večkrat potegnil za pravice slovenskega jezika, pa žal dostikrat brez uspeha. Odbornik „Mohorjeve družbe" je bil velika podpora gospodarskemu odseku.
Gregor Somer (1814 — 1893) se je narodil v Golšovem, mali vasici celovške okolice, in pohajal v Celovcu pouk za učiteljske pripravnike. Od 1834 — 1847. 1. je v Celovcu poučeval zasebni učitelj v najboljših rodbinah in poslušal med tem na iiceju predavanja Matije Ahaclja o kmetijstvu, sadjarstvu in prirodopisju in napravil izpit iz slovenščine pri Slomšku. L. 1847. ga je knezoškofijski ordinarijat namestil za učitelja, cerkovnika in organista v Borovljah. Ker je ministerstvo z ukazom z dn^ 11. oktobra odredilo, da se ima v prostonarodnih šolah poučevati v materinščini, se je Somer navdušeno poprijel tega načela. Koncem vsakega šolskega leta je izdajal tiskano „Napredovanje farno-šolske mladine v Borgvljah". Šolski nadzornik Rudmaš, pa tudi pohvalni dopisi v ^Novicah in v r,Slov, Bčeli*' so priznavali njegove lepe uspehe ; vsled tega je postal 1852. 1. vzorni učitelj (SRufterlcI^rer) za dekanijo spodnjerožansko; 1853. leta pa je prišel na c. kr. nor- nialko v Celovcu. Zavladala pa je sčasoma nestrpna nemška svobodomiselna stranka, preganjala slovenski živelj, pritirala marsikaterega slovenskega omahljivca ^ nemški tabor. Sicer so ga 1867. L Imenovali učiteljem na novo ustanovljenem ^^iteljišču v Celovcu in 1869. 1. okrajnim šolskim nadzornikom, pa vender uže ^o*?!. 1. poslali v nepričakovani — pokoj. Odškodovali so ga s tem, da je v Trebeličah postal začasni učitelj, pa krivica je ostala vender krivica. Slaboten s^je 1883. 1. preselil v Celovec, kjer je tudi umrl. Rodoljubni učitelj pa se ni zadovoljeval z izdavanjem slovenskih izvestij koncem šolskega leta, nego je tudi ^ »Slov. Bčeli" zagovarjal slovensko uradovanje, šolski pouk na podlagi materi- ^^ga jezika in sploh narodne težnje Slovencev na Koroškem ; 1851. leta je pod- pisal poziv, ki je vabil Slovence v »Mohorjevo družbo**. V prijateljski zvezi z ^-inspielerjem, Majarjem in drugimi koroškimi rodoljubi je stal v prvih vrstah narodnih boriteljev na Koroškem.
160 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Fran Miklošič (X813— 1892)
iz Radomerščaka blizu Ljutomera je hodil v prve šole v Ljutomeru, v latinske v Varaždinu (prva dva razreda) in v Mariboru, prišel 1830. 1. v Gradec na vseučilišče ; tu je občeval s Stankom Vrazom, A. Murkom, Kvasom, Kosarjem in Klajžarjem, pa tudi z interno- vanimi Poljaki. V šolskih počitnicah 1830. 1. je z Murkon^ potoval na Kranjsko in se seznanil s čopom, Kastelcem in Prešernom. Med mladeniči, s katerimi je občeval v Gradcu, se ga spominjaš- presrčnimi besedami St. Vraz :
Zdravi liste zdrave grane, Tvoju Ijubav, skrb i brigu
Franjo Gjure Miklošiča! Nikad neču zaboravit,
Na ruci ti bila srida Več ti ime uviek stavit
I sva Ijeta i sve dane ! U života moga knjigu.
Doktor modroslovja 1837. 1., je istega leta nadomeščal učitelja modroslovja do 1838. leta na jesen, pravoznanske nauke pa je bil dovršil uže poprej. Ker mu ni ugajala učna osnova, se je odločil za advokaturo in se napotil na Dunaj 1838. 1. ; po dveh letih je postal doktor prava in vstopil v službo dr. Bacha, očeta poznej- šemu ministru.
Poljski grof Vladislav Ostrovski v Gradcu ga je pismeno pripo- ročil Kopitarju na Dunaju, ki ga je radi obsežnih vednostij spravil v službo v dvorni knjižnici 1844. 1. Mnogo je učeni Kopitar občeval z mladim bistroumnim Miklošičem, pa prijateljska zveza je bila kratka, kajti še istega leta je umrl Kopitar. Po njegovi smrti je Miklošič postal cenzor slovanskim, novogrškim in rumunskim spisom in se korenito oprijel staroindščine, da bi si ustvaril trdno podlago za slovanščino.
Prvi plod njegovih trudov je bila ocena Boppove knjige „ Vergleichende GrammaUh des Sanskrit, Zend^ Griechischen, Latei- nischen, Litthauischen, Gothischen und Deutschen^^ v „Jahrbuch fiir Literatur. Wien'% 1844. I. Band 105. V tej nenavadno bistroumni kritiki uči Miklošič sklanjo, sprego in obrazila staroslo venskega jezika in se je pred učenim svetom oslavil tako, da je postal prva avtoriteta v slovanskem jezikoslovju. Takoj leto potem je izdal v Lipsiji samostalno delo „Radices \^) Hanka je raztrosil mnenje, da je Kopitarjevo delo. V „Slavische Bihliothek" 1851. 1. je Miklošič v silno ostrem' spisu sijajno pobil Hginko.^)
češka učenjaka Hanka in Palacky sta mislila, da Miklošič in poprej Kopitar panonsko hipotezo glede domovine stare cerkvene
Pisatelji. . 161
slovenščine zagovarjata iz katoliških obzirov. Leita 1849. je postal Miklošič izredni, 1851. 1. pa redni profesor slovanščine na dunajskem vseučilišču. Potem, ko je izdal štiri manjša dela s staroslovenskim tekstom, razširil je svoje „Radices" v „Lexicon^. Slovansko jeziko- slovje pa je zlasti pod njegovim voditeljstvom napredovalo z orja- škimi koraki. Pa tudi ta slovar ni več zadoščal, predelal ga je in pomnožil tako, da je narastel na 1171 stranij.
V predgovoru je navedeno ogromno slovstvo, katero je porabil v izdelovanju svojega slovarja. Slovar je urejen tako, da ima na prvem mestu staroslovenske besede, ki se zasledujejo po raznih staroslo venskih virih in slovanskih narečjih in drugih sorodnih indoevropskih jezikih. S tem delom je utrdil slovarsko stran ali besedni zaklad slovanskega jezikoslovja. Slovnično stran je raz- jasnil z delom „Lautlehre^ *) 1850. leta, in „Formenlehre der altslove- nischm Sprache" 1850. 1. (druga izdaja 1854. 1.). — Veliki napredek razvidi se iz slovnice, kije prišla 1874. leta na svetlo; znamenit je zlasti uvod, o katerem izpregovorimo pozneje nekaj besedij. Za dejanske potrebe je Miklošič za svoja predavanja na vseučilišču izdal posebno ročno knjižico*) 1854. L, ki je izšla na novo 1861. 1.
L. 1848. so se posvetovali akademiki o tem, da bi razpisala akademija nagrado najboljšemu jezikoslovnemu delu ; nekateri so predlagali, naj se nagradi nemška slovnica, Nemec Wolf pa je predlagal nagrado 1000 gold. za slovansko slovnico ; Šafarik in Palackjr sta podpirala ta predlog. Miklošič je dobil nagrado spisavši »Vergleichende Lautlehre^ i. d.^) Ko je komisija Miklošičevo delo — primerjalno glasoslovje — proglasila izvrstnim, ga je 1850. leta C. kr. akademija imenovala pravim članom ; po smrti tajnika Wolfa je Miklošič postal tajnik temu učenemu društvu.
Uže tukaj bodi omenjeno, da Miklošičeva dela, tikajoča se vseh slovanskih plemen ali jezikov, spadajo tudi v slovstvo vsacega slovanskega jezika, dasi so pisana nemški, ker jim je predmet zgodo- 'vinski razvitek slovanskih jezikov. Miklošič v teh knjigah ni podal pravil, kako naj pišejo slovenski pisatelji, nego je pokazal, kako govori narod, in uprav narodni jezik in narodno blago je sredstvo, '^i je narode zopet oživilo ali prerodilo ; saj je vzglede za svojo Witev zajemal iz tradicijonalnega slovstva. Podlaga njegovim delom je bila stara cerkvena slovanščina; na njo naslanjaje se je opisal slovanskih narečij zgodovinski razvitek točnejše, nego sta Grimm ^^ Diez razjasnila razvoj germanskih in romanskih jezikov.
11
162 • Zgodovina slov. slovstva. III. deh
V sintaksi je hodil samostalno in novim potem, opustil je tedaj rabljeni način, vprašati, kako izražujejo slovanski jeziki te one modroslovske kategorije, po katerih so se uredile slovn raznih jezikov, nego vprašal je nasprotno, kaj značijo besedne vr in besedne oblike. Miklošičevo delo je bilo težje od Grimmove in Diezovega, ker marsikatero slovansko pleme še ni imelo dol zgodovinske slovnice svojega jezika, katera bi se bila tudi ozir na narečja, kakor je nima še dandanes ne, in ker je trebalo mnc blaga zajemati iz nenatisnenih virov. S svojim slovarjem in prim jalno slovnico slovanskih jezikov je vrgel Miklošič novo sno^ tedanje jezikoslovno znanje sploh in na ta način zagovarjal ne sa: slovansko kulturo, nego je pospeševal občno kulturno stanje, se ne moremo spuščati v podrobnejše opisovanje Miklošičeve vpliva na razvitek jezikoznanstva, torej tudi ne na občno omiko spi nego omeniti je, kake zasluge ima za Slovence v obče. Takoj s četka svojega učenjaškega dela je nameraval ustanoviti glasilo slovanščino ; dodatni list k 3. št. „Novic^ iz 1850. 1. ima to-le zani Ijivo oznanilo:
j^Časopis za Slavensku istoriju i filologiju.^ Godine 1848. prestale gotovo svi časopisi, koji su u Avstriji za SlaveDsku knji- ževnost izlazili, a bez takovijeh knjiga književnost biti ne može; za to sam naumio od noviga lieta, da počnem izdavati: j^Casopis za Slavensku istoriju i fUologiju^ i to za sad bez odredjenoga roka. O vijem časopisom rad sam i književna zajednica, da se medju Slave- nima podiže i utvrdjuje.
U ovome časopisu biče :
a) originalni članci o Slavenskoj istoriji i filologiji; amo idu i priloži k istoriji Slavenske književnosti, ka geografiji, k etnogra- fiji, k mitologiji, k poznavanju narodne poezije Slavenske itd.,
b) recenzije Slavenskijeh i drugijeh knjiga o ovijem stvarima, cj bibliografija sviu knjiga, koje tiču Slavenske istorije i filo-
logije, a tu če se pomiujati i članci o ovijem stvarima, koje izidu u drugijem slavenskijem i kako vijem mu dragi časopisima.
Prva če se knjiga početi štampati prvijeh dana mjesica februara 1850. Članci če se primati na svakome Slavenskom jeziku a i u Njemškome.
Kad sam namislio ovaj časopis da izdajem, ja sam se po- uzdao u ostalu učenu braču po Slavenstvu, da če mi sve srdno po- magati u ovom teškome do duše ali za sve Slavene korisnome poslu. Po tome poznavajuči Vašu Ijubav k narodu našemu molim Vas u ime književnosti naše, da biste me u ovome poslu i potpo- mogli, a i druge, kojijeh ja još ne poznajem, na to pozvali.
U Beču, 1. prosinca 1849. F. Miklošič,
Pisatelji. 163
Poleg svojega mnogostranskega dela v slovničarski stroki se je poprijel tudi težavnega dela sestaviti slovensko -nemški slovar; ker 80 se pa razbila pogajanja s Cafom, obrnil se je 1850. 1. na Muršca*); vender ni utegnil dovršiti svojega načrta.
L. 1848 — 1849. je Slovencem nade vzbujalo tudi glede šolstva. Uže v Slomškovem življenjepisu se je povedalo, da je minister Thun Slomška in Miklošiča vprašal za svet glede ureditve prosto- narodnih šol. Miklošič je iz Kromeriža dne 9. januvarija 1849. 1. Muršcu pisal to - le :
Wie denhen Sie iiber unser Schultvesen? Ich bin eben jetzt
mit einer dies&n Gegenstand hetreffenden Ausarbeitung fiir das
Ministerium beschdftigt ; ich glaube, ich konnte bei dem gegen-
todrtigen Ministerio in dieser Hinsicht etwas durchsetzen und
mochte das JEisen schmieden, so lange es warm ist. Darin aber
mochte ich mich durch Sie, lieber Freund, und wenn moglich,
durch die ganze sloveniscl^e Gesellchaft unterstutzt sehen. Wollen
Sie nicht einzelne Glieder der slovenischen Gesellschaft oder viel-
leieht aučh die ganze Gesellschaft auffordern, diesen Gegenstand
in Berathung zu ziehen ? Es miisste jedoch unverziiglich geschehen.
Sie wisseny wie kurze Zeit das Eisen warm bleibt. Schreiben Sie
mir darilber sobald als moglich. Allen slovenischen Patrioten
meinen Standesgruss. Leben Sie wohl und verzeihen Sie die Saum-
seligkeit Ihrem treuen Freunde
Miklošič,
Navadno se misli, da je vlada naročila Miklošiču, naj sestavi berila za višjo gimnazijo. Iz lista, tu prvikrat priobčenega, bi se pa dalo sklepati, da se je Miklošič iz lastnega povoda lotil tega ^©la, ker je dne 14. novembra 1849. 1. pisal Muršcu med drugim :
Jaz namenim spisati knjige za branje za slovenske gim- nazije: ja sem to delo počel ali samimu ne bode mogoče ga do- vršiti tako hitro. Jaz Vas zato zelo lepo prosim^ ne bi li Vi meni
- ) O tej stvari je pisal Miklošič meseca januvarija 1850. 1. Muršcu: „Ja
^^^ sklenil izdati slovensko - nemški rečnik: kar sem skozi dolga leta nabral, ^^daj s pomočjo svojih dobrih prijateljev v Beču dopolnjavam. Ali če učeni ljudje ^ slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tiste popol- ^osti, katere toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam raci, meni poslati če kako zbirko slovenskih besed pripravljeno imate: Ertel, ki mi je od ^^Uke pomoči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil ^^e zbirki: Kopitarjevo, Rudeševo in celo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi
- ^8ai ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in hotel meni pomagati? Jaz rad
plačam, če kdo kaj za me naredi. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod ^Ifijžer sami vendar?"
11*
164 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
sami pomagali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z menoj združijo? Vzgled naj bode nemška knjiga za branje (Lesebuch), ki je pred nekaterimi meseci v Beču izšla* Fa ne treba, da vse bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvorov po volji bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knjigi bere. Prej ko ta knjiga ne izide, ministerstvo ne hoče postaviti učenikov slovetiščine v naših gimnazijah. Pišite skoraj svojemu prijatelju
Miklošiču.*)
Za ta berila je Miklošič prevedel nekoliko srbskih in poljskih pregovorov, podal nekaj drobtinic iz češke zgodovine, popisal boj lepe in pogumne Cenobije proti Avrelijanu. Najbolj ga je podpiral Ivan Navratil. Berila so se začela izdajati 1853. 1. in istodobno so- se v ^Novicah razglasila načela, katerih bi se naj zaradi jednotne pisave držali sotrudniki.
V obče so mislili v tridesetih letih, da bo moči vse Jugo- slovane pridobiti za jeden jezik, ki bi se mogel ustvariti iz sedaj obstoječih narečij. Sicer se je Miklošič s početka navdušil za to misel, ali v poznejši resnobni dobi je spoznal, da jezika ne delajo- pisatelji nego narod sam, zato je bil proti vsaki mešanici.
Slovanski jezikoslovec se ne more izogniti vprašanju : Kje- se je govorila staroslovenščina? S tem vprašanjem sta se temeljito- pečala Kopitar in Miklošič,®) ki se je naposled 1874. 1. v knjigi ^AU- slovenische Formenlehre in Paradigmen" z vso odločnostjo zavzel za panonsko hipotezo.
V stran pustivši tukaj njega preiskave, v koliki meri se na- hajajo slovanske besede v albanščini, rumunščini, grščini, ogrščini,') njegova »Acta et diplomata« id., preiskave o ciganščini,^) o zgodovini srbski — je iz slovnice slovanske, torej tudi slovenske razpravljal naj- raznovrstnejše predmete, n. pr. staroslovensko sprego,*) korenike,*®) tvoritev samostalnikov,") lastna krajevna,^^) osebna imena,") imena
- ) Miklošič je pisal o tej stvari Muršcu (list brez datuma) ; »Še jedno pa
to važno reč imam do Vas. Mi si toliko prizadevamo, svoj jezik v šole spraviti — ali ministerstvu knjig ne damo, brez katerih to ni mogoče. Jaz sem Vam že davno pisal, da sem sam slovensko berilo začel zbirati. Ali slišavši, da se je v Ljubljani nekoliko mož tega dela lotilo, sem svojo zbirko na stran djal. Sedaj pa slišim, da gospodje, kateri so to delo počeli, se ne morejo pogoditi, kar se gramatikalnih form tiče, tako da se bojim, da gospodje namesto fletno oblečenega fanta nam ne bi dali staro s krpami oblečeno babo. Zato sem sedaj drugikrat na to reč začel misliti in Vas in vse dobre Slovence lepo prosim, da bi mi v tem poslu pomagati hoteli."
Pisatelji. 165
mesecev/*) brezosebne glagole/^) tujke v slovanščini/*) nikalnice,") izvor besed, oblike trčt^^) oblike /rt//®) ojačenje in dolgost samo- glasnikov,*®) mestnik brez predloga v slovenščini,'") rodilnikovo končnico flfo,**) sestavljeno sklanjo,**) imperfekt,**) obrazilo /-b,*^) glagole intenzivnosti,*®) koreniko srtf *') i. dr.
V tako ogromni učenosti, ki je obvladala slovansko, romansko in indsko (ciganščina je novoindski jezik) jezikoslovje, in ob izborni učiteljski spretnosti je naravno, da mu ni izostalo priznanje; na dunajskem vseučilišču so ga 1851., 1856. in 1865.1. izvolili dekanom, 1854. 1. rektorjem. Važno mesto predsednika v izpraševalni komisiji za srednješolske učitelje je opravljal celih petindvajset let, namreč od 1854—1879. L
L. 1861. je postal dosmrtni ud gosposke zbornice državnega zbora, 1. 1863. dobil viteški red svetega Leopolda in 1864. dedno viteštvo.
L. 1883. se je v Miklošičevem rojstnem kraju in na Dunaju lijegova sedemdesetletnica praznovala z nenavadnim sijajem v uče- njaških kakor narodnih krogih slovanskih. Po zakonih mora v teh letih vseučiliščni profesor zapustiti svojo stolico ; Miklošič je po ^'ladi naprošen služil še jedno leto in stopil potem v pokoj. V tem času je še izdal „Mymologisches W6rterbuch der slavischen Sprache^.
Dasi je v cesarski dvorni knjižnici nakopičenih toliko slov- stvenih zakladov, kakor nikjer drugod v Evropi, da je moral Dunaj postali središče slovanskim študijam — to je Kopitar prerokoval žo 1809. 1. — je vender Miklošič tudi rad potoval. Uže v mladih l^tih se mu je vnelo hrepenenje po Carigradu, 1851. 1. je videl to l^rasno mesto pa tudi bogato Mihanovičevo rokopisno zbirko, ki jo J6 imel štiri leta pozneje doma na pregled. L. 1836. in 1842. je bil na Italijanskem, 1852. 1. na Francoskem in Nemškem in pre- gledaval rokopise ondotnih knjižnic. L. 1857. je potoval v Istro poučevat se o ondotnem narečju; 1856. 1. je bil v Dalmaciji in na Črni gori in je v dubrovniškem arhivu našel toliko srbskih listin ^^ 1189. do 1618. 1., da jih je izdal 1858. 1. z naslovom „Monumenta ^^r})ica**. Knjiga je posvečena srbskemu knezu Mihajlu Obrenovicu. Na Cetinju so ga sprejeli hladno in mu niso zaupali ničesar. Od 1860. 1. ni več zapustil Dunaja, razven če so mu zdravniki nasve- tovali kopeli.
V mladih letih je bil navdušen Ilirec in je zlagal tudi pesni, kakor drugi pisatelji in rodoljubi. Naravno je tudi 1. 1848. mogočno
l(]Q Zgodovina slov. slovstva. III. del.
delovalo na mladega navdušenega učenjaka. Njegovi rojaki v volil- nem okraju Sv. Lenarta so njega izvolili 1848. 1. v državni zbor. Tega zborovanja 1. 1848. in 1849. udeleževal se je Miklošič redno. Slovenci na Dunaju so imeli svoje društvo »Slovenija«, kateremu je predsedoval dr. Miklošič; nadomeščal ga je dr. Hladnik, tajnik pa je bil Anton Globočnik. To društvo je vodilo gibanje v javnih stvareh, sestavljalo prošnje na državni zbor, jih pošiljalo v podpis v domovino. Miklošiča je »Slovenija« poslala v Ljubljano, da se dogovori z znanimi slovenskimi rodoljubi v važnih poslovih. Slo- vesno 80 ga vzprejeli v zboru ljubljanskega »Slovenskega društva«, in ves čas njegovega bivanja v Ljubljani je akademijska legija opravljala častno stražo pred njegovim stanovanjem v Rudeževi hiši na Starem trgu.
V ustavodavnem državnem zboru se je Miklošič seznanil z ministrom Stadionom in se mu jako prikupil.
Minister je ustanovil na dunajskem vseučilišču stolieo za slo- vansko jezikoslovje in ga imenoval profesorjem dotičnega predmeta; vabili so ga v Vratislavo in v Berolin, ali on je ostal na Dunaju na slavo in korist vseučilišču.
Njegovo delovanje v državnem zboru se vidi iz Apihove knjige „Slovenci in 1848. l/% pa tudi iz listov Miklošičevih Muršcu, ki se prijavijo v Murščevem življenjepisu v ,jLetop. Matice Slov,^ 1897. leta.
Bil je dosmrtni član gosposke zbornice, pa v poznejših časih ni vselej glasoval tako, kakor bi si bili želeli Slovani. V tej zbornici je bil včasih poročevalec tudi v — vojaških rečeh in je radi »zaslug« v tem poslu postal tajni svetovalec, česar še nobeden narodni Slovenec doslej ni dosegel.
Umrl je 7. marcija 1891. 1. in je bil pokopan z veliko častjo ; ž njim smemo mi Slovenci biti ponosni, kajti Mtillenhof, profesor nemškega jezikoslovja v Berolinu, je rekel, da je bil Miklošič za svoje dobe največji jezikoslovec na vsej zemlji- Musfiafia, profesor romanskih jezikov na dunajskem vseučilišču, je po njegovi smrti izjavil v predavanju, da je bil naš rojak po njegovem mnenju naj- večji jezikoslovec v vsem 19. stoletju.
Pisatelji. 167
d) ^Slovenski Glasnik^' in njegovi pisatelji.
Uvod.
Kakor smemo smatrati protestantsko in katoliško dobo le aa uvod našemu slovstvu, ki se prav za prav začenja šele z Vod- nikom — ogromna večina knjig iz obeh omenjenih dob je imela praktično smer : učiti jezik slovenski ali služiti nabožnim potrebam — tako tudi tukaj lahko rečemo, da je skoro ves trud slovenskih rodoljubov in pisateljev od 1848. do 1858. 1. imel namen vzbuditi narodno zavest zatrto po absolutizmu in skrbeti za trdno gmotno pod- lago. Pesniki so zlagali večinoma rodoljubne pesni, n. pr. Toman, ki je svoji zbirki dal tudi naslov v tem smislu; Koseški je vzbudil navdušenje, kakor Hanka s svojim »Kraljevodvorskim roko- pisom« — petdesetletnica njegovega »odkritja« seje slovesno obha- jala po vsem češkem, ko je bil »rokopis« uže storil svojo dolžnost.
Mnogo slovenskih pisateljev se je pečalo tudi s slovenskim jezikoslovjem, seveda brez prave znanstvene podlage, katero je uprav v tem času nam Slovencem pa tudi ostalim Slovanom na Dunaju sijajno ustanavljal naš rojak — Miklošič. Raziskavala se je slovenska zgodovina — Trstenjak, Hicinger, Ravnikar — pa tudi bolj divinatorično in rodoljubno nego znanstveno in nepristransko. Mnogo je bilo slovenskih pisateljev, ki so se morali brigati za več strok v slovstvu; mnogi so se trudili poleg pisateljevanja tudi za narodno prebujanje v tistih okrajih, kjer so živeli ; skoro vsi so se pa 1848 — 1849. 1. živo ogrevali tudi za javne zadeve. Vender pa je ta praktična stran slovstvenega in rodoljubnega delovanja v tem desetletju uspela tako, da je Anton Janežič 1858. 1. ustanovil list »Slovenski Glasnik ^^) ki je bil namenjen zgolj slovstvenim
- ) Da se razvidi, kakov smoter je Janežič dajal „Slovens1cemu Glasniku",
evo njegov list Bilcu.
Dragi gospod!
Ker ho „Glasnik^ v prihodki je dvakrat v mescu izhajal in tudi nekaj več gradiva prinašal^ se obračam tudi do Vas, da bi zanj od časa do časa kaj pošiljali. Posebno želim, da ho v pri- hodnje bolj naroden, zatorej bi mi posebno vstregli z narodnimi pripovedkami, pesmami, prislovicami, zastavicami in enacimi rečmi o običajih in navadah, o jezikoslovnih zadevah in drugih narodskih novicah in staricah. Prav lepo bi Vas prosil, mi večkrat tudi kak dopis iz Eeke (o raznih predmetih) pošiljati. Pa tudi drugi sestavki druge baze mi bodo vselej ljubi in dragi*
168 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
svrham v ožjem in širjem pomenu, leposlovju in znanstvu. Po- prejšnji poskusi, n. pr. „Slovenska Bčela" in „ Glasnik slovenskega slovstva še niso imeli dovolj trdne podlage. Nisem tistega mnenja kakor Srb Gavrilovic v svojih »Pismih o slovenskem slovstvu«, da je Janežič v svojem ^Slovenskem Glasniku združe\al tiste pisa- telje, ki drugod niso sodelovali, da je omenjeni leposlovni list bolj krajevnega pomena, nego uprav nasprotno. Pridružili so se mu skoro vsi starejši pisatelji, pa kar je najvažnejše, oglasdo se je mnogo novih zelo nadarjenih močij, pesnikov, pripovednikov in znanstvenikov, čijih veljava je trajna v našem slovstvu: najbolj plodovita doba Cegnarjevega pesnikovanja je ozko združena s ^Slovenskim Glasnikom. Simon Jenko je svoje najlepše pesni objavil v ^Slovenskem Glasniku .^ in oglasil se je, dasi neopazen, Simon Gregorčič in drugi, n. pr. Ivan Ve sel, katere opišemo v IV. zvezku, v Stritarjevi dobi.
Mislimo, da ne zabredemo preveč, če rečemo, da je živahno gibanje v začetku našega ustavnega življenja, to je v 1860 — 1870. 1. navdušilo za pesništvo marsikaterega navdušenega in nadarjenega mladeniča, ki si je pozneje izbral drugo pot v slovstvu, na primer Fr. L e v C a , Janka Kersnika, Josipa Jurčiča, Greg. Kreka. Priljubljeno je bilo epsko pesništvo, glej Valjavca, Frankolskega, Umka, Bilca i. dr.
Slovensko pripovedništvo se je začelo gojiti šele v »Slovenskem Glasniku"^ ker je Anton Janežič bodril in podpiral mlade nadar- jene pisatelje. Poleg starejših pripovednikov, n. pr. Mencingerja, Zamika in drugih, se je začel razvijati uže Jurčič ; tudi pesnik Jenko je takoj v prvem tečaju objavil tri pripovesti, namreč : »Spomini«, »Tilka« in »Jeperski učitelj«; vsem tem povestim je vzel snov iz narodnega življenja. Najbolje pa je pogodil to smer Levstik s svojim »Martinom Krpanom z Vrha«. Ta Martin je pravi tipus pristnega Slovenca iz takega okraja, kamor še ni dospel tuji vpliv, da ni pokvaril niti človeka kot osebnost, niti jezika ; take
Vaša povest „ Sveti večer" se mi zdi za ^Koledo"^ bolj pri- pravna; bom jo torej v ^^KoUdi" natisniti dal. Ali ^Glasnika^ redno dobivate? Toliko v naglici. Z Bogom.
Vaš
prijatel
V Celovcu 2.15. 58. Ant. Janezic,
C. kr. prof.
Pisatelji. 1 69
pokrajine so Notranjsko in Dolenjsko. Večini povestij je zajeta snov iz narodnega življenja, n. pr. Mandelčevi povesti »Ceptec«, ali pa iz dobe, ko so se prvotni prebivalci naših pokrajin bojevali z Rimljani. Davroslavova povest »Kranjska nevesta« nas povede v srednjo dčbo, v cvetoče Benetke.
Časten vrstnik ^Slovenskemu Glasniku^ je /bilo »Cvetje iz domačih in tujih logov« ; kakor kaže ime, je prinašalo najlepše proizvode tujih slovstev in iz slovanske književnosti. V klasičnem slovstvu se je prednost dajala grščini ; zastopani so Platon, Sofoklej in Ksenofont ; izmed latinskih pisateljev se prikazuje samo Vergilij ; primernejši bi bil Horacij ali Ovidij, pa izbirati se ni moglo, ker se je porabilo to, s čimer se je kdo takrat slučajno pečal. Isto velja o novejših slovstvih, izmed katerih nahajamo zastopano italijansko, špansko, angleškega in francoskega pa. ne. Schillerja je jako lepo udomačil Cegnar po »Mariji Stuart« in »Viljemu Tellu« ter »Wallen- steinovem ostrogu«, ki gaje izdala »Slovenska čitalnica v Trstu«, severno slovstvo pa Erjavec po Andersenovih pravljicah. Zastopani so Rusi po Lermontovem in po narodni pesni o polku Igorjevem, a Poljaki po Cajkovskem, cehi po Chocholovšku, ki pa je tvarino vzel iz južno-slovanske zgodovine.
Poleg teh prevodov je prinašalo „Cvetje*^ tudi izvirne slovenske pesniške umotvore, med katerimi pa prevladuje epika. U m e k si je izvolil življenje sv. Cirila in Metodija, Frankolski tragičen dogodek iz zgodovine celjskih grofov za predmet, Krek pa božični praznik; lirsko struno sta ubrala Umek in Bile.
Najodličnejše delo v tej zbirki in sploh v tem času pa sta Jurčičev »Deseti brat« in nedovršeni »Cvet in sad«. S temi izvir- nimi deli stopamo uže v Stritarjevo dobo, in se bode tam obšir- nejše razpravljalo o Jurčiču.
Pa tudi znanost ni zaostala, zlasti se je oziralo na prirodo- slovje, v katerem sta se odlikovala Tušek in Erjavec.
V tem, ko se je leposlovje, osobito pesništvo, otreslo praktične smeri in ko je začelo služiti svojemu pravemu namenu, duševni zabavi, je tudi njega zunanja oblika, slovenski jezik, dobila trdnejšo podstavo. Na podlagi Miklošičevih del in nekaj pa samostaltio so začeli mlajši jezikoslovci, n. pr. L. Hrovat, se natančneje pečati s slovensko skladnjo, preiskujoč, kako se rabijo posamezni skloni in posamezni nakloni ; tudi takim spisom je ^Slovenski Glasnik** od- piral svoje predale. L. 1858. je Levstik v ^Novicah napisal svoj
170 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
glasoviti članek : »Napake slovenskega pisanja.« Da bi pokazal, v kakem slogu se morajo pisati slovenske povesti, pri- občil je takoj v prvem tečaju »Slovenskega Glasniku" uprav tako glasovito povest: »Martin Krpan.« Popolnem pritrjujem Stritarju, da nam je 1858. 1. mejnik v razvitku slovenske proze, samo ob- žalovati je, da se tako malo pisateljev dr���i teh naukov ; a temu se ne bodemo toliko čudili, če uvažujemo, da je Levstik dostikrat sam preziral svoje nauke. Vsekako pa sodim, da je v vseh zadnjih petdesetih letih od 1848. 1. počenši najbolj markantna osebnost v našem slovstvu Dolenjec Levstik; radi tega sem ga tudi postavil samega na svoje mesto na konec te knjige. Fr. Kosmač je opisal rokopise ljubljanske licealne knjižnice; on se je iz prostega slu- žabnika popel do pisatelja.
Ugodna usoda je Slovencem v tej dobi naklonila tudi dva odlična prirodoslovca Tuš ka in Erjavca, ki sta tej stroki položila neodmakljiv temelj v našem slovstvu. Na korist tej stroki je bila Kleemanova strast proti Slovencem, ki ju je oba odrinila med Hrvate; tam sta si razširila obzorje, a si tudi z znanjem hrvaščine prisvojila bolj slovanski slog, nego bi to bilo možno pod vplivom skoro popolnem nemške odgoje, ki sta jo dobila v naših srednjih šolah. Tušek se je omejil bolj na znanstveno obdelovanje te tvarine^ prirejajoč knjige za srednješolski pouk; zato je njegove knjige izdajala »Slov. Matica«. Zmožnosti Erjavčeve pa so bile obširnejše, saj so ga priznavali v učenem svetu, rado pa ga tudi čita priprosto ljudstvo in nežna mladina, ker ima narodni jezik tako v oblasti kakor malokdo v Slovencih in ker ga na drugi strani diči redka nadarjenost pripovedovanja, opisavanja in učenja, razumeti prirodo in jo razložiti tudi drugim. Zato je Erjavec mladini .najbolj pri- ljubljen pisatelj.
Njegov dar pripovedovanja in zdr&vi humor mu odločuje tudi odlično mesto med pripovedniki, med katerimi mu je morda naj- bolj soroden Janez Mencinger. V prirodoslovni stroki sta delovala tudi A. Zupančič in J. Ogrinec.
V tej dobi se oglaša tudi uže zdrav k r i t i c i z e m ; saj uže v prvem letniku »Slovenskega Glasnika** vpraša Cegnar: »Je-li nam kritike treba?« in odgovarja sam, da je treba kritike, pa še stroge, ker smo napredovali toliko, da ne zadošča samo rodoljubni namen pa dobra volja. Slutil pa ni, da niti on sam ne zadošča — Levstiku; ni vedel, da Janežič, oziraje se na svojega sotrudnika, ni natisnil
Pisatelji. 171
jako ostre ocene Cegnarjeve epske pesni »Pegam in Lambergar« — iz peresa Levstikovega.
Teh razgovorov se je udeležil tudi Ferdo Kočevar s spisom »Kos kritike« *), kjer ugovarja Godini Verdeljskemu, ki je svoje misli izrazil v sestavku »Potrebe slovenskega slovstva«.
Brez vpliva so bila razmišljavanja o slovstvenih slovenskih rečeh obeh pisateljev Godine Verdeljskega in Ferda Kočevarja- Žavčanina; obema je nedostajalo temeljite podlage.
Značilno pa je za strujo v slovstvenem gibanju, da tečaj ^Slovenskega Glasnika** 1868. leta zaključuje Jos. Stritar s spisi »Želodec« (šaljiv govor), »Kritična pisma« in s poskušnjo prevoda »Mazeppe«, da bi pokazal nasproti Koseškemu, kako je treba pre- vajati.
Nekoliko oslabljeno zdravje, nekoliko prepričanje, da na- stopajo nove čile moči z novimi nazori, je pripravilo Janežiča, da je ustavil svoj „Slovenski Glasnik'\ ki je bil častno izpolnil nalogo svojo.
Anton Janežič (1825 — 1869)
iz Leš pri Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem je, dovršivši latinske šole v Celovcu, takoj začel 1848. 1. učiti slovenščino na istem zavodu ter je prvo uro mnogobrojnim poslušalcem navdu- šeno razlagal, kako koristen in lep je slovenski jezik ; potem je postal učitelj slovenščine na celovški realki in je to službo oprav- ljal do smrti.
Kakor druge rodoljube vzbudile so tudi njega „Novice'\ katere je marljivo čital. Navdušen Slovenec je učil brezplačno slovenščino na gimnaziji ; ker je pa nedostajalo knjig, je spisal 1849. leta slovnico.*) Slovnica obsega razven oblikoslovja 280 vaj, prislovice, basni, smešnice, povesti, pesni; drugi del, izdan istega leta, je imel tudi Malavašičev prevod Klessheimove pesni »Das Engelein«, Koseškega prevod »Pesem o zvonu« in besednik v abecednem redu. Knjigo je pomnoženo in popravljeno izdal šestkrat. V do- polnilo tej slovnici je izdal 1850. leta nemško-slovenski, 1851. leta slovensko-nemški slovar.^)
Kakor pripoveduje Scheinigg v Jarnikovem življenjepisu, po- rabil je Janežič Jarnikove rokopise ; sodelovali so Drobnič, Fresl, dr. Muršec, Navratil, Škerjanec, Sumper in Vrečko. Skrbno je
- ) gSlov. Glasnik" 1863.
172 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
dalje nabiral besedno gradivo, kar mu je zelo koristilo, kajti uže v treh do štirih letih se je razprodal prvi natis ; na podlagi nemško- češkega slovarja Fr. Šumavskega v Rankovi izdaji je s pomočjo Cigaletovega slovarja priredil novo izdajo.^)
Posebno plodovito mu je bilo 1854. 1., kajti v tem je razven drugih del izšla ^Slovenska Slovnica"* }] Te dve deli sta bili za raz- vitek in poznavanje nn^šega jezika neizmerno važni, kajti s pomočjo teh del je bilo manj zmožnim in jezika neveščim pisateljem možno, izražati točneje svoje misli ; te dve deli sta bili podlaga občni slovenski pisavi in j edinstvenemu slovenskemu pisme- nemu jeziku. Nobena slovenska slovnica se ni še tako splošno odobravala kakor ta ; nastala je po sodelovanju združenih sloven- skih rodoljubov. Prejšnji pisatelji slovnic so gledali preveč na narečje svoje ožje domovine ; tako Metelko, Šmigoc in Muršec ; jedini Murko je izjema. Janežič sam pravi, da je slovnica posneta po ljudski govorici vseh Slovencev. Druga prednost te slovnice je ta, da so vzgledi vzeti iz živega narodovega jezika, posebno iz narodnih pesnij in iz boljših pisateljev; izkazal se je Janežič modrega pedagoga. Ko si je bil Janežič tako utrdil podlago, je začel slovenskim šolam preskrbevati berila; tudi tukaj je pogodil pravo pot. Prva knjiga v tej stroki je „Cvetje slovanskega naroda"* ,^) Nameraval je izdati tudi srbske, poljske, češke in ruske narodne pesni v izvirnem jeziku, pa ni dobil dovolj podpore. Med sode- lavci se nahajajo M. Valjavec, Val. Janežič, M. Majar, M. Kobe, O. Caf, Robič, Drobnič, V. Kurnik.
Začela se je pa od 1849. 1. naprej v šolah odkazovati sloven- ščini večja važnost, postajala je zapovedan predmet rojenirh Slo- vencem na srednjih šolah ; zaradi tega je bilo treba prirediti pri- mernih beril, ker Bleiweisova in Miklošičeva niso več ugajala. V ta namen je izdal ^Cvet slovenske poezije"' .^] 1861. 8^ 117. J. Leon. Posebno v poprejšnjih čitankah se je premalo oziralo na poezijo, človeku najblažjo duševno zabavo in v jezikoslovnem nauku naj- potrebnejšo tvarino; dodal je torej Janežič tudi nekaj poezij iz hrvatsko-srbskega slovstva. Šolskim zahtevam pa je še bolj ustregel s nCvetnikom"" ^] in „Cvetnikom slovenske slovesnosti*". Prvi je ob- segal dva dela; polovica sestavkov v nevezani besedi je bila popolnem nova in imela pripovedovalno ter opisovalno vsebino, pa tudi nravno-poučnih spisov se je porabilo nekaj; „Cveinik"" je bil namenjen nižjim razredom srednjih šol. Višjim pa je bil do-
Pisatelji. 173
ločen jjCvetnih slovenske slovesnosti*".^) Za uvod služi kratek pouk o pesništvu, potem sledi 136 lirskih (17—117), 69 epskih (118—272} pesnij, tri dramatične (273 — 291) in 32 poučnih prozaičnih sestavkov (292 — 380); nekateri so natisneni prvikrat. — II. izdaja 1869 — in. izdaja 1870. V tretji izdaji je izpustil nekaj poetične vsebine in je pomnožil dramatski in prozaični del. Da je skrbel samo za šolske knjige, bi si bil pridobil nevenljivih zaslug za razvoj sloven- skega pouka, raztegnil pa je svoje delovanje na širše polje, na vseslovensko s tem, da je izdajal slovenske leposlovne liste. Ko so „Novice" 1843. 1. začele zbirati okoli sebe skoro vse tedanje pisatelje in buditi narodno zavest, čutili so Slovenci proti koncu prvega desetletja njihovega delovanja, da je treba lepemu slov- stvu ustanoviti posebno glasilo.
Josip Drobnič je začel izdajati ^Slovensko ČheW\ »berilo za obudo in omiko slovenskega duha«, v Celju 1850. 1.; izhajala je samo tri mesece. Še istega leta meseca julija vzbudil je Janežič Drobničevo v Celju zamrlo „Čbelo" v Celovcu z naslovom ^Slovenska Bčela".^) List je izhajal prvega dne vsacega meseca. Sodelovali so Caf, Cegnar, Ferčnik, Fresl, Jeriša, Frelih, Lesjak, Levstik, Litijan, Majar, Navratil, Oliban, Podgorski, Razlag, Robida, Simandl, Šta- pančič, Sumper, Svečan (Einspieler), Škerjanec, Šribar, Terdina, Trstenjak, Toman in dr. Naročnikov je imela „Bčela" blizu štiristo. — V drugem tečaju 1851. 1. izhajala je „BčeW 1. in 15. vsacega meseca in je dajala več prostora leposlovnemu berilu, »s čimur posebno našemu krasnemu spolu in sploh našej mladini vstreči želimo!« Važen je v prvi številki drugega letnika Janežičev se- stavek »Živeli Slovenci!«, kjer predlaga, naj se ustanovi »Družtvo za izdavanje dobrih slovenskih knjig«. Tretji tečaj je zopet napre- doval v tem obziru, da je izhajala „Bčela" vsak teden; prva šte- vilka je objavila »Povabilo k družtvu sv. Mohora«. Izmed obširnih spisov omenimo Terdine »Prevodi speva iz Ilijade« in »Zadnja vojna čara Solimana« ; »jB in L sta vokala slovenska«, Bšlankin (Caf). V 49. številki vabi Janežič k nadaljnemu naročevanju, obe- tajoč, da hoče v nastopnem letu prinašati 1. poštene pesmice (narodne in umetne), 2. povesti (izvirne in prevedene), 3. življenje- pise imenitnih Slovanov, 4. popise navad in šeg, 5. poučne sestavke iz raznih vednostij, 6. slovstvo in umetnost, 7. slavonske novice, narodne pregovore in zastavice. Kljubu temu lepemu pro- gramu je četrti tečaj 1853. 1. pešal ; s št. 27., str. 216. je nehala
17-4 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
„Bčela" izhajati, kateri je on pisal »Zmes« pa »Slavenske drobti- nice«. Z istim številom ^Bčele"", 7. julija 1853, ko je ustavil r.Bčdo, je začel izdajati ^Glasnik slovenskega slovstva^. ^^) Imel je sicer dovolj lepega in mnogovrstnega blaga, pa ni bil dovolj podpiran.
Matija Majar, Ferdo Kočevar, Razlag, Janko Vijanski, Drobnič in drugi so povdarjali, da se osnuj zopet leposloven list; zana- šajoč se na splošno podporo, začel je Janežič izdajati y^Glasnik Slovenski^ ^^) Vsebina lista je bila razdeljena sploh na tri skupine, a) zabavno - lepoznansko v vezani in nevezani besedi, b) poučno- lepoznansko, c) razni izdelki narodne poezije in slovansko berilo.
Ta list je večinoma podpirala slovenska mladina, ki je bila jasno zrcalo duševne zmožnosti one dobe ; Janežič je bil za svoj list pridobil najboljše mlajše pisatelje, n. pr. Erjavca, Tuška, Mencin- gerja, S. Jenka, Umka, Jurčiča, Andrejčkovega Jožeta in druge, ki sb pod njegovim vodstvom vstopili v slovstvo. Privabil pa je tudi starejše veljake, n. pr. Cegnarja, Valjavca, Trštenjaka in druge. Ta list je bil za svojo in za nastopno dobo velike važnosti.
Za večje spise je pa bil okvir r Glasnikov" preozek; zato je izdajal od 1862. 1. počenši „Cvetje iz domačih in tujih logov^^^^) kjer so se tiskali tako izvirni, kakor iz drugih slovstev, posebno iz slovanskih jezikov na slovenski jezik prevedena dela. ,yCvetje obsega jedenindvajset zvezkov. Med temi deli naj se omenijo Schil- lerjev »Viljem Teli« in »Marija Stuart« (Cegnar), »Platonova Apo- logija« in »Kriton« (Božič), »Babica Božene Nšmcove« (Cegnar), »Ksenofontovi Spomini na Sokrata« (L. Hrovat), »Virgilijev Georgi- kon« (Šubic), »Chocholovškova Agapija« (Podgoričan), »Živalstvo« (Erjavec), »Deseti brat« (Jurčič).
Istega leta, ko je podal ^Glasnik omikanemu slovenskemu občinstvu, je sestavil prostemu narodu knjigo ^Slovenska Koleda",^^) — ^Slovenska Koleda" je izhajala 1858. in 1859. leta ter obsegala spredaj navadno koledarsko vsebino, potem pa prinašala pesni, povesti, življenjepise, krajepise in igro »Jagodice«, poslovenjeno
v
po Smidu. Urejeval je ^Koledarček"' od 1861. do 1869. leta in jjVečermce" od 1860. leta počenši. — Omeniti nam je še knjige nabožne vsebine .^Zgodovinski Katekizem" 1853. Knjiga se je do- vršila zvečine s pomočjo mladih slovenskih duhovnikov in bogo- slovcev; predgovor je napisal Št. Kociančič. Na pomoč je bil tudi J. Marnu, da je ta 1863. 1. izdal svojo znano kratko slovnico staro- slo venskega jezika.
Pisatelji. 175
Tudi na drugi strani je od mladih nog podpiral Slovence; 1848. 1. je bil odbornik »Slovenskega društva« v Celovcu, tam je osnoval knjižnico za slovenske dijake in kot mnogoletni tajnik »Družbe sv. Mohorja« bil mnogo let duša njenemu delovanju.
Nesmrtni vlastenec, poglej iz višin, Kako rod slovenski slavi Tvoj spomin; Hvaležnost, ljubezen se v serci glasi: Naj Janežič blagi na veke živi!
Da se razvidi, kako ljubeznivo je Janežič vabil v svoj krog mlade pisatelje in jih učil, se tukaj natisne njegov list z dn^ 19. no- vembra 1865. 1. Janezu Bilcu.-
Dragi prijatelj!
Ne zamerite, da Vam ne vtegnem tolikokrat pisati^ kakor hi radi saj sami veste j koliko imam opravil; zatorej tudi danes samo nekaj vrstic.
Kar se tiče „Svetega večera*^ (glej J. Bile), sem Vam še v prejšnjem listu sporočil, da dohite za tiskano polo po 5 gld. (J. Bilo ni stavil v tem obziru nobenih zahtev. Pisatelj) kakor pri ^Cvetju*^. Ker bode povest ozaljšana s tistimi podobicami, kakor original, in ker te podobice še niso dospele v Celovec, zato se natis se n^ mogel pričeti. Brž, ko bo dovršen natis, izplača mi g. Leon honorar in še tisti dan ga Vam pošljem. Ce pa knjiga ne izide do novega leta, pošljem Vam jaz kak znesek popred. Kar se tiče ^Tarbule*^, moram Vam sporočiti, da se meni sploh prav dopada in da želim, da kmalu zagleda beli dan. Nekaj poprave pa se mi zdi, da je potreba, da izide na vsako stran v prav olikani podobi; med manjšimi rečmi bi jaz svetoval
a) da se predlog v nikdar ne rabi kot poseben zlog kakor v hrvaščini u; to se prav lahko spremeni;
b) enklitike stoje na več mestih na prvem mestu iz začetka stavka, n. pr. sem povzdignil, namesto povzdignil sem itd. ;
c) včasih pišete Simeon potem spet Simon, včasih Tdrbula — Tarbula; oboje ne more biti prav, vsaj se da verz brez posebne težave lahko prenarediti;
d) želeti bi bilo, da se kaka posamezna beseda iz prejšnjega verza ne postavlja v sledečo ver sto, n, pr, :
Čudna misel mu navdaja Srce. S strupom ga napaja.
e) Tu pa tam je treba v zlogu še kaj opiliti. Kar se tiče izdaje, z našimi knjigarji v tej zadevi ni nič opraviti; morebiti jo prevzame kak knjigar v Ljubljani; ako pa ne^ skusil jo bom, malo opiljeno še, pa jaz za „Cvetje^ spraviti na svitlo, če ravno
176 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
se po zapopadku ne vjema z namenom „Cvetja'^, Zato Vam jo pošljem nazaj.
Da me v kratkem razveselite s kakim manjim spisom za ^Glasnika". Z Bogom,
Tu se naj omeni tudi brat Valentin Janezič, porojen 1832. 1. v Lešah, ki Živi sedaj v pokoju v Celovcu v dostojanstvu višjega štabnega zdravnika. S po- kojnim dvornim svetnikom Štefanom in sedanjim profesorjem Majcigerjem v Mari- boru, je izdajal pisan dijaški časnik v Celovcu; iz tega lista se je vzel marsi- kateri sestavek tudi v „Slov. Bčelo^, n. pr. »Zakaj ,na unem kraju Drave* svete Marjete dan osem dni poprej praznujejo in svetega Jurija dan pozneje, ko na tem kraju?** Valentin Janežič je pisal o zdravilstvu, o svrabu (scabies). V n^lo- venski Bčeli*^ J 851. 1. je od Val. Janežiča »Slavoljubc in »Vladimc (po ruskem).
Josip Marn (1832-1893)
iz Štange na Kranjskem je kaplanoval v Horjulu in prišel potem na ljubljansko gimnazijo 1857. L, kjer je učil slovenščino in vero- nauk ; častni kanonik je postal 1889. 1. Marljivo je v 1848 ~ 1849. 1. podpiral slovenske časnike, posebno pa „Vedeša^ in „Danico", kateri je od početka do smrti ostal zvest sotrudnik, in pa ^Slo- venca". Pisal je o raznih predmetih, najljubši pa so mu vender bili kratki sestavki, primerni duševnemu obzorju nežne mladine, kateri je bil namenjen „Vedeš^ n. pr. »Blagi mladenič«,^| »Povra- čilo«,*) »Kmet in tat«,^) »Plačilo nehvaležnosti«.*) Da je tako rano začel pisateljevati, izvira iz tega, ker je uže v »Alojzijevišču« pisal v domači časnik „Daničico'% katero je 1851. 1. urejeval sam, sode- lovali so Frelih, Rogač, Stritar, Lah, J. Žvegelj i. dr. L. 1852. je pisal v Janežičevo „Bčelo*' in 1858. 1. v koledar »Slovenski Bomar".
Nastopivši službo profesorja na ljubljanski gimnaziji (učil je verozakon in slovenščino), se je začel marljivo pečati s tvarino svojega predmeta. Marn je bil prvi, kateri je v izvestjih ljubljanske gimnazije objavljal sestavke v slovenskem jeziku 1860., 1861.*) in 1864. leta.
Tisočletnica Cirila in Metodija, praznovana 1863. L, prešinila je bila vsa domoljubna srca: na raznovrsten način so Slovenci izkazovali svojo hvaležnost do slovanskih blagovestnikov ; Marn je izprožil in uredil spominsko knjigo , ®) v kateri se nahajata dva njegova sestavka ; v prvem govori o svetem pismu in slovenskem slovstvu, v drugem razlaga važnost Nestorjevo za rusko zgodovino- pisje. Istega leta je vsled prošnje Janežičeve uredil staroslovensko slovnico.') Zvest podpornik je bil „Zgodnji Danici" od 1862. do
Pisatelji. 177
1873. L, kjer je 1862. in 1869. 1. govoril o osnovi nove gimna* zije in o srednjih šolah sploh, 1866. 1. o »Matici«, o Janežiču id., in v „Slovencu od njegovega početka; branil je pesni Fr. Cimper- mana proti nasprotnikom,*) navdušeno pozdravil Miklošičevo vza- jemno slovnico slovanskih jezikov, priporočal „Naučny slovnik".^) Ko je dunajska »Slovenija« slavila Stritarjevo dvajsetletnico slovstvenega delovanja, opomnil je, da bi Stritar mogel slaviti uže petintridesetletnico , ker je v „Daničici'^ 1851. leta objavil štiri sonete. Primerjal je Prešernovo dobo s sedanjo ; *®) oporeka se lahko, da sedanji »slabi« časi niso v nobeni zvezi s Prešernovim časom; srčno se je spominjal cehov v sestavku »Postavme Pala- ckemu pomnik« *^) in »čehoslovan gre na dan«.**) Zagovarjal je ozko zvezo med Slovenci in Hrvati ; ") nastane pa vprašanje, kako izvršiti to, ko navadno zahteva močnejši, da se slabši podvrže brez- pogojno. Krepko se je ustavljal Dittesovim načelom **) glede od- goje; ko Slovenec je ponosen *^) in poln nade v prihodnjost ko kato- ličan in Slovan,*®) in Avstrijanec. (A-E-I-O-U.) Dasi mu je v to svrho služil „Jezičnik^^ da je opisaval slovenske pisatelje, je njihovo življenje in delovanje narisal tudi v ^Slovencu^ j^]
Obširnejši deli v tej stroki sta pa »Kopitarjeva spomenica^^'^ in „Jesnčn%k*^ ^^^ katerega je izšlo trideset snopičev od 1863. do 1893. leta. V teku tridesetih let se je nekoliko izpremenila smer nJe&ičnihu^. L. 1864. je v Praprotnikovem „ Učiteljskem Tovarišu^ začel objavljati »Pomenke o slovenskem pisanju«, seveda na pod- lagi Miklošičevih del. Pisal jih je v obliki dvogovora med »Po- rednim učencem in neporednim tovarišem« ; predmeti tem dvogo- vorom so bili : slovenski jezik, razne oblike v slovenskem pisanju id. ; v vsakem letniku omenjenega časopisa je bilo od 1863 — 1867. . petdeset razgovorov. V nagrado za te spise si je pisatelj izgovoril nekoliko ponatisov. Obzor tem spisom se je širil od leta do leta ; v III. letniku se govori o občnih in posebnih imenih slovanskih narodov; V. letnik sega uže v slovstveno zgodovino, kateri je izključno posvečen od IX. letnika naprej. Trije letniki IX. — XI. obde- lujejo Metelka in abecedno vojsko, sicer ne sistematično, nego po tvarini, kakor mu je bila pristopna. Dobro bi bilo, da bi kdo uredil
♦) Posameznih imen ne bodemo navajali, ker se navadno nahajajo taki spisi v tečajih tistih let, ko je umrl dotični pisatelj, in ker so v tej knjigi nave- d eni zadej v bibliografiji.
12
178 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vsebino teh treh zvezkov in združil v jedno knjižico, manj važne reči pa izpustil. V XIL letniku je opisan Peter Hicinger; odslej je navadno po več pisateljev obdelal v jednem letniku ; v XIII. letnik je poleg Umka uvrstil tudi Jan. Nep. Nečaska, bržkone iz spošto vanja do visoko cenjenega ravnatelja Ijublj. gimnazije; XIV. letnik prinaša M. Pohlina in Vodnika, XV. 1. Čebeličarje ; XVL in XVIL prve sodelavce Bleiweisove ; z XVIII. se vrača v Prešernovo dobo ; XX. 1. nam riše Bleiweisovo delavnost in se poklanja Miklošiču o njegovi sedemdesetletnici; z XXI. se povrača v najstarejšo dobo, v 16. in 17. stoletje; z XXII. L prehaja v 18. stoletje; XXVI. L razpravlja dobo stare cerkvene slovanščine; XXVn. Luka Jerana, in ostali trije XXVIII.— ^XXX. novejše pisatelje. Na ocene v „Ljub' Ijanskem Zvonu in „Slov. Narodu je odgovarjal on sam v „810- vencu"" 1884. 1. št. 35, 79 ; 1885. št. 105 ; 1886. št. 79. Ker je v jednem letniku popisanih včasih jako mnogo pisateljev, posebno v XXIII. — XXV., je nemožno, da bi se bil pečal z vsakim temeljiteje; življenjepisni podatki in naslovi spisov so zanesljivi, dasi tudi tu pa tam nepopolni. Ko duhovnik se je bolj oziral na pisatelje svo- jega stanu ; sploh pa imajo „Jezičniki" ko delo skrajne marljivosti stalno vrednost ko doneski k zgodovini slovenskega slovstva ; Trubarjevo dobo je v XXI. letniku opisal vender prepovršno ; kajti knjigi „Ta celi Psalter (v moji Zgodovini L, str. 104, sub 12) in „Ta celi novi Testament" (v moji Zgodovini L, str. 105, sub 18) se nahajata v ljubljanski licealni knjižnici, kakor sem se sam pre- pozno prepričal 1895. 1., in vender sta v njegovem nJesičniku" XXI. odpravljeni vsaka z dvema vrsticama!
Ker je bil Mam prisrčen prijatelj Bleiweisu in Jeranu, ker je bil osobno znan z mnogimi slovenskimi pisatelji, osobito na Kranjskem, je bil on kakor ustvarjen za to, da je opisal njihovo delovanje in tako pozabnosti otel marsikaj, kar bi se bilo izgubilo za vselej.
Pripomniti je še, da je Marn pomagal tudi prevajati „Sveio pismo", poslovenil Ezdrove, Juditine in Esterine knjige. Mnogo- letni odbornik in predsednik »Matici Slovenski« je mnogo .pripo- mogel k razvitku tega zavoda, ko vesten in navdušen učitelj slo- venščine pa v mnogih učencih vzbudil ljubezen do domovine in pisateljevanja. Vesten duhoven in učitelj, navdušen Slovenec in izredno marljiv pisatelj je smel z mirnim srcem koncem plodonos-
Pisatelji. 179
nega življenja vsklikniti : „Nulla dies sine linea,** O nJezičniku^ poje Funtek po pravici :
Poslopje si obširno stčsal, V njem kipe naših mož izklesal, S cvetovi njih vrlin Okitil njim spomin.
Anton Oliban ^) (1824 —1860) iz Moravč na Kranjskem, bil za duhovnika na Koroškem <v Šmarju v labodski dolini je Placidu Javorniku pomagal spisovati razlaganje sv. pisma), na Štajerskem (Šent-Martin pri Slovenjem Gradcu) in zopet na Koroškem do smrti 1. 1860. Uže dijak je v pesmicah izražal pobožno mišljenje, D. pr. »Veliki petekc, > Velika nedelja«.^) Enake pesni so »Človek sim, krščen simc,*) »Novomašnik«,*) >Pred podobo križanega Jezusa«.') Največje delo je: >Oče naš in deset božjih zapovedi «.*) 1854. L. 1848. je pisal v „8lovemji"' o sloven- ščini na Koroškem; v slovenskem društvu v Celovcu je sprožil slovniške pomenke v,^ot7tca^** 1.1853. in z veseljem pozdravil ^Slovensko Bcelo*^), katero je po Drobnica prevzel A. Janežič.
France Cegnar (1828 —1892)
od sv. Duha blizu Škofje Loke, je po dovršenih srednješolskih naukih podpiral Cigaleta in Potočnika pri urejevanju ^Slovenije" in „Ljub' Ijanskega Časnika^, pristopil k pošti v Ljubljani, potem v Trstu 1859. 1. Dijak na ljubljanski gimnaziji se je z L. Svetcem, Bohincem, P. Jerišo in drugimi vadil v slovenskem jeziku s tem, da so pisali za-se novine. Njegova prva pesen je znana žalostinka »Na grobih« *) (»Blagor mu, ki se spočije«) zložena 1. 1849., ki kaže dokaj pesniške zmožnosti.
Za časa prvega razvitka vplivale so nanj nemške pesni, katerih je nekoliko prevel, n. pr. »Žalost deklice«,*) »Planinski lovec« *) (Schiller), »Pevčeva kletev« (Uhland) ; Schiller je ostal Cegnarju skoro vse življenje najljubši pesnik, katerega nam je deloma izborno udomačil.
Poleg nemškega vpliva pa se rano prikazuje utis srbskih narodnih pesnij, katerih je poslovenil mnogo, n. pr.: »Štefan Dušan«, »Svetniki del6 blagoslov«,*) »Marko Kraljevič in Musa Kesedžija«, »Pad carstva srbskega«,^) »Mati sv. Petra«,*) »Hudobni sin«, »Ko- sovka deklica«, »Solnčeva sestra in paša tiran in«.') Vpliv srbskega pesništva se pokazuje v pesmici »Vezilo« *), tako v besedah kakor v slogu.
Od 1. 1857. prevagujejo izvirne pesni, n. pr. »Zornici«, »Zarji«, »Vinska trta in oblaki« ; »Sanj nemiloserdnega kneza« nas močno spominja Levstikovega »Ubežnega kralja« ; te pesni so iz let 1856
12*
180 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
do 1860. Anton Janežič je skrbel za to, da so Cegnarjeve pesmice zbrane zagledale beli dan z naslovom: »Pesmi«*) 1860.1.
Ta knjižica obsega večinoma izvirne pesni, deloma uže znane, deloma nove. Predmeti so jako raznovrstni, a dosledno izvedeni v lepi obliki, v narodnem jeziku, kakor ga je morda za one dobe v oblasti imel samo Cegnar. Knjiga je napravila tolik utis na Slovence, kakor v zadnjih časih Gregorčičeva zbirka.
Slika te dobe bi ne bila popolna, če ne omenimo pesni : »Slave oglas« *") in nje družice »Slovenija Slavi« ") iz viharnega 1848. 1.
Pozdravljal je slovenske vojake, vračajoče se iz Ogrskega; ") slavil je Jelačiča ) bana, češ, vsi Slovenci se ga vesele.
Iz tega se razvidi, da se je uže takrat zelo zanimal za javno življenje; to zanimanje je pozneje na stran porinilo njegovo lepo- slovno delovanje.
Z 1860. letom, ko je izdal svoje »Pesmi«, smemo postaviti mejo prvi dobi Cegnarjevega pesnikovanja, kajti odslej je združil VBC svoje moči v prevajanje velikih Schillerjevih dram. »Marija Stuart«^*) in »Viljem Teli«") sta izšla v Janežičevem „Ovetju i& domoMh in ptujih logov" 1861. in 1862. leta. »Valenštajna« **) je založila »Tržaška Čitalnica« 1866.
Prevel je Cegnar te igre na tako izboren način, da se lahko v vzgled stavijo vsem enakim delom; pripomogli so k temu lepemu uspehu njegova pesniška nadarjenost, izredno znanje jezika in • — Levstik.
V vzgled bodi iz »Valenštajna« ta-le pesen :
Trohdr. Dragonec. Brvi lovec. Oba lovca.
nrugi oklepnik. Redniki naj dad6!
. Strelci {vsi oh e^um)^ ^ , ^^^^^^^ ,
PJ^olominovie zanas naj govori. ^. ^^^^^j^,
(Hote odtti).
Stražnji glavar. drobir I stražnji glavar.
Samo en kozarček, tovariši, zdaj še ' Fridolanca za glavarja imelal
D 1, . ■ .,?'**'?'"»<? , Drugi oklopnlk (poje).
Sntlemu P.kolom.noviCu nazdravimo! ^^^^^jg;^ „^ ^^^.^^ ^^ ^^^.^ ^^^^
{Pije), Y bojišče, kder svoboda vlada.
Krčmarica {prinese steklenico vina). L« v bitvi možak je vreden Se kaj,
Rada ga dam. To ne pojde na roviš. Jam srce v škodilo poklida;
Gospoda, naj srečen bil posel bi vaši ?^*"? ?*7 «^^^^"5 ^^^^^ ^^ ^^J^^ ^ ^ * ^ Oprt je le nase, na svoje moči.
Oklopnik. {Zadaj stoječi vojaci se mej petjem
• naj živ6! zbližajo ter zapojč v zbori).
Pisatelji.
181
Zbor.
Tam zanj ae drug nihče ne bori, Oprt je le nase, na svoje moči.
Dragonec.
Svoboda vzčla slov6 od sveta Zdaj hlapca le zred i gospoda: Lok^Tstvo, zvijača v oblasti imd Sinove mehkužnega roda. Svobdden mož je bojnik sam6, Ki smrti gledati more v ok6.
Zbor.
Svobdden mož je bojnik sam6, Ki smrti gledati more v ok6.
Prvi lovec.
Trepet, skrbi odvrže na stran,
Bojaznim prsi zaklane;
Osodi jezdi naproti drzan,
Ce denes ne, jutri zad6ne ;
Ge jutri zadčne, pa denes naj vsak
Posrčbije še hipov ostanek sladak.
Zbor.
Ce jutri zadane, pa denes naj vsak Posrčblje Se hipov ostanek sladak.
K ženitvi nevabljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlat4; Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca.
Zbor.
Ne snubi dolgo, ne kaže zlatd; Ko migDol bi, zmore trdnjavo srca.
Drugi oklopnik.
Dekle brezupno, kaj plakaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti! Domovija nejma nobena mu vas, Ne vtegne zvestobe hraniti! Osoda nagla poganja ga v dir; Ž njim ide srca njegovega mir.
Zbor.
Osoda nagla poganja ga v dir; 2 njim ide srca njegovega mir.
Prvi iovec
(prime oba soseda za roki; drugi store takisto^ i vsi, kteri so govorili, stopi v polkrog.)
Tovarši, vrzimo na konja brzd6. Naj srce oddahne se v boji! Šumi živenje vse še gorkč, Na n6ge! da kri ne odrdji.
{Kozarce zopet nalijo; trknovši pijd.) Kdor nej života se tvegal nikdar,
Za c6no mu bilo njegovo nej mar.
Stražnji glavar.
Vešči mu padel je Žreb iz nebčs Nej treba se zanj ukvarjati; Tlačdn od prsti ne obrne oččs, £er meni zaklad izkopdli. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi.
Zbor.
Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi.
Prvi lovec.
Ko jezdec pridirja i vranec njegov, Vsa družba se zdrzne od straha. Po gradi so luči i polno svatčv,
Zbor.
Kdor nej života se tvegal nikdar, Za ceno mu bilo njegovo nej mar.
Drugi lovec.
Na meča konico zdaj svet je oprt;
Mečniki, radostni bodite!
Do sreče, oblasti vam pot je prodrt,
Če združeni krepko stojite!
Nikder tak visoko nej krone svetih.
Da srčen skak4č bi ne skočil do njč.
Zbor.
Nikder tak visoko nej krone svetl6. Da srčen skakač bi ne skočil do njš.
(Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje).
Pripomniti je, da mu je zdatno pomagal Levstik vsaj pri nekaterih prevodih; to kaže posebno jasno oblika, kjer seje vender preveč sile delalo jeziku, n. pr. Prolog k Valenštajnu str. 1 :
Mi smo ge stari, ki se vpričo vas
Gorečim trudom izobraževasmo. Str. 4. V prihodnjih tisočletjih živ6ta ;
Zato sedanj estijo skopovati ; > 5. Da ne osramoti je ž i z n i oder ; ^ 7. Ker ona, k a meji ter veže vse; » 17. Ki m mlada Trčka^ vojvodin šurjak » 7. A v trumah drznih ke mogočno vodi, i. dr.
182 • Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Manj novotarij pa kaže prevod iz češčine »Babica« *^) (1862), ker je zabranjeval uže v narodnem duhu spisani izvirnik, da se v slovenskem prevodu niso rabile prenagljene oblike.
Jasno so pokazali ti prevodi, da je Gegnar slovenščino obrazil za najvišjo stopnjo pesniških umotvorov, za klasične drame.
Žal, da se pesnik ni ohranil samo slovenskemu leposlovnemu slovstvu; njegovo goreče rodoljubje ga je privedlo na to, da se je mnogo bavil s časnikarstvom.
»Primorcu", ki je izhajal 1866. 1. v Trstu, je bil Gegnar prvi sotrudnik ; pisava tega lista je bila v tem času lepa. V »Ilirskem Primorjanu'^, Trst, 1866. je pisal na primer »o prihodnji avstrijski politiki« št. 18 — 20; »o istrskih zadevah«.
V poznejših letih se je tesno oklenil ^Edinosti" in zvesto pomagal Viktorju Dolencu, tako da je za njegovega sodelovanja »Edinost bila pisana v lepiem narodnem .slogu.
Za slovstvene zadeve se je vrlo zanimal ; odgovoril je J. Macunu na sestavek: Neke besede o moji »Krestomatiji« v „I^ublj, Čas." št. 8; objavil odlomek iz igre »Deborah« (Mosenthal) št. 27 — 29; opozoril na nekatere pesni iz Danjkove zbirke, katerih ni omenil M. Majar, n. pr. »Gostuvanje«, »Kosec« id. V št. 44. istega časnika je zahteval ostro kritiko za slovensko slovstvo **) in mično opisal pot iz »Pazna v Trst«**), iz »Trsta v Ljubljano«.^®)
Kljubu obilnemu časnikarskemu poslu seje še včasih v njem oglasila pevska žila; zložil je slavospeve »O posvečevanju zastave Delalskega podpornega društva v Trstu« ^Y »Njega VeHčanstvu cesarju Franu Josipu I. **) in cesarici ob Njiju bivanji v Trstu dne 17. — 19. septembra 1882. L«; »Dr. Lavriču« "), »Matiji Doljaku v spomina **) id.
Gegnar je bil krepka pesniška individuvaliteta, ki si je takoj v začetku pisateljevanja odbrala določeno smer. Njegove pesni so delale na mladino istotako močno kakor Gregorčičeve^ če tudi ne pride trajno v poštev ko potopisec in ocenjevalec, če tudi je pozneje ko javni zagovornik slovenskih pravic skoraj zadušil v sebi izvirnega pesnika, si je vender s prevajanjem Schillerjevih dram pridobil za stalno odlično mesto v slovenskem slovstvu.
Franc Jeriša - Detomil (1829 — 1856) iz Št. Martina pod Šmarno GorO) se je pravoslovja zasebno učil doma, pozneje na Dunaju, a prestopil nazadnje v. modroslovje. Umrl je za kolero na Dunaju. Mogočno je vplivalo nanj 1. 1848, kajti oglasil se je v ^Novicah 1.1848., str. 57 — 58 >Narodni stražnik« v pesni:
Pisatelji. 183
»Ljubljanski učenci svojim junaškim bratom na Dunaju«. Objavivši nekoliico rodo- ljubnih pesmic v ^Sloveniji* leta 1848. in v »Fcdciu*, razglasil je triindvajset »Hebrejskih melodij« po Byronu v r,Novtcah' 1862. 1. Za vzvišene misli mu je jezik preokoren, pomešan s hrvatskimi oblikami. Vrlo se mu je posrečilo »Rojstvo Gospodovo« po Herderju.^) V nevezani besedi je rad seznanjal slovensko občinstvo z ruskimi razmerami, n. pr. »Boji konj z volkovi po okrajinskih stepah na Rusov- skem«.*) Iz srbščine je preval: »Poslednje pismo rajnega vladike Cemogorskega Petra Petroviča Njeguša«.') Bil je JeriSa vedno odličen dijak živahnega, ideali- stičnega mišljenja; znal je mnogo modernih jezikov. Na Dunaju se je bil seznanil z vseučiliščnikom Leop. pl. Schulz-Strasznickim, čegar oče je bil profesor na ljubljanskem liceju; ta mladi prijatelj mu je dal na svoje stroške napraviti na- grobni spomenik, njegov prijatelj Fr. Cegnar mu je zložil v spomin te- le vrstice:
Zgodaj si se, svetla zvezda, utrnila, Zgodaj vdova si poslala struna mila, Kako pela na zeleni Savi si Po okrajnah, kjer slovensko srce bije ; V koru pevcev ni več nežne harmonije. Ker tvoj srčni glas več ne doni.
Anton Umek-Okiški (1838—1871)
od sv. Ane na Okiču na Kranjskem, učitelj na celovški gimnaziji. Izvrsten dijak ljubljanske gimnazije je 1862. leta občno pozornost vzbudil z lepim ogovorom, s katerim je osmošolec, priporočuje součencem temeljito se učiti materinščine, slovo jemal od zavoda, ki je Slovencem vzgojil toliko odličnih mož. Zvest geslu »Vse za vero in domovino« je Mariji na čast zlagal pesmice in jih objavljal v „Danici^.^) Prevel je tudi Deržavinovo odo »Bog«. Najbolj znani pa sta njegovi obširni epski pesni, ki jih je dal na svetlo 1863. 1. ; v jedni opeva življenje in delovanje Cirila in Metodija^)*), v drugi pa slovenskega misijonarja Knobleherja.^)
Predmet tej epični pesni je življenje slovenskega misijonarja Ignacija Knobleherja. V I. delu popisuje v raznih pesmicah slovo od posvetnega veselja, od domovine, pot čez Rim, pripravljanje za težki posel na Libanonu ; v II. delu misijonsko delovanje v Afriki in vrnitev domov ; v III. delu popisuje v nevezani besedi Knobleher- jevo življenje. Misijonsko življenje pa ni primeren predmet za tako obširno epično pesen.
♦) »Prvemu pevanju« je predmet: »Sv. Klemen papež in mučene«, drugemu .. . >Ciril poslan h Kozarom najde ostanke sv. Klemena«, tretjemu >Metod narišd^ '< ■ bolgarskemu kralju Bogaru poslednjo sodbo in mu jo razlaga; Bogar se da krstih' ] i in se pozneje odpove vladarstvu«, četrto : >Ciril in Metod prideta na Moravsko^, peto: »Ciril in Metod v Rimu«, šesto: >Ciril umrje v Rimu«, sedmo: »Metod ukroti Ijutega hunskega vladarja«^ osmo: »Metod kersti Bofivoja, vojvoda češkega«* deveto: »Metodova smrt«.
]^g4 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Ko je Janežič začel izdajati y,Slovenski Glasnik'*^ se mu je takoj pridružil Umek kot sotrudnik v vezani in nevezani besedi. Vzvišeni pomen pesništva popisuje pesen: »Pevec buditelj«, zlo- žena in govorjena o priliki Vodnikovega godu 1. 1862. v ljubljanski čitalnici, ki je poslušalcem segla globoko v srce.
Posebno rad se je spominjal slavnih mož in prijateljev svojih, n. pr. Knobleherja*), profesorja Antona Globočnika,. škofa Ant. Alojzija Wolf a*), škofa Jerneja Vidmarja*), Iv. Macuna^) vračajočega se v Zagreb, mladega pesnika in prijatelja N o ž arj a *), Jerana, Janežičaid.
Njegove pesni je na svetlo dal Ant. Janežič.*) Dele se prvič v pesni, drugič gazele in sonete, in tretjič v pripovedne pesni.
L. 1863. je dr. Valentin Fasetta, zdravnik v Benetkah, izdal na Dunaju : ,,Marci Antonii Mureti InstUuUo Puerilis" v jednajstih jezikih; v lepi obliki je slovenski prevod priredil Umek.
Za ^Glasnik** je pisal tudi povesti, n. pr. »Zakleto mesto« (1858), »Previdnost Božja«. Po njegovi smrti je iz zapuščine prišlo nekaj povestij na svetlo, n. pr. »Lazarjeva dvojčka«. (^Slov." 1875.)
Iz Dunaja je dopisoval marljivo v ^fDanico] ko je Janežič bil ustanovil »Besednik**^ je 1869. leta Umek prevzel uredništvo. Pisal je o raznovrstnih zadevah, n. pr. o farnih bralnicah, o kato- liških političnih društvih, o slovenskem programu, o združeni Sloveniji id.
Simon Jenko (1835— 1869)
se je porodil na Podrečem na Sorskem polju, preselil se pozneje s stariši v Praše, hodil najpoprej v smledniško šolo, ker v domači župniji ni bilo šole, potem pa v Kranj, kjer je dovršil prosto- narodne šole 1847. 1. Njegov stric Nikolaj, frančiškan v Novem mestu, ga je vzel k sebi in je gmotno in duševno skrbel za nadar- jenega nečaka ; čitala sta sv. pismo v srbskem prevodu, F6nelono- vega Telemaha in Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«. V Novem mestu je dovršil šest latinskih šol in šel nadaljevat svoje študije v Ljubljano. Njegovi odlični vrstniki so odšli na Dunaj, on pa, brez podpore, je šel v celovško semenišče in tam ostal jedno leto. Vender mu ni ugajal duhovski stan; zato se je vpisal v modro- slovje na dunajskem vseučilišču, črez jedno leto pa je prestopil v pravoslovje. V tej dobi se je moral bojevati z bedo, ki je v svojih
Pisatelji. 185
nadedkih rano končala njegovo življenje. Od 1861. do 1863. 1. je bil domači učitelj v Reinleinovi rodbini na Dunaju. Tej dobi ve- ljajo besede: n -^ x,^ * -.•
«' ^ Gor]4, kdor zatajiti
Prisiljen voljo in sreč,
Bedakom posoditi
Oas mora, glavo in roke.
Dobil je Knaflovo štipendijo, katere so pa bile takrat mnogo manjše. Ko se je doma v Prašah pripravljal za izpit, priredil je tudi pesni svoje za natis % Giontini mu jih je odkupil za 300 gld. Prvi rigorozum prebivši je vstopil v službo notarja Stergerja v Kranju, 1866. 1. je prestopil k odvetniku dr. Prevcu v Kamniku in 86 ž njim vred preselil v Kranj, kjer je umrl dne 18. oktobra 1869. 1.
Pesnikovati je začel Jenko rano; v četrtem razredu gimnazije je zakrožil nekaj neosoljenih pesnij, mej njimi tudi »Polikratov prstan«. Svoje prvence pa je potem sežgal Uspešneje se je bavil s pesništvom na ljubljanski gimnaziji. Leta 1854. so se ljubljanski osmošolci Bril (umrl 1855. L), Erjavec, Mandelc, Kermavner, Tušek, Zamik, M.Povše, Jenko zjedinili k skupnemu društvenemu delovanju in začeli spisovati „ Vaje'% dijaški list. Mnogo „ Vajinih'^ sestavkov je prišlo potem na svetlo v Janežičevem „Slov, Glasniku.*^ Pesniki med temi mladeniči so bili Bril, Mandelc in Jenko. ^Slovenski Narod" 1869.1., št. 135, je iz „Yaj" objavil pesen »Slovanski dan«, čije tretja kitica se glasi:
Vsi čujte gromeli na glas, Prišel je odmerjeni čas! Od krajev, kjer solnce izhaja, Do krajev, kjer solnce zahaja, Kar nosi Slovana imč, Naj složno poda si rokč.
Leta 1854. se prikazujejo njegove pesmice v »Novicah**^ ka- terim je bil Jenko zvest sodelavec do 1858. 1., ko je Janežič okolo sebe zbral vse odličnejše slovenske leposlovce.
Predmetov svojim pesmicam ni iskal v kaki megleni oddalje- nosti od dejanskega življenja, ni pogledal v globino človeškega srca, ker mu je za to bilo življenje prekratko, nego navadni pojavi v naravi, na domači zemlji mu ugajajo, n. pr. »Mraknenje solnca«, »Megleiiica«, »Divja rožica«.
»Obrazom«, vencu njegovih najlepših pesmic, ki so prav za prav izraz njegovega življenjskega modrovanja, je predmet večinoma vzet iz narave; saj poje sam »Vstala je narava«.
186 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Vse, kar se godi okoli njega, zanima ga in mu vzbuja pri- merne čute, žalostno ga dirne »Pogreb« ; nad vse drago bitje mu je »Mati«.
Porojen na Gorenjskem, v tem divnem delu slovenske zemlje, je gorko ljubil svoj ožji rojstni kraj ; naravnost ga moramo ime- novati pesriika ali slavitelja »Sorskega polja« ; v tem je podoben svojemu bratu Ivanu, ki je tudi zložil več pesmic z naslovom: »Na sorskem polju«. (Pesmi, 60— -74.)
Trdi boji v njegovem kratkem življenju so ga gotovo navajali na to, da je z lastno usodo primerjal tudi usodo male svoje domo- vine in gorko čutil njene bolečine.
V njegovem pesnike vanju, ki obsega dobo od 1. 1855. — 1863.^ smemo zadnja leta smatrati ko tisti čas, ko se je njegovo rodo- Ijubje razgrelo v neizčrpno ljubezen do vsega slovanstva ; pesni : »Naša zgodovina« (»Kje nek zemlja grobe krije?«), »Buči, buči, morje, adrijansko« so izraz tega čuvstvovanja.
Ta trpka stran slovenske ali občeslovanske zgodovine mu je udahnila neminljivi pesni »Naprej« in »Pobratimija« ; druga se nahaja uže v »Vajah" ^ prva se je natisnila v „Slov. Glasniku'- 1860. leta. Bojevito koračnico, ki je sedaj lastnina vseh Slovanov, spremlja pobožna »Molitev« :
Ti, ki si nas ustvaril kakor listja, trave id.
Poleg goreče ljubezni do nebrojnega vseslovanstva pa je ta mož mehke narave čutil potrebo, da ga ljubi drago bitje. Pesni erotične vsebine so : »Moč ljubezni«
Nova moč ljubezni Ude mi pretresa. Kak je lepa zemlja, Moja zdaj nebesa.
»Obujenke« in druge. Pa vender bi se moglo soditi iz nekaterih pesnij, da ljubezni ni vselej smatral z resnega stališča, ko poje:
Čez kratkih mescev pet Sva videla se spet, Pobesil jaz oči, V stran gledala si ti.
(IzpremembaJ.
Mislim pa, da je tu več šale nego Heinejevega cinizma. Pesen »Naš maček« pa se je popolnem krivo razumevala; ona je ostra satira proti samomorom iz ljubezni.
Pisatelji. 187
V epsko pesništvo se šteje »Zaklad«. (Druhal, ki koplje zaklad, stori obljubo, da Mariji Devici odda polovico zaklada; ko ga pa izkoplje, se ne meni več za obljubo) ; nasledek je :
Pa groza! Odpre se prepad In kad jim požre in zaklad; Delitve več treba ni blo.
Pripovedni pesni sta tudi »Knezov zet« (Kmetskega stanu vrtnar 86 je zaljubil v knezovo hčer, ki po noči gre za njim in v Kolpi utone, ker jo je zvabil v vodo) in »Morski duhovi«.
V njegovem slabotnem telesu sta bivala krepka duša in zdrav humor. Jenko je opeval to, kar je res doživel; pri njem ni nič narejenega^ nič umetnega; zavoljo tega so njegove pesni naravne. Držal se je pa tudi narodnega govora in mišljenja.
Manje važnosti pa so njegove povesti; uže v „Vajah'^ se nahaja »Ljubezen in osveta«, vsem povestim v nSlov. Glas." 1858: »Spomini«, »Tilka« in »Jeperski učitelj« je snov vzeta iz narodnega življenja gorenjskega.
Tilka je jako neukreten kmetski fant, ki je prišel snubit v stari očetovi obleki, seveda brez uspeha. V poznejših časih je sam pripovedoval : »Za jeden las je manjkalo, pa bi se bil oženil.«
Istotako je »Jeperski učitelj« pristna slika preprostega in revnega učitelja; na kmetih, ki sosedom tudi številke pove za lote- rijo ; jeden kmet je dobil terno in je iz hvaležnosti učitelju postavil spomenik na grob.
Te povesti so vzete iz narodnega življenja, v jeziku pa se nahaja mnogo germanizmov.
Jernej Križaj Sever jev (Jažvik 1838—1890) iz Orehka na Notranjskem, duhoven tržaške škofije, umrl kurat pri Sv. Antonu blizu Kopra. Znak njegove osebnosti je nežna občutnost, veselje in trpljenje ljubezni; to dokazujejo njegove pesmice: >Trojno srce«, »Alenka orehovska«, »Glas valov«, »Spomin in obstanek« vse v ^Slov. Glasniku'^ 1864. 1. Jednake vsebine je tudi »Karanfil«, prevod iz ruščine. Spisal je novelo »Blaženka«, ki opisuje bržkone dogodke iz njegovega življenja. V Trstu bivaje dve leti se je naučil italijanščine in spretno poslovenil dve igri Silvija Pellica, »Tomaž Mor« (Janežič, »Cvetje^) in »Frančiška z Ri min i «.
Janez Bile
porojen 1839. 1. v Ilirski Bistrici na Notranjskem, živi sedaj upokojen duhovnik v domačem kraju, V slovenskem slovstvu je pisal v vezani in nevezani besedi od 1856. 1., ko je začel jako marljivo opisavati v „Novicah** svoj rojstni kraj ali pa bližnje pokrajine
188 Zgodovina slov, slovstva. III. del.
na Notranjskem in v Istri; tako nahajamo tam »Popis Bistriške doline«, in v nastoppem letniku „Novic** »Šege in navade v Bistriški dolini«; spis »čiči in čičarija« *) je prišel v čitanke za srednje šole. S pesniškim vzletom je opisana Cerknica *) ; v tem opisu se radostno spominja preprostega kmeta Matije Svečana v Bistrici, kateri pre slovensko slovstvo pozna bolje nego marsikateri osmošolec. Po- pisal je tudi Reko*), kjer je dovršil srednje šole. Zanimale so ga tudi druge strani našega slovstva ali narodnega življenja, nabiral je za „Novice** narodne pregovore po Notranjskem, manj znane besede za Wolfov slovar in narodne vraže za Navratilovo zbirko. Gojil je tudi pripovedništvo spisavši povest iz domačega življenja, naslovljeno »Sveti večer« *), in za Družbo sv. Mohorja »Slovenski drvarji« ^) 1888. 1. Ko duhovnik službujoč v domačem kraju je pred tridesetimi leti začel spisavati »Zgodovino fare Trnovske na No- tranjskem«.*) Posnetek se ie neLtisnil \ „Laibacher DičceaanblaM-u^ ^ in s tem se je storil začetek važnemu zgodovinskemu podjetju, namreč »Zgodovini kranjskih fara«, katero vodi Anton Koblar.
Bolj obsežno pa je Bile deloval ko pesnik; uprav letos je štirideset let, odkar pesnikuje, kajti 1856.1. je zložil prvo pesmico: »Bistriška«. Njegova poezija je lirska, največ je zložil slavospevov svetnikom ali odličnim posvetnjakom : proslavljal je Cirila in Me- todija*) ob tisočletnici ; njegove pobožne lirske poezije prinašata „Damca'* in ^Slovenec, katerima je zvest sotrudnik do najnovejših ^asov, posvetne pa Janežičev »Slovenski Glasnik^ ; sploh je bil Janežiču priljubljen in marljiv sodelavec. Njegova pobožna lirika obsega pesni Mariji na čast, na primer himne'), ki so se iz jjDanice** ponatisnile v dveh snopičih. Združene posvetne in po- božne pesni se nahajajo v zbirki : »Pervenci«*) 1864. Posvečeni so Strossmayerju :
Saj boljšega Slava nima sina Ko Tebe, vrli Daš vladika! Časti in ljubi domovina Te, roda našega »kinč in dika<.
Knjiga se začenja s pobožnimi pesmicami; tretja božična je prav za prav prizor, v katerem nastopajo pastirji, sedem angelov,
- ) Dnč 23. oktobra 1879. 1. piše 2iga Bobinee Bilcu: Milosti, gosp. knezoškof
se Vam prelepo zahvaljujejo za skrb in trud, ki ste ga imeli pri spisavanju kro- nike. Preden se bo pričelo z natiskovanjem, pride v „Dioc. Blatf* kratek poziv naslanjajoč se na prejšnje izjave v zadevi spisovanja zgodovine Ijublj. Škofije; vsled tega odpade uvod Vašej kroniki, kar — sem prepričan — Vas ne bo žalilo*
Pisatelji. 189
izmed katerih vsak nekaj izpregovori, zadnji pa sta družba pastirjev in družba angelov. Za temi se nahajajo v »Pervencih« rodoljubne pesni, slavospevi posameznikom, pesni o naravi, jedna pesen za veselo družbo, »Vinska terta«, v kateri se vrste samospevi in zbori ; na koncu zbirke je znana »Slovenija oživljena«, ki se je ponatisnila iz nSlav. Glasnika** 1861. 1. Pesnik sam je skromen, priznava, da se mu duh ne vzdiguje v nedogledne višave :
Zatorej pesmice pohlevne Vladika, Tebi posvečujem; Boječe pesmi so in revne Jih krilu Tvojmu izročujem.
Epske vsebine je samo »Tarbula, keršanska junakinja«.
Na Perzijskem se je krščanska vera lepo širila, dokler je ni začel hudo preganjati šah Sapor II , sodobnik Konstantinu Velikemu (309 — 380). Vedeži in zgodovinarji perzijski so kristijane počroili pri njem, da so izdajalci domovine in prijatelji Rimljanom.
Starega neustrašenega kristijana Simeona je Sapor vrgel v ječo; k njemu je na tihem prišla njegova hči Tarbula.
Simeon je storil mučeniško smrt, Sahinja Kandaka pa je nevarno zbolela. Vedeži so šahu natvezli, da jo je otrovala njena strežnica Tarbula. Vržejo jo v ječo. Vedež se zaljubi vanjo in jo hoče rešiti, če bi postala poganka in ga vzela v zakon. Tega pa ni storila, nego volila je smrt. Predmet je tragičen, dejanja pa je premalo; kakor slišim, se izdd pesen v popravljeni obliki.
Dasi se splošno vjemam s tem, da Bilcu jezik ne teče povsod pravilno in gladko, so vender nekatere pesmice njegove v „Slov. Gl.*^ prav ljubke, n. pr. »Sava«, »Zvončik in vijolica« (obe v „Slov. Glasniku'* 1863). V lepem narodnem in jasnem slogu poje v prvi pesnik :
S podnožja mu (Triglavu) bistra
Savica kipi,
čez stene, čez skale
V dolino bobni.
V dolinah pa druge Sumijo vodč
In materi Slavi
V naročje hit6.
Priznati treba, da je pesnik tudi napredoval, kar kaže »Venec na grob K. Klunu« v nSlovencn"* 1896. Proste pesmice z naslovom »Pomladančice« se nahajajo v Janežičevem ^Slovenskem Glasniku** in Lampetovem „Dom in Svetu** 1892; v dr. Lampetovih „Drobti' nicah 1888. 1. se čita pesen »Kraljici presvet. Rožnega venca« in »Iskrice« v j^Učit. Tovarišu^,
190 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Ker je nekaj let študiral v Reki, se je jel zanimati za hrvatsko slovstvo; sad tega zanimanja je slovenski prevod epske pesni »Smrt Smail-age« i. dr. Ta pesen je celo Hrvatom težko razumljiva na nekaterih mestih, ker je pisana v črnogorskem narečju. V vzgled bodi nekaj stihov iz govora starega duhovnika.
Sini moji, oj vojaci hrabri, Vas je ta žemljica porodila, Skalovita, ali vam je zlata. Dedi vaši tu so se rodili, Otci vaši tu so se rodili, In tud^ vi ste tukaj se rodili : Zemlje lepše ni za vas na svetu.
Dedi vaši zanjo kri so lili,
Otci vaši zanjo kri so lili
Tudi vi prelite zanjo krvco.
Za vas zemlje dražje ni na svetu.
Orel plete gnjezdo na planini,
Ker svobode zlate ni v ravnini.
Ferdo Kočevar Žavčanin (1834—1878)
iz Žalca na Štajerskem, je služboval pri deželnem računovodstvu v Zagrebu, na duhu bolan umrl je v Gradcu.
Zanimal se je za narodno blago in lepoto slovenske domovine. Prvi njegov sestavek je menda »Vi pota«,*) v katerem popisuje hrib istega imena blizu Celja, ki je »znamenit za naravo- Ijube, naravoslovce in rastlinoslovce«. Zato se je izredno zanimal za Vrazovo zbirko narodnih pesnij, in jih za poskušnjo nekoliko objavil,*) stavil predlog »Matici Slovenski« v nabiranje narodnega blaga.*) Po narodni snovi je zložil basen »Medved in dren«.*)
Ta poskus se mu je precej posrečil; zaradi tega si je mislil, da ima zmožnost tudi za večja dela enake vsebine, in je izdal delo : ^Mlinarjev Janes^^) ^ovenski junak^^.
Glede jezika bližal se je v tem delu hrvatsko - srbskemu narečju, če bi se kdo ob to izpodtikal, pravi, naj se oglasi v časnikih zoper njega, on mu da »zadostiven« odgovor. Oglasil se je M. K racmanov®), pa ni dobil odgovora.
Na drobno opazujoč narodno življenje slovensko in hrvatsko je opisal značaje iz življenja našega naroda, n. pr. »Butelj-Matevž«'), »Hrvaški korteš« ^), razlagal slovenske narodne potrebe, uvedenje slovenščine v urade, šole, v cerkev in v družbeno življenje.*) Lite- rame razmere in jezikoslovje slovensko ga je vedno zanimalo, to kažejo »Pomenki o naših literarnih rečeh«.***) Blizu isto tvarino je
r
Pisatelji. 191
razpravljal v „Slov, Narodu'^ 1870. 1., razdelivši jo na tri oddelke, a) vzhodna slovenščina, b) glas, in c) polglas. Za taka vprašanja mu je pa nedostajalo temeljitega znanja.
Zanimal se je za razne slovstvene stvari v Slovencih in Hrvatih, povedal svoje mnenje o »Vodnikovem spomeniku« "), o slovenskem političnem časopisu,**) o manifestu cesarice Marije Terezije iz 1. 1766, o stenografiji.")
Na Hrvatskem živeč je primerjal hrvatske in slovenske literarne razmere**) in sodil, da Hrvati pre nazadujejo, Slovenci pa napre- dujejo, češ, ker so Hrvati »negostoljubno odbacili Slovence, ki so jim prišli napol nasproti in jim prijazno roko podali.«
Ker je za ugoden razvitek duševnega življenja vsakega naroda velike važnosti ugodno gmotno stanje, K o če v ar tudi te strani ni puščal v nemar. Pisal je v »Koledarčku družbe sv. Mohora« 1871. 1. o pridelkih in o letini, o gospodarskih opravilih, 1873. 1. o narodnem gospodarstvu na Hrvatskem. Omenjena družba je izdala njegovo delo: Kupčija in obrtnija,^^) ponajveč podelano iz rokopisa Matevža Trnovca, učenca Antona Muhica, rektorja in profesorja »narodnega gospodarstva« na bivši pravni akademiji v Zagrebu.
V predgovoru izjavlja, da knjiga ni pisana za strokovnjake, nego za prosti narod, kateremu je težko pisati o takih predmetih.
V marsičem sta si jednaka v svojem delovanju in pisateljevanju Godina Verdeljski in Kočevar Žavčanin ; posebne zmožnosti niso dičile nobenega, pa vender Kočevar nadkriljuje Godino.
^Slovenskemu Narodu"" je bil takoj iz začetka marljiv sotrudnik, pa' se tudi v „Narodovih^ podlistkih ni vspel do izvirnih mislij.
Janko P. (ukmeister) Vijanski (1837—1862.)
rojen v Vinjah pri Novi Cerkvi blizu Celja, je hodil v gozdarsko šolo v Mariabrunnu pri Dunaju, služboval na Vrhniki. Nabiral je rad narodno blago, n. pr. »Nekaj o Rojenicah«,*) »Narodno pravljico o dečku, kije šel iskat sreče«,*) o »Miklavževem večeru«, o »Božiču«,^) o »Kačah«;*) opisaval kraje slovenske, n. pr. »Gorica«, »Rebro v Oornjem Gradu na Štajerskem«,^) »Skalska dolina na Štajerskem«, ^>Solčavske planine na Štajerskem«,®) objavljal drobtinice, na primer ^»Zmešnjava jezika«, »Zarotena nečimurnost«, »Lakomni kmet«,') »Kako se Turki kopljejo«, »Kako se ljudje pozdravljajo«, »Kako Slovenci kruh čislajo«.^)
192 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Tudi je pisal o predmetih iz stanovskega posla, n. pr. o gozdnem črvu, o trpežnosti lesa.*)
Leta 1862. je izdal : „Nanos.) Sodelovali so : J. K., T. L. Podgoriški, J. Pajk, E. Nožarjev, Okiški, Ogradi, Cestnikov. On sam je objavil pesni, narodno povest b vranu, basni; kako je treba pisati, da koristimo narodu.
Janez Trdina (1830)
iz Mengša na Kranjskem, gimnazijski učitelj v Varaždinu 1854. 1., na Reki 1856. L, umirovljen 1867. 1. živi v Bršlinu pri Novem mestu. V slovenskem slovstvu je obdeloval dve stroki, zgodovinsko in narodoslovno, prevladala pa je zadnja; prišteva se odličnim nabirateljem narodnega blaga ; s tem je začel svoje pisateljevanje. V ^Sloveniji" 1. 1849.*) je objavljal »Narodne pripovedke iz bistriške doline« ; v teh pripoveduje po narodnem razlaganju pričetek Mengša; nadaljeval je pripovedke v „Sloveniji^ 1. 1850., in v „I^ubljandkem Časniku^, '^) n. pr. »Od mlajšega izmed treh bratov« (Balek, Bilek in Bolek) ; »Kmetje in žlahtni« (dogodek iz devetega stoletja), kjer se pripoveduje, da je slovenski vojvoda po srečno dovršeni bitki kmete postavil za veliko kamnato mizo na odličnejša, žlahtne gospode pa na zadnja mesta, češ, da kmetic redi gospode in je v sprednjih vrstah v vojski. V pripovedki »Hasan Beg« poskusil je osnovati narodno epopejo slovensko. Sploh je rad pesniški opisoval važne zgodovinske dogodke izvršivše se na zemlji slovenski, n. pr. »Bran in pogin Japodov« v 514. odstavkih; v to vrsto spadata tudi: »Inko vojvoda« in »Obleganje Ogleja.«
Največjo svojo vrlino pa pokazuje J. Trdina v narodopisih, n. pr. »Kranjci na Hrvaškem«,^) kjer natanko slika dobre in slabe lastnosti Slovencev prišedših in nastanivših se na Hrvatskem. Da se razvitek hrvastkega gibanja more poznati natančneje, je Trdina spisal »Hrvaške spomine« v „ Slovanu" -j^) osobito 1848. 1, je opisano na drobno.
V „Ljuhlj, Zvonu" 1. 1883. do 1886. so velezanimljive »Bajke
in povesti o Gorjancih«, ki jih je pisal v tako lepem narodnem
jeziku in tako plastično, da vidimo pred seboj kakor žive vse one
osebe, ki nam jih predstavlja.
Zanimal se je zelo za slovensko slovstvo in uže pred Levstikom in Stri« iarjem zahteval, da se prerešetajo slovenski pesniki.^) Temu mnenju se je uprl brez uspeha P od 11 ps ki (Hicinger*).
Pisatelji. 193
Leta 1859. se je v ^Noviccih'^ mnogo pisalo o tem, kako in v koliki meri se je v srednjih dolah ozirati na slovenski jezik; tega razgovora se je udeležil tudi Iv. Trdina in spisal sestavek: ^Glasi o cesarskem ukazu, ki dolo- čuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. II.— V. ^Novice*' 1859, 297, 3—4. To tvarino je nadaljeval tudi nastopnega leta v ^Novicah"^ 1860, 11—13, 18—27; on je bil za to, da se morajo vsi predmeti učiti slovenski, men^č, da je poglavitna naloga gimnazijskega pouka vzgajati nznačaje", to pa se more zgoditi samo na podlagi materinskega jezika. Odločno se poteguje za latinski jezik, ker je latinščina jezik katoliške cerkve, katoliška cerkev pa je naša narodna cerkev.
Ni istina, kar trdi Trdina, da si je narod sam izvolil katoliško cerkev, nego v Slovence so prišli oznanjevalci katoliške vere od Ogleja in Solnograda sami. — Po berilih za gimnazije se je nahajalo mnogo njegovih zgodovinskih sestavkov, n. pr. za III. razred: »Bramba Sigeta*, ^Oblega Oglejska 1. 1510." IV. 1855: včertice iz stare dogodivščine Slovencev.* V. 1853^: „ Prihod Uskokov na Slo- vensko.* VI. 1854: »Prve turške vojske." VII. 1858: »Boji Benečanov na Slo- venskem** i. d.
Jedrnato je opisal zgodovino Slovencev v XVII. oddelkih, povdarjajoč zlasti boje poganskih Slovencev z Grki, celjske 6oje, boje Slovencev z Benečani i. d., ozrši se v zadnjem odstavku tudi na slovstveno zgodovino. Med mlajšim zarodom je premalo znana ta krepko pisana naša zgodovina. Rokopis te zgodo- vine je bil uže 1850. 1. dovršen za »Slovensko društvo*; pred natisom ga je pregledal in pomnožil Bradaška.
Kakor Valjavec se je tudi Trdina ukvarjal s prevajanjem starih klasikov na slovenski jezik.; v tretjem tečaju „Slove7i8ke Bcele^ se nahaja točen prevod L speva Ilijade:
Jezo zapoj boginja Pelejeviča Ahila
Kvarno, ki zlega nezmerno Ahejcem je naklonila.
Dr. Gregor Krek
porojen 1840. leta v Čateni, vasi župnije Javorje na. Gorenjskem, je šel 1860. 1. na dunajsko vseučilišče, napravil 1864. 1. doktorat modroslovja in nastopnega leta profesorski izpit. Kmalu je dobil službo na graški realki in se habilitoval na tamošnjem vseučilišču za slovansko jezikoslovje, postal 1870. 1. izredni, 1875. leta redni profesor slavistike.
Uže v dijaških letih se je z navdušenjem zavzel za narodno gibanje slovenskega naroda, osobito na slovstvenem polju in je iz Ljubljane »Slov. Glasniku"^ poročal o duševnem kretanju dijaštva ljubljanskega.^) Janežič ga je pridobil za omenjeni list, katerega je Krek podpiral s prvenci svoje muze. Kakor mnoge druge je tudi njega narava vzbudila v pesnika; to priznava v pesni : »Trojno petje« \ »Hitel urno sem v narave krilo« ; ta pesen nas v mar-
13
194 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
■■ ■■■■■ ...^ ■ I ■■■■ IIMII ■ ■ 11 ■■■■^■■■.■.■■l,l,i_. , .p II — .^.IIM
sičem spominja Stritarjeve: »Sreča, poezija in Preširen«. V »Otož-
nosti« *) obžaluje, da ga je usoda gnala v tuje kraje, pa kmalu ga
mine otožnost:
Oj kvišku, junaci, že tromba doni,
V krvavo nas bitvo dolžnost zdaj budi.*)
L. 1862. je Krek zbral svoje pesmice in jih izdal v posebni knjižici.^) Visokega vzleta ne izražajo, v svoji skromnosti tega tudi ne nameravajo,^ naravo in ljubezen do domovine pa opevajo v pri- merni obliki. Obširniša je epska pesen: »Na sveti večer.«®)
Uspešno napredujoč v slovanskem jezikoslovju '), je začel opuščati pesnikovanje in se posvetil resnobni vedi. V ,^Novicah*' ^ kjer je tudi objavljal pesmice, n. pr. »Zvezdi«, »Radost mladega pesnika* *j se nahajajo uže manjši prozaični sestavki, n. pr. »O naši literaturi«.")
Istega leta je v „Novicah** ^^) govoril o visoki vrednosti na- rodnih pesnij ; zato mu je tudi »Matica Slovenska« dala v pregled in presojo narodno blago iz Vrazove zapuščine; vsled tega je objavil svoje »Opazke ob izdaji slovenskih narodnih pesnij« **) in s tem določil znanstvena načela, kako se ima vršiti tako delo.
Plod njegovih študij, ki so se skoraj popolnem osredotočile v tem predmetu, je njegova veleznamenita knjiga: „Einl&itung*^ id. (prva izdaja 1874. L, druga 1887. L). Delo je razvrščeno v dve knjigi; prva podaje vse zgodovinske vire o Slovanih, jih opisuje ko člen Arijcev, ko samostalno skupino,, riše na podlagi besed, skupnih vsem Slovanom, njih prvotno kulturno stopnjo in navaja vse ob- širno slovstvo, daleko raztreseno po knjigah in učenih zbornikih. Druga knjiga razlaga tradicijonalno slovstvo, oziraje se na jezik, navade, šege, pravljice, pregovore, zagonetke in pesni; tudi tu je navedeno vse dotično slovstvo, kar daje knjigi posebno veljavo. Jako temeljit je oddelek, v katerem zasleduje grško pravljico o Polifemu pri slovanskih in neslovanskih narodih, Krekovim na- zorom se upira Briickner, profesor slovanščine na berolinskem vseučilišču.
Po Šafafikovih nStarozitnostW ni izšla nobena knjiga o Slo- vanstvu, ki bi se bila sploh priznavala tako, kakor Krekova „-Kn-
- ) Glej obširno Hubadovo naznanilo te knjige v „LjuUj, Zv." 1887.
Pisatelji. 195
Za Slovence so važni Krekovi spisi, objavljeni v ^Kresu^, V lepem sestavku {„Kres^ 1881) je dokazal, da je bil kresni kult jednak v vseh slovanskih narodih, in da je kres najstarejši domači praznik.
Slovencem je Krek prvi poročal o znamenitih papeževih pismih britanskega muzeja o Cirilu in Metodiju ; označil je vrednost novo- slovenskega rokopisa, ki ga hrani koroško zgodovinsko društvo.
V drugem letniku »Kresovem se nahaja spis: ))Polyfem v narodnej tradiciji slovanskej«, za slovensko občinstvo skrajšan in prikrojen iz nEinleitung*^ .
Svoje ocene objavlja Krek v „G6ttinger gelehrte Anseigen'*, v »ZeUschrift fiir oesterreichische Gymnasien** in v „Herzog's Archiv fur die Kunde moderner Sprachen*^,
Lepih zaslug za Slovane si je pridobil Krek s tem, da je Nemce seznanil z najodličnejšimi proizvodi slovanske poezije, priredivši zbirko najboljših nemških prevodov slovanskih pesnikov, ki jih je izdala knjigarna Cotta v Stuttgartu ") ; tej zbirki je spisal uvod; zastopani so vsi slovanski narodi; izmed slovenskih pesnikov čitajo Nemci Gregorčiča, Aškerca v Gojmir-Krekovih, Brehmerjevih, Funt- kovih in Selakovih prevodih.
Bivši predsednik »Podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu« celih triindvajset let si je pridobil lepe zasluge za slovenske vseučiliščne dijake na graškem vseučilišču in si po ne- upogljivem značaju ko slovanski rodoljub pridobil občno spošto- vanje.
Jakob Gomilšak, porojen 1843. 1. v BiSu v Pesniški dolini na Štajerskem, je bil kapelan v Radgoni do 1876. 1., potem nemški propovednik v Trstu, od 1891. L katehet na tamošnji realki. Nadarjen in marljiv učenec mariborske gimnazije se je GomilSak rano z uspehom poskusil v pesništvu in je za slovenske in nemške pesni dobival častna darila. Svoje pesmice je pošiljal v dijaški list r,Torbica^^ 1862—1864. leta (Zagreb), v ^Novice*" in ^Glasnik" (od leta 1861—1867). Med temi se odlikuje >Slovenec sem« (večkrat ponatisnena v slovenskih čitankah), ki je po Ipavčevem napevu postala narodna; »Pesem na tujem«, ^Slovenski (yZas.« 1866, 13; »Bog je moj ščit«, „5Z. Glas.*" 1866, 385. Nabiral je pregovore in besedila na Štajerskem, „Slov, Glasnik*^ 1862, 176, 172; pisal o »Volkodlaku«, „Nov^ 1865, 34, 43; »o naših knjižnicah«, „Novice 1864, 408. V »Milotinkah«*), »Slavec«, »Rosna kapljica« proslavlja v nevezani, pa poetiški obliki božjo vse- mogočnost. Po vsebini se z »Milotinkami« vjema sestavek »Bog v naravi «.*) Poleg izvirnih pesmic je objavljal tudi narodno blago in po narodni tvari sestav- ljene povesti, n. pr. »Radojuri«.') Enako kakor je Trstenjak popisaval Vrbovčane, tako je naslikal Gomilšak v y,Novicah'* »Bobovce in Lukovce« po njih malostnih
13*
196 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
navadah. Nekaj časa je kot gimnazijski dijak omahoval, je-li hi se odločil za bogo- slovje ali pa za zgodovino in zemljepisje, ki mu je tudi še v poznejših časih bilo priljubljen predmet, n. pr. »Turki pri Radgoni«, >Luč krščanstva pri panonskih Slovencih«*); opisal je >Haloze<*), »Pohorje« •), »Sv. Trojico«, romarsko cerkev v Slov. Goricah; »Trst«.') Obširno in jako zanimivo je njegovo »Popotovanje v Rim«.*) Zgodovinski stroki se pridružuje poučna pripovedka »Vehkodušno dejanje ljubezni«.*) Sestavljal je Gomilšak zgolj izvirne spise, samo obširni sestavek: »Marija od previdnosti«*®) je prevod po dr. Schneiderju. Pristavimo še ogrsko povest: »Čudna večerna godba«.") Dopisoval je Gomilšak v prejšnjih letih z mnoginii odličnimi Slovenci, dopisoval v „Slov. Nar," iz Radgone, spisaval za jtEdifiosf^ uvodne članke in krajše sestavke od 1. 1879. do L 1883. in dopisaval tudi v nemške, Slovanom prijazne liste. Njegova pisava je jasna, nekoliko pikra po bišeškem humorju, ki pa ni daleč od rezkosti (Oerbheit). Spisal je tudi Mih. Debeljaku") življenjepis.
Dr. Jane^ Mencinger
porojen 1836. 1. na Brodu v Bohinju, je poslušal dva tečaja preda- vanja o klasični filologiji na dunajskem vseučilišču, potem se je odločil za pravoznanstvo. Bil je mnogo let odvetnik v Kranju, sedaj je na Krškem.
Ko je bil Mencinger na ljubljanski gimnaziji, je jel pesnikovati, in BIeiwei8 je vzel marsikatero pesmico v list nNovice"", Med pro- fesorji je nanj vplival učitelj nemške zgodovine dr. Aloizij Egger, pozneje pl. Mollwald, ki mu je svetoval, naj se uči estetike, zgodo- vine svetovnega slovstva in umetnosti sploh, naj čita klasike vseh narodov ter naj opusti pesnikovanje. Na Dunaju se je seznanil z nGlasnikarji*" Erjavcem, Tuškom, Mandelcem, Jenkom, Valjavcem in drugimi.
Vrlo zanimiv je Mencingerjev spis y, Ajdovski gradeč*^ *), ki je po njegovem mnenju kakih dvesto metrov visoka oblina poluta med bistriškim in bitenjskim poljem ; na temenu griča, v črni prhljici so se našli rimski denarji. Iz izkopin bližnjih vasij Le- penjce, Bitnje, Bistrica, Brod in Savica se da sklepati, da so za Rimljanov tam bili poljedeljci, kovači in rudarji, o gradu pa niti iz rimskih niti poznejših časov ni sledu; pozneje je ves Bohinj prišel pod briksensko cerkveno oblast. V Bohinju so znani trije gra- dovi: Ajdo\ski gradeč, Zajčji gradeč — prodovje debelih skal blizu vasi Savica — in Gradec nad potokom Suho. Ajdovski gradeč ima ime mogoče odtod, ker so tam prebivaH ajdje (pagani); Črtomirov
grad na »Ajdovskem gradcu« sezidal je jedini Prešern. «
- ) r,Ljuhlj, Zvon 1883.
Pisatelji. * 197
^Jerica.' (,Slov. Glas."^ 1859.) V Krokariji nameščen nov učitelj zagledal je, T0z4č se na svoje novo mesto, brhko deklico, ki se je sama vozila. Pa tudi tamoSnji zdravnik si je želel bogate in razumne Jerice za ženo. Ona pa ni hotela niti neokretDega učitelja, katerega so vaški fantje zasačili pri vasovanju, niti se- bičnega zdravnika, nego vzela je Pikovega Jako.
„Vetrog<y>icič* (nSlov. Glas. 1860.) Vetrogončič je uvel pri Dankovičevih gospoda Medjo, ki je bil v slovenski predstavi v Ljubljani jako spretno igral vrtnarja, in se je s tem domači hčerki prikupil tako, da je začela zanemarjati Vetro- gončiča, ta pa sumničiti in obrekovati pravnika tekmeca. V vročih lefnih mesecih 80 se preselili Daukovičevi >na grade, kamor so tudi skrivaje prihajala pravni- kova pisma lepi gospodični. Oče in mati sta nagovarjala Milko, naj vzame Vetrogončiča. Pokličejo notarja, da napravi ženitno pismo. V tem trenutku pride pismo od dr. Zavijača v Trstu, v katerem naznanja Dankoviču. da je pri pro- padlem brodarju Godlariču izgubil 80.000 gld., ki bi imeli biti dota hčerkina. Vetrogončič odstopi od snubitve, Milko pa dobi dohtar Medja, pa tudi lepo doto, kajti pismo je bilo — izmišljeno. Na koncu pa pravi pisatelj, da stopi s po- vestico srčno pred slovensko občinstvo, ne boječ se kritike, pa tudi ne strinjajoč se z geslom, da bi bila ostra ocena — ^A-nlass, meine der Slavistik gewogene Feder roben zu lassen*', kakor je rekel I. S.
„ Zlato pa sir.*' (^Slov, Glas."" 1860.) Pisatelj pravi, da je šel na lov na Grintoljico, planino v triglavskem pogorju, in lačen pa žejen dobil mleka od lepe planšarice, ki je brala laške knjige. Naletel je tudi na čudaka Čuka, ki mu je kazal stare umazane knjige, s katerimi hoče najti zaklad. Te knjige — stari umazani Homer — so oče kupili od nekega romarja za 19 cekinov. Zaklad mora iskati le teSč človek; njegovo hrano pa je nosil čuk, ki ni pripuščal kaj vgrizniti, dokler ne najdeta zaklada. Ko je lovec bral Homerjeve verze in Cuk gledal v zemljo, se je lačr\i lovec poslužil natihoma klobas in kruha. Ko mu je lovec dokazal, da je vse njegovo govoričenje nič, mu pride na misel, da bi se oženil z lepo planšarico. Po lepo planšarico je prišel Italijan, »Cuk pa se je izmodril'*. — Kar se tiče Čuka, je ta povest enaka Erjavčevi „Ni vse zlat6, kar se sveti*.
^Skušnjava in skušnje," („Slov. Glas.*' 1865.) Vekoslav, sin Martina Les- nikarja, je imel bratranca dr. Martina. Ta in prijatelj Ambrož se snidejo z Veko- slavom, ko ta potuje na Bled, ali bratranec ne pozna bratranca. Martin je zaročen z bogato gospodično Agato, v katero je bil Vekoslav zaljubljen kot gimnazijalec. Šele na izletu na Triglav se spozna, da sta bratranca. Pri ženitovanju prijatelja Voljbenka se ta dan snideta tudi z Vekoslavovim očetom Martinom, kateri pri- poveduje, kako se je cigan Kilijan zaljubil v njegovo sestro Meto, da je Meta umrla, zapustivši nezakonsko hčerko Miciko. Pri tej priliki se odloči Vekoslav iti v semenišče; četrto leto obhaja veliko primicijo, katere se udeležb dr. Martin in Agata Lesni kar, Ambrož z Uršiko in drugi. Istega dne je umrla Micika vsled ža- losti in cigan Kilijan na grobu svoje hčerke. Povest se bere gladko, vpletene so epizode, ki lepšajo povest.
^Abadon. Bajka za starce." (>Ljuhlj, Zvon* 1883.) Ob iztoku zelene Krke v Savo je vsled nesrečne ljubezni do Cvetane iskal smrti mladi mož Samorad Veselin; rešil ga je Abadon, ki sam o sebi pravi, da ni človek, nego skesani peklenSčak, kateremu so na uslugo somi. Omenja se Abadon sicer v Mesiadi
jy>^ Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Ks^^^^v^^^^^i in t Apokalipsi. Obljubil je Abadon zopet mu pridobiti Cvetano, če mit V«*9^)n \Hlstopi vsak dan štiri ure spanja, da mu za ta čas prestane večno ^NVy|^; htHV mu Abadon za to odkriti tudi sedanjost, minolost in prihodnjost t^ )\*:u ^lulUi t vsakojakimi dobrotami, da bo lahko tekmoval z najbogatejšim ^.%UMtu \U di>sete plemstvo in odlične rede. Nasproti temu se bo Veselin moral ^t\Hr<lxiiti \*v)de; pogodba se je napravila za Štirinajst dnij. Podal mu je Abadon ^\hr\^» ki bo Veselina delal nevidnega, neslišnega in netehtnega, mu odpiral gore u\ vAklAd«^. misli in usta Ijudij. Obroč si je Veselin nataknil na vrat in ostal sam UA fttivsktfm produ med Brežicami in Krškim. Samorada Veselina so Abadonovi iiluini duhovi od savskega brega prenesli v Cveianin dvor, v svetlo svatovsko vivoranOt nevidnega. Cvetanin oče je bil plemenit Hrvat iz Zagorja, mati pa Sio- v^nika t ljubljanskega polja; ženin Cvetanin je bil Peter Pavlic, mož petinpetdesetih U»l. varuh Cvetanin ; Cvetani je bilo jedenin dvajset let, ženinu je čelo pokrivala iHMuIja : preveliko nasprotje. Družba se je sprla, ker je bila prerazlična ; Cvetana jo odbežala v stransko sobo, Veselin za njo ; blevnik pa je naznanil po dvorani, da je Veselin utonil v Savi. Ženin, celo zamaknen v zlato, se je nekaj veselil, da je izginil tekmovalec, na drugi strani pa je bil preplašen, ko je zagledal raz- vneto Cvetano in za njo pa Samoradovo podobo. Zgrudil se je na tla. Nastala ju velika zmešnjava. Samorad pa je šel na čisti zrak. Odslej se počenja v zrako- plovnici potovanje v vse dele sveta in v vse čase, v Italijo za rimske dobe, potem v Monako, Pariz, Ameriko, Indijo itd. ; ljudem je s pomočjo Abadona in svojega ubroča gledal v dno srca, razumel sedanjost, minolost in bodočnost. Na zadnje se snide z nekim mladim človekom, ki mu pripoveduje povest svojega življenja, ki pa je bila popolnem jednaka Samoradovi; Samorad je v njej videl sliko svoje mladostne in — krive odgoje. V pripovesti je prišel mladi človek do one dčbe^ ko se je hotel oženiti s Cvetano, in da se je šel kopat v Savo. »Tu«, pravi mla- denič, >se zvršuje moja povest in se začenja tvoja bajka, Samorad.c Samorad se je čutil silno nesrečnega in velel mladeniču, naj zbeži, "ker je njegov duh. Neznani mladenič pa je zavrnil, da ni njegov duh, nego samo del njegovega duha, in sicer tista boljša polovica, katere si ni osvojil zlobni duh Abadon, da je glas njegove vesti. Naj le premisli Samorad, kaj je doživel z Abadonom, in naj sedaj spozna, da je lezel vedno nižje in nižje v robstvo in brezvoljstvo. >Kazal ti je celo krščanstvo, ideale, blaga načela, in baš v tem se je očitovala najhujša njegova zloba; ker hkrati ti je podiral mostove do teh idealov in do prave blaženosti ter te uverjal, da jih zbog nedostatne kreposti ne moreš doseči. Vse to je bila premišljena dejan jska šola pesimizma, ki vede do prevrata, da prej ali slej obupaš sam o sebi. Završetek pesimizma je — samomor.« V tem trenotku se odpro vrata, in v sobo stopi živa Cvetana, presrčno seže v roko Samo- radu, rekši: >Glej me, Cvetana sem čudno oteta, otmi se tudi ti gladu in sramote^ dotakni se vode I« Razbojniški obrazi Nikon Ubeg, Darinka in Ljudmila so pri- rohneli, d» bi uničili Samorada. Cvetano, ki je omedlela, vjame Abadon sam, najgrša prikazen izmed vseh. Samorad pogleda Cvetani v oči, ki milo prosijo: > Dotakni se obroča !< Tudi Cvetana je imela obroč okoli vratu. Med tem pa je začela goreti hiša, kjer se je godilo vse to. Gasilci pridejo, okna se drob6; voda sika iz nastavljenih cevij, in tudi Samorad čuti goste hladne kaplje po obrazu. Samorad se je jesenskega jutra prebudil — v domačem dvorcu. Pri postelji je sedel dr. Kres in mu razlagal, da je prebolel hudo vročnico, da je mati zdrava
Pisatelji. 199
in da Jbo skoro videl C4vetano, ki je opomnila, da je povod umobolnosti morda knjižnica, v kateri je mnogo ur potratil z brezuspešnim modrovanjem. Take knjige, ki razodevajo človeške rane, pa ne podajo zdravil^ so zaklenili v zaboj in napisali nanj sv. Avguština izrek: Surgunt indocti et caelum rapiunt; et nos eum doctrinis nostris sine corde, ecce, uhi volutamur?
Ta »bajka« je spisana za ljudi« ki so višje omikani nego so naSi sedaDJi ljudje srednje izobrazbe, in je brana samo za bolj izbrano ali odbrano društvo. Duhoviti pisatelj kazal je na zgodovino in brezobzirno bičal in obsojal napako sedanje ddbe posebno v nas Slovencih, kako napačno iščejo ljudje sreče in blago- stanja in kako lezejo v sužnjost. Bajka pobija pesimizem in dokazuje, da človeštvo vkljubu temu pesimizmu vender napreduje in da boljši časi nastopijo samo takrat, ko zavlada v zasebnem in javnem življenju (crščanska morala in pozitivna vera.
P. Ladislav Hrovat,
porojen dn6 10. marcija 1825. 1. v Zgornjem Tuhinju na Kranjskem, frančiškan, od 1859. 1. redni profesor na gimnaziji v Novem mestu, šel v pokoj 1890. leta, odlikovan z zlatim križem za zasluge s krono.
Pisateljevati je začel v nemškem jeziku, obdelujoč tvarino*) iz Svojega poklica kot učitelj klasičnih jezikov, v slovenskem je- ziku pa se je pridružil Janežiču, »Slovenski mladini« *) na srce polagajoč, naj se pridno uči starih jezikov in naj lepe in primerne umotvore grške in latinske potem presaja v slovensko slovstvo. Kakor si je bil izbral za svoj učiteljski poklic slovensko in kla- sično jezikoslovje, tako se je tudi njegovo pisateljevanje gibalo v teh dveh strokah : vezalo je ti stroki vestno in temeljito raziska- vanje v slovenski in latinski sintaksi. Prvo delo v tem oziru je nSlpvenski Genetiv*^ % ki namerja navajati slovensko mladino na to, da se zaveda slovniških pravil, ter učiti slovenske pisatelje, kdaj smejo rabiti dati v namesto genetiva. Dve leti pozneje razložil je „mo0nik^ *) (konjunktiv) v slovenščini.
V to stroko spadajo še spisi: „ O pogojnih stavkih:^) če, ako, ko,*^^ „prilošaj sedanjega časa*^^); „oziralni stavki. )
Zraven sintakse ga je zanimala etimologija: lih^ šlahta^ žlahten, zdajci ; ^) Trehtiša, Tuhinja Wildon ; *) pisal je o izpeljavi samostalnikov iz Lin II. participija in o različni pisavi : y,pošigavec^ pogorelec^ ]^^) „o slovenskih enklitikah'^.^^)
Največje slovničarsko delo pa je ^Latinska slovnica za slo- vensko mladeš'^,^^) Ko je ministerstvo odobrilo to slovnico, je hkratu njemu poslalo bistvo strokovnjaške ocene njegove slovnice, katero je sam objavil v „Novicah (1875), da jo morejo porabiti tudi drugi
200 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
strokovnjaki, ali pa pisatelj slovnice sam, ko bi jo trebalo natis- niti na novo. V oblikoslovju so mu bile v vzgled druge slovnice, v skladnji pa je Hrovat samostalen.
Tudi latinskega jezika skladbo je natanko preiskaval in opisal n. pr. »časoslovje latinskega, jezika« ; ") časi v glavnem stavku ; pogojni **) stavki latinski, a) samostojni, b) zavisni.
Zanemarjal pa ni v pisateljevanju slovstvene strani slovenske filologije; takoj v začetku svojega pisateljevanja je nasvetoval, kako bi se naj napisala knjiga ^^) za slovensko mladino, ki bi v kratkem obsegala zgodovino naroda slovenskega in našega slovstva; izpu- stiti bi se iz pesniškega oddelka ne smele niti Koseškega: »Slo- venija cesarju«, niti Vodnikova: »Ilirija oživljena«; o slovstveni strani stare dobe našega slovstva je sam pisal v »Zlatem veku« ; *•) istotako o novejši : »Slovenski dom«.*') Pojasnil in popravil je tudi življenjepisne podatke o Matiji Kastelcu*^/ in nagovarjal, da bi se pisali natančni životopisi.**)
Njegovo pisateljevanje v stroki slovenskega in klasičnega jezikoslovja pa se je srečavalo v prevodih klasičnih spisov grških in latinskih na slovenski jezik ; kot prelagatelja ga zopet nahajamo v družbi marljivih Janežičevih sotrudnikov: »Cvetje iz domačih in tujih logov« *®) in v Pajkovi „ZoW**.**) Naznanil je tudi uže prevod »Komentarov K. Julija Cezarja **) o galskem boju«.
Hrovatovi slovniški spisi se še vse premalo uvažujejo; nje- govi prevodi pa so točni in blagoglasni.
Vrlo ugoden vtis napravi na čitatelja osebnost Hrovatova : kar si je v svojih mladih letih postavil za uzor svojemu življenju, tega se trdno drži še v pozni starosti.
Janez Šolar (1827—1883) iz Krope na Kranjskem je bil beneficijat v Radoljci, odgojitelj v grofovski rodbini Turjačanov v Ljubljani, 1852. 1. profesor v Ljubljani, 1854. L v Celju, 1858. 1. v Gorici, 1868. 1. v Ljubljani, 1871.1. deželni šolski nadzornik na Kranjskem, 1879. 1. v Dalmaciji. Pisal je večinoma o jeziko- slovnih in šolskih stvareh, n. pr. »Nekaj v prihodnje slovnice in slovarje«,*) »O spisovanji dobrih slovenskih knjig«,'^) >Nekaj od naših soslavnih zadev v pre- vdarek«,') »Nekaj za čiščenje slovenskega jezika.«*) Pečal se je tudi z zgodovin- skim razvitkom jezika ia z etimologijo in z naukom o dovršnih glagolih; to spričujejo sestavki: >0d dovršnih glagolov« gledš na Navratilov spis: »Das slo- venische Verbum;«) »Kako se naj pomnoži slovenska abeceda za etimologične potrebe«;*) besedoslovje,^) kako se je začelo in kako napredovalo; o besednih pomenih.") Večje delo je: »Deutsch-slovenisches Worterbuch« k Madierovi nemški čitanki. V zaslugo se mu mora tudi šteti, da je v Gregorčiču vzbudil ljubezen do slovenskega jezika.
Pisatelji. 201
Jai\ez Božič (1829 — 1884) iz Lesec na Gorenjskem je služil za kaplana v Krašnji; pusti vši duhovno službo je Šel v Reko za suplenta na gimnazijo, potem na dunajsko vseučilišče učit se klasičnega jezikoznanstva, od koder je marljivo ^Novicam** pošiljal uvodne članke in dopise. 1865. L poklical je Einspieler Božiča za urednika svojemu listu ^Slovenec" ^ ki ga je Božič urejeval do 1867 1. Ker je prenehal list, je šel Božič zopet v duhovno pastirstvo in sicer v Korte (Trogern) na koroško-kranjski meji. Dr. Zlatoust Pogačar ga je pripravil na to, da je uže 1848. 1. začel pisati za ^Danico^ in „Vedeža'^i od 1870. 1, je za ^Besednik" sestavljal poučne spise za kmete. Samostalnih večjih del ni spisal, priredil pa je dva Koledarja (1855. in 1856. 1.), jeden molitvenik, ter Platonovega »Kritonac in »Apologijo« za ono dobo jako spretno.*")
Ivan Tušek (1835—1877)
porojen v Selcih na Gorenjskem, od 1861. 1. profesor na višji realki v Zagrebu, od koder je prišel 1871. 1. na ljubljansko gimnazijo za profesorja prirodoslovja in matematike.
Kot gimnazijski dijak v Ljubljani je imel odlične tovariše, n. pr. Fr. Erjavca, Jos. Stritarja, Val. Kermavnerja, Ant. Skubica, Val. Zarnika, Val. Mandelca, Sim. Jenka in druge.
On sam pripoveduje v predgovoru svoje lepe knjige „Štirje letni časi*^^ da si je uže takrat zapisaval slovenska imena rastlin, ko je gimnazist hodil poslušat Fleišmanov nauk o botaniki ; vse, kar je našel v narodu ali v kakem slovarju ali časopisu, si je vestno zapisaval ; uže dijaku se mu je omilila narava in uže dijak je jel o tem predmetu pisati v „Novice'% n. pr. »Potopis vodene kapljice«.*) Obširniši spis naravoslovske tvarine je »Rastlina« *), v katerem v lepi, navdušeni besedi opisuje krasen red v naravi, njega vzdržuje »On, ki nad svetovi prebiva v veličanstvu«. Pri- znavajo božjo moč v naravi pa tudi človeku odkazuje pristojno . mesto, opisujoč ga »gospodarja« natore.*) Od 1858. 1. naprej vidimo, da se je začel spuščati v podrobnosti v naravi; popisal je »Gada in njegov strup«,*) »Pajke«, ^) »Povodnjega kosa«,®) »čarovna ze- lišča«,') »Drobne tičice naše dobrotnice«.^) Rad je razlagal, kake koristi dobiva človek od narave, n. pr. »Od stanovanj«'), opiraje se na znano geslo : Zdravo telo je najboljše blago ; »Naša obleka«,*®) Žije roba je vzeta iz živalstva, rastlinstva in rudninstva; razlagal je, kako je kemija na prid poljedelstvu.")
Vedno se razširjajoča raba slovenščine v srednjih šolah zahte- vala je, da so se ustanovili stalni izrazi za posamezne znanstvene
- ) Glej Janežičevo „Cvetje.
202 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
pojmove ; prvo delo v tej stroki mu je »Matematična terminologija«, pri kateri so mu pomagali J. Bleiweis, Pleteršnik, Praprotnik, Šolar, Tomšič, Wurner in We8ter. To delo je ugodno vplivalo na spise v dotični stroki. Za tem delom je prišel spis: »Naj bolj potrebne stvari iz botaniške terminologije«, ki ga je objavil v presojo strokovnjakom, proseč izvedence, da naj vsak svoje opazke ali popravke naznani uredništvu ali njemu samemu.
Blizu istodobno je bil v Zagrebu izvoljen v muzejski odbor za prirodoslovje ter je Ljubiču in Šuleku pomagal v »Znanstveni terminologiji za srednje šole«. Sodelovali so tudi nekateri Slo- venci, n. pr. Bradaška, Trdina, Erjavec i. dr. Spisa val je tudi Hrvatom šolske knjige.*^)
Ko je bil s takim uspešnim delovanjem ustvaril trdno podlago svoji stroki, izdal je: »Rastlinstvo« 1864. Ta knjiga se je bila s časom razprodala, ko jo je naučno ministerstvo uvedlo v šole; zato je Tušek drugo izdajo Pokornega knjige priredil za slovenske šole") z naslovom: „Prirodopis rastlinstva s podobami". Po Ross- masslerju in Schoedlerju je priredil še več učnih knjig,") katere je izdala Matica Slovenska. Pisatelj pravi v „Štirih letnih časih'% da se je posebno oziral na potrebe selških učiteljev in na učence srednjih šol; tem bodi knjiga tovarišica na izprehodih in pripo- moček pri uku prirodoslovja. Pri terminologiji mu je tudi nekoliko služil latinsko-nemško-slovenski imenik rastlin, ki ga je sestavil župnik Medved.
S temi prirodoznanskimi knjigami, ki so pisane vseskozi v lepi in, kolikor pripušča tvarina, lahko umevni slovenščini, je Tušek v slovenskem slovstvu položil temelj naravoslovski, posebno botaniški vedi.
Kakor je njegov tovariš Erjavec popisal posamezne svoje izlete in potovanja, n. pr. »Ena noč na Kumu«, tako je tudi Tušek opisal potovanje okoli Triglava. Šaljivi dvogovori, zgodovinske opazke, slike znamenitejših krajev spretno oživljajo ta lepi potopis.*)
Uže v mladih letih se je, kakor je pripovedoval sam, zanimal za nazvanja raznih rastlin in je slišal pri prostem narodu marsi- katero pravljico ali vražo in jo vestno zabeležil, n. pr. »Od bele kače«, »Od tistega, ki se je pri kači ženil«, ^^) »Od divjega moža«, »Od povodnega moža«, »Od Rojenic«.^®) Tudi druge narodne pri-
- ) „Slov. Glas."" 1860.
Pisatelji. 203
povedke za kratek čas je otel pozabljivosti, n. pr. »čuden klobuk«/^) »Trap«, kjer pripoveduje o nekem očetu, ki je imel dva nadarjena in enega trapastega sina ; dva nauka daje življenje tega trapa, prvič: »ljudem se nikoli ne ustreže«, in drugič: »tudi slep ščin- koveo najde včasih korito« ; primeri : »Domače pripovedke« v „JVb- vicah." Iz tega se vidi, da narave ni opazoval samo s treznim premislekom učenjaka, nego da je imel uho tudi za to, kako si na poetičen način prosti narod razlaga naravne prikazni.
Fran Erjavec (1834—1887)
iz Ljubljane, je šel 1855. 1. na Dunaj učit se kemije in prirodo- slovja, od naučne uprave dobivši 300 gld. podpore v ta namen^ da se usposobi za učitelja na realkah. Poskusno leto je opravil v Gumpendorfu na Nižjeavstrijskem, postal 1859. 1. prefekt v Tere- zijanišču. Tedanji poročevalec v naučnem ministerstvu, Kleeman, je pa povdarjal, da nobeden Slovenec ne dobi profesorske službe na Slovenskem ; zato se je Erjavec obrnil na Hrvatsko in 1860. L dobil službo na zagrebški realki. Preživši tam srečnih 11 let, se je preselil 1871. L v Gorico.
Za časa njegovih gimnazijskih študij je živel v Šiški pri Ljubljani znani prirodoslovec Ferdinand Šmidt, kateremu je Erjavec uže od druge šole počenši pomagal urejevati velike zbirke. V nje- govi hiši se je seznanil z Dežmanom in Hofmannom, s katerima je prehodil skoro vso Kranjsko. Tako se mu je v naj nežnejši dobi vcepila neminljiva ljubezen do naravoslovja. Dalje so nanj ugodno vplivali mnogi odlični součenci, n. pr. Bril, S. Jenko, V. Kermavner, Val. Mandelo, Jos. Stritar, F. Tušek; bil je odličen ud nVajevcev."*^ Koj v začetku svojega pisateljevanja je poleg pripovestij ob- javil izborni spis »Mravlja« ^), ki je vzbudil toliko pozornost, da so ga ponatisnile „JVbvice" in potem mnogo beril in čitank. V njem je opisal življenje mravelj tako naravno, živo in zanimljivo, da jih vidimo pred seboj približane človeški naravi ; zde se nam pooseb- ljene kakor živali v živalskih pravljicah. Najlepši spisi Brehmovi ne prekose ni Erjavčeve »Mravlje« ni njegovega »Raka« v „Ljub- Ijanskem Zvonu 1881 1. Ta spisa, posebno »Mravlja«, sta v svoji stroki vredna vrstnika Levstikovemu Martinu Krpanu.
Kakor vsak pravi in »izvoljeni« pisatelj, je koj iz početka krenil po tisti poti, ki je ugajala njegovim duševnim zmožnostim ; postal je najodličnejši slovenski zoolog. Najpoprej pa je trobalo tej
204 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vednosti ustanoviti primerne izraze, ustvariti znanstveno termi- nologijo. Radi tega je objavil v ,, Glasniku^) občno slovensko ter- minologijo za prirodopis, proseč, da se naj oglasi, kdor zna kaj boljšega; istotako. je predlagal štiri leta pozneje terminologijo za rud- ninstvo.^) Opisaval je posamezne živali, n. pr. žabe,*) močvirnice,*) velbloda,®) trakarice,') trihine,®) polže;*) temeljit znalec polžev si je pridobil priznanje v učenjaškem svetu*) po nemškem spisu.*®) V početku pisateljevanja v prirodopisni stroki mu je bil voditelj šolnik Pokornj, ki je spisal v nemškem jeziku ") več jako po- rabnih knjig za šolski pouk ; po tem pisatelju je priredil nŽivalstvo" 1864. Ta knjiga se je prikupila tako, da jo je ozaljšano s podo- bami na novo izdala Matica Slovenska,**) za katero je Erjavec obdel6val svojo stroko v znanstvene in poučne svrhe na srednjih šolah, in sicer je priredil Schoedlerjevo *^) »Knjigo prirode« ; kazalo in imenik živalstva je v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku.
V dopolnilo tej knjigi je izdal še nSomcdologijo'^^^] nauk o člo- veškem telesu. Tako sta si bila Tušek in Erjavec lepo razdelila rastlinstvo in živalstvo za svoje delo ; Erjavec je še dodal nBudnino- slovje 1881.")
Malokateri slovenski pisatelj je poleg znanstvenega delovanja znal pisati tako poljudno in mikavno, kakor Erjavec ; zato je jako pogodila Družba sv. Mohorja, da je izdala njegove „Bom<xče in tuje bivali v podobah**^^) v petih delih. V predgovoru slika človeka kot vladarja sveta, kateremu morajo živali služiti v korist in veselje; radi tega jih človek ne sme mučiti nego lepo ravnati z njimi, kajti Slovenci čislajo lepo živino. V uvodu je ponovil prošnjo do rodo- ljubov slovenskih, naj mu naznanijo zlasti imena za ptiče in ribe po raznih pokrajinah. Za temi je opisal ^Škodljive šivali"."]
- ) Vsi polžarji so soglasno hvalili to razpravo. Dr. Korahuber, profesor na
dunajski politehniki, v „Zeitschrift f, d. Realschultoesen" , Wien. 1877., str. 189. — Prvi nemški konhiliolog Kobalt priznava, da je Erjavec opisal 111 vrst novih polžev: >Der Verfasser hat zweifellos mit seiner Fauna von Gorz der europUisChen Moluscengeographie einen nicht unwichtigen Beitrag geliefert.c — Oscar Botger v Frankobrodu na Odri (Palaeontographia Suppl. III. p. 31. Cassel 1879) je nekega novega polža krstil »Clausilia Erjaveci« pripomnivši: »Ich nenne sie na^h dem um die Malakozoologie der Lander der Adria so hochverdienten Herrn Professor Erjavec in Gorz.< — Ker je njegovo ime tako zaslovelo med strokovnjaki, ga je družba „Societe malacologigue de la Belgique< vBruselju povabila na sodelovanje; v njenih letopisih je Erjavec priobčil razpravo : >Contribution k la malacologie de la Croatie.c
Pisatelji. 205
Dasi so te knjige večinoma prevodi, sta vender prevod in tvarina tako umerjena našim razmeram, beseda tako izborna in domača, da se te knjige morejo deloma imenovati izvirne. Kazalo pa je tudi radi tega izbrati nemške izvirnike, ker so uže potrjeni po dotični oblasti za šolsko rabo ; prevodi takih izvirnikov so ugla- jevali pot slovenskim knjigam v šole. Šolske knjige sicer ne sodijo v slovstveno zgodovino, ker se je pa po teh znanstveno imenstvo šele uredilo in trdno podlago postavilo daljšemu razvitku naravo- slovskih znanostij, zavzemajo v našem slovstvu važno mesto.
Ko je bil še na Hrvatskem, je delal izlete na vse pokra- jine te dežele ; 1864. 1. je s profesorjem Matkovidem potoval na Klek, na Plešivico, na Plitvička jezera, v Zrmanjo, Knin, Šibenik in od onod v Trst. V Kršlju je preiskal podzemeljske jame. Prehodil je vso Slavonijo ter prišel v Srem in Beligrad. L. 1867. je bil z ravnateljem Torbarjem, prof. Rihtaričem in sedanjim za- grebškim nadškofom Posilovičem v Parizu.
Ko je pa služboval v Gorici, je porabil vsake večje ali manjše počitnice, da je delal izlete v bližnje ali daljne pokrajine, oziraje se na vse stroke prirodoznanstva.
Pazno pa je poslušal tudi govor prebivalcev dotičnih krajev in si zapisaval vse njemu neznane besede in reke. Tako je nabral tisto jezikovno gradivo, ki je je potem objavljal v „Letop, Matice Slovenske"^ z naslovom: »Iz potne torbe«. ^^) Pri tem delu mu je pomagal Fr. Levstik. Tvarina je urejena tako : I. besede in ponav- ljajoči glagoli; II. imena raznim živalim, III. rastlinam ; 'IV. sadju; V. recila in pregovori ; VI. uganjke ; VIL pripovedi, vraže, zago- vori in uroki.
Erjavec pa ni samo odličen naravoslovec, nego tudi jako čislan pripovednik. Njegove povesti se morejo deliti 1. v spomine ali slike* iz dijaških ali šolskih let, n. pr. »Na stricovem domu«, »Zamorjeni cvet«, »Zgubljen mož«, »Avguštin Ocepek« ; 2. v slike naravoslovske, n. pr. »Iz življenja Snakšneperleina«, »Kako se je Slinjarju iz Golovca po svetu godilo?«; 3. različne povesti, zvečine poučne vsebine, n. pr. »Huzarji na Polici«; »Hudo brezno ali go- zdarjev rejenec«, »Ni vse zlato, kar se sveti«. Njegova prva povestica je »Veliki petek«.*)
Izgubljene dijake je Erjavec opisal posebno v povestih »Avguštin Ocepek« in »Izgubljeni mož«.*®) Prva je priljubljeno berilo dijakom,
- ) ^JVov." 57.
206 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
katerim dela veselje opisovanje, kako se je ubogi Ocepek mučil z grščino, »Izgubljeni mož« je original velikega talenta, ki po lastni krivdi ne pride do ničesar in žalostno konča.
O »Zamorjenem cvetu« *®) pripoveduje Leveč *), da je Erjavec tu popisal svojo nesrečno prvo ljubezen: Valentin je mutatis mu- tandis Erjavec sam, in nesrečno omožena Regina je njegova prva nevesta, katero je izgubil po svoji krivdi.
»Pot iz Ljubljane v Šiško« *') očita turistom, kako površni so ; popotnik jedva stopi iz Ljubljane, pa je uže v Šent-Vidu ; ne meneč se za znamenitosti na potu. Potopis »Kako se je Slinjarj z Golovca po svetu godilo ?« *^) ima svojo snov iz predmeta, ki — je bil najbolj priljubljen Erjavcu, iz malakologije in je prepleten — z jako primernimi citati iz pesnikov slovenskih. »Jedna noč nsu- Kumu«,*') popisuje šege in navade slovenskih romarjev, »Na KraškEII zemlji« ") pa narodno veselico, katero je priredil učitelj na kmetih — s pomočjo pevskega zbora, katerega je sam izvežbal. To je pristn£u— slika narodnega gibanja na kmetih, pri katerem sodelujeta župnik s. in učitelj. Blizu jednake vsebine je »Božični večer na Kranjskem«. Ti spisi so plodi njegovega potovanja po Slovenskem. Po Hrvatskem in po Slavoniji potujoč si je nabral tvarine za izborna spisa »Gk)stba - v Mazinu«*^) ter »Med Savo in Dravo«, ^®) ki so pravi biseri v popotniškem slovstvu.
Sodeloval je pri delih drugih pisateljev, n. pr. pomagal je Cigaletu pri »Terminologiji«, Pleteršniku pri slovensko - nemškem. »Slovarju«, Klodiču pri učnih načrtih, Funtku pri »Zlatorogu«, Kra- marju pri »Kmetijskem berilu«, Glovackemu pri »Flori« (ki pa šenL izšla), čebularju pri fiziki, Simonu Gregorčiču pri njegovih pesnih.
Izboren delavec je bil v treh strokah in zasluženo priznanje mu ni izostalo: 1875. 1. je bil imenovan rednim profesorjem n9» zagrebškem vseučilišču, a službe žalibože ni vsprejel. Bil je do- pisujoči član jugoslovanske akademije.
V Gorici si je pridobil za Slovence velikih zaslug kot nad- zornik pri otroškem vrtu Giril-Metodijeve družbe in kot odbornik in nekaj časa ravnatelj slovenske posojilnice. Opravičeno je torej Gregorčič pel o njegovi smrti :
Umrl je mož! Kdo tak je še med nami Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, Posut tu v zemlji z venci, šopki rož?
O „l^jw&y. irt'0?i" 1887.
Pisatelji. 207
Božidar Flegerič porojen leta 1841. v Vodrancih v ormoškem okraju na Štajerskem, je dovrSil gimnazijo v Mariboru in v Varaždinu in se učil potem kla- sične in slovenske filologije na graškem vseučilišču. Sedaj živi na svojem domu kot zasebnik. Njegove poezije zasledujemo v Janežičevem ^Glasniku" leta 1866., kjer opeva lepo domovino, n. pr. >Kraj Murec, po kateri bi rad veslal k srbskim bratom. Kakor opevata Simon in Ivan Jenko sorsko polje, tako Flegerič mursko polje. Flegerič je bližnji rojak Stanku Vrazu; oba sta opevala krasna in klasična panonsko-slovenska tla, ki so Slovencem porodila Miklošiča, Vraza, Cafa, Raiča, Trstenjaka, Murka. »Medjimurske izdihljajec nahajamo v Pajkovi j^Zori'^ 1. 1874., str. 241; »DomaČe glasove« in »Domačinkec v gZorinih" letnikih 1874, str. 17, 1875, str. 49, 65. Od ožje domovine mu srce hrepeni po jugoslovanskih bratih zlasti takrat, ko je besnel boj »za vero in svobodo zlato«, počenši koncem 1.1875.; to dokazuje pesen: »Želja mladega Srba«*). (y,Zora 1876). — Srbske slike med premirjem L— IV. (tožba srbskega dekleta, ki je pod turškim mečem življenje končalo ob reki Drini). Opeval je osebne prijatelje in slavne može, n. pr. Sporna, dekana ormoškega, dr. Alojzija Gregoriča, Bož. Raiča. Med temi slavo- spevi se odlikuje pesen v spomin Raiču po kratkem slogu in lepih mislih. V posebnih drobnih knjižicah je opisal Štefana Modrinjaka in dr. Štefana Kočevarja. Bil je marljiv sotrudnik j,Zor%'^ in „£rcsu*, a sedaj o\i]di\\}dk ^ „Slovanskem Svetu*^ večinoma elegije. V svojih poezijah ne izraža visokih idej ; če se pomisli, da je vedno živel in še sedaj biva v malomestnih in celo v kmetskih razmerah, je jezik dovolj lep.
Frunkohki (Jože Iskrač) je bil rojen 1836. 1. v Loki frankolske župnije na
Stjgerskem, poprej mlinar v Špitaliču, sedaj pa posestnik v Razdelu pri Vojniku.
S pravim imenom se je pokazal v ^Novicah^t kjer je objavljal narodno blago,
n. pr. »Trije bratje« (,iVov.* 1859), »Zakaj ima sv. Lukež vola?«, »Pravljica o
. gi^du Landek in Frankolovo« („Nov.*' 1859). Njegovo največje delo je epska
pesen »Veronika deseniška«, (glej f,Cvetje" id.). Vsebina je ta-le: Posestnik
S>^ada Desenice na Hrvatskem je imel krasno hčer Veroniko jedinico, katero je
^^e zastonj nagovarjal, naj se omoži, dokler ni prišel zabredši na lovu, prenočišča
Presit Miroslav, sin celjskega grofa Hermana, katerega je njena lepota presenetila
^^ko, da je prosil za njeno roko. Srečnemu zakonu naredi konec trdosrčni oče
Herman, pahnivši sina v ječo, ker je v zakon vzel ženo prenizkega stanu. Veronika
PJc^oblečena v viteza je šla v Celje na čelu hrabrih vojakov, da osvobodi ljubljenega
'^^oža. V Ijutem boju bi smrtno ranjena Veronika bila storila smrt, da je ni ozdravila
Rojenica in jo preoblekla v kmetsko deklico. Da bi se skrila, je v Loki blizu
'^Onjic služila pri kmetu Bosaču, čegar sin bi jo bil rad imel v zakon. Ko je
J^ekdaj glasno zdihovala radi svoje tožne usode, jo je slišal kmetov sin in raz-
"^^sel glas, da je ta skromna dekla Miroslavova žena. Herman jo je dal ujeti,
^^gel v temnico in jo tožil radi čarovništva,, sodniki so jo oprostili. Zato jo je
^^1 Herman zazidati v črno ječo, kamor so ji Rojenice nosile hrano skoz celo
^^^o; nedolžna Veronika ni plakala, nego veselo prepevala. To petje je slišal Ijuti
^^nnan in jo je dal vtopiti dne 14. oktobra 1428. 1. Tragična usoda Veroničina
1^ hvaležna snov pesnikom, bolj pa še za dramo nego za epsko povest, katero
^o pesniki one dobe sploh radi gojili, n. pr. Valjavec (»Zora in Solnca«), Umek
\*iU)una Soliman«), Krek (»Na sveti večer«). Če se pomisli, da je pesnik kmet,
rs
208 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
ki je dovršil le nekaj gimnazijskih razredov v Celju, se mu mora priznati, dst je dobro dovršil nalogo. Na koncu nekaterih spevov se nahajajo moralična raz- mišljeTaiga, n. pr. na koncu desetega speva:
Kedar hočeš si nevesto zbrati, Moraš pridno dekle poiskati, Blago srce, vajene ročice, To najlepša dota je device.
Tadi narodno vprašanje vpleta vmes; Rojenica, ki Veroniki donaša hrano, se z njo razgovarja »Od slovenskega narodac.
Pa se milo jej pritoži, Da narodje so slovanski Med seboj tako nezložni.
Prorokuje pa boljše čase:
Mili car bo tedaj vladal, Oče vsem podložnim svojim, Ki zapisal na zastavo Svojo je enakopravnost.
Metriki se da tu pa tam očitati kaj, jasen pa je vpliv Koseškega, n. pr.
In porine meč v so vrage, Šest jih pade, id.
Fran Levstik (1831—1887)
porojen dne 28. aprila 1831. 1. v Retjah, vasici pri Velikih Laščah na Dolenjskem, se je navzel uže v domačem kraju preprostega mišljenja in narodne govorice, šel na ljubljansko gimnazijo, katero , Je 1853. 1. dovršil brez mature ; nekaj let je bil gojenec Alojzi- jevidča. Dobro se je učil in pridno vadil v pisanju, nabiral narodno Vi»^\ Nato je vstopil v. nemški viteški, red, ki ga je poslal v olomuško semenišče. Tam odpuščen radi »Pesmi« % *) izdanih 11)54. 1, v Ljubljani pri Blazniku, povrnil se je črez Dunaj v domo- tino in bil tri leta hišni učitelj pri grofu Pace-tu na Dolenjskem, Udt»č po jezikoslovja. Leta 1861. je bil tajnik »Slovansk e čitalnic e« t Trstu in je blagodejno vplival na Cegnarja.
Nekaj časa pomudivši se pri svojem prijatelju Oblaku v Spodnjih Retjah jo šel za odgojitelja k Miroslavu Vilharju in z njim soure-
- ) Semenis^Cni ravnatelj mu je oCilal posebno dve pesmici, namreč: »Na
f»ih svt'tnikov dun« in >Studentovska zdravicac, katerima najstrožji sodnik ne Ru>rt> oCilali nit^esar.
V Olomucu jo prevedel tudi »Kraljevodvorski rokopis« (Glej zadej St 21); ter na Se Ce^JiMne ni znal dovolj temeljito, je tu pa tam storil napako, pozneje prt^ložil na novo, nekivj pa samo popravil.
Pisatelji. 209
jeval list „Napr^'^ 1863. 1. Ker pa je prenehal list, je postal Levstik drugo leto tajnik »Matici Slovenski« (od 11. aprila 1864. do 11. julija 1865. 1.).
Od sedaj je bil nekaj let brez stalne službe; urejeval je slovensko-nemški ^Slovar*"^ nato šaljivi list »Pavliha^ na Dunaju, dasi je proti temu krepko ugovarjal njegov odkritosrčni prijatelj in rojak Stritar. To so bili zanj hudi časi, o katerih poje :
Jaz bežim in samec taVam, '
V gostej šumi izgubljen, Solze brišem in vzdihavam
V jaro lugo pogrežen.
Ko je bil Stritar ustanovil „Zvon^^ kakor pripoveduje sam *), ne zase, nego za Levstika, da bi mu gmotno pomagal, ni hotel Levstik poprijeti te ugodne prilike, ustanoviti si trdno podlago, a podpiral je svojega plemenitega rojaka sodelujoč v vezani in ne- vezani obliki.
Veliko veselje je zavladalo v Slovencih, ko je bil 1872. leta imenovan skriptorjem licealne knjižnice v Ljubljani, kjer je preživel brez gmotnih skrbij plodonosnih petnajst let, katera mu je na zadnje grenila le neozdravna bolezen.
Njegove zbrane spise je uredil Fr. Leveč in izdala pl. Klein- mayer in Bamberg^) v tako dovršeni obliki, kakršne nima doslej fe nobeden slovenski pisatelj; I. in II. zvezek obsegata njegove poezije, III. zvezek povesti, pravljice in pripovedke, potopise, zgodo- vinske spise, književno zgodovinske spise, IV.- zvezek kritike in polemike, prvi del V. zvezka kritike in polemike, drugi njegov življenjepis s podobo ter naslove v tej izdaji ne natisnenih spisov. Levstik je delal v treh strokah v slovenskem slovstvu, bil je p esnik,. jez ikoslovec in kritik.
Njegova pesniška doba sega od 1850. do 1859. L, ko je prišel k Vilharju na Notranjsko za domačega učitelja, kajti skoro vsi njegovi najodličnejši pesniški umotvori so nastali v tej dobi. Kakor druge pesnike je tudi Levstika vzbudilo 1848. 1. ; delovale so nanj tudi „Novice'\ Prešernove „Poezije** (1847) pa pesni in prevodi Koseškega, katerega je uže dijak začel ocenjevati. S svojim ožjim rojakom Stritarjem je jako marljivo prebiral srbske narodne pesni, ki so pa ogrevale njega živahneje nego Stritarja; v te pesni za-
- ) »Ljuhlj. Žvoti*" 1889, 81.
14
2]^0 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
mislil se je tako temeljito, da jih je poznal natančneje nego Srbi sami, s katerimi je občeval v Trstu, ko je bil tajnik tamošnji čitalnici. Rano je začel sam zlagati pesmice; petošolec je objavil v nSloveniji^ 1850. 1. pesen »Vila«, kateri je pozneje sam dal ime »Povodnja deklica« ; zalagal je s pesnimi tudi yjLjub}janski Časnik*', podpisaval se je »Gornicki«. Ko se je v Kranju blagoslavljal Prešernov spomenik, peli so njegovo pesen: »Ko zvezde luč, poprej nikjer poznane« id.
Dasi so nanj, yplivali- -Jcazni .. nftmžk^ peapiki^^ n. pr. Riickert, Platen, v poznejši dobi Goethe in Heine, se vender iz prvih pojavov njegovega pesnikovanja uvideva njegova izvirnost in samobitnost; odlične tedanje pesnike, n. pr. Cegnarja, Valjavca i. dr. je omamil Koseškega bombast, Levstiku pa je uzor Prešern, kakor se razvidi uže iz navedene pesni. Levčeva izdaja dokazuje, da je Cimperman pel opravičeno:
PreSemov najdostojnejSi namestnik, Pojoč razvnemal si domu duhove, Neustrašen kazal pot si jim prosvete.
Levstikove »Poezije« se dele tako -le: I. Uvod; II. Pesmi; III. Ode in elegije; IV. Sonetje; V. Romance, balade, legende (I. ev.); VI. Otročje igre v pesemcah; VII. Različne poezije; VIH Zabav- Ijice in pušice; IX. Ježa na Parnas; X. Ljudski glas; XI. Kralje- dvorski rokopis.
Levstik Je s svojim slovstvenim delovanjem v nevezani besedi obračal toliko pozornost nase, da ga Slovenci niso _niti utegniji dostojno ceniti kot pefsnika; poznali ga niso niti najožji prijatelji do dobra, ker se je mnogokrat skrival pod tujimi imeni; dobre tretjine pesnij pa niti objavil ni. Dasi je glavni vir lirskim umotvorom ljubezen, vender se mora priznavati, da Levstikovi liriki ne daj e Amor značilne narave. Na to stran imamo v Levstikovem življenju razločevati dve dobi; Ijubavne pesni iz prve dobe so. manj. {ib- stične, zato jih pesnik tudi ni odločil za javnost. Praktično dekle ni znalo stalne ljubezni:
Zdaj pa naj ti milo tožim,
K tebi stezam naj roke:
Tvoja usta le molčijo,
Tvoje mrzlo je srce. (Izgubljena IjuhegenJ,
Te bridke izkušnje poleg drugih bridkih dogodkov so mu ogrenile življenje. S prevladujočo silo ga je nežni čut ljubezni do
Pisatelji. 211
Pranje preSinjal v letih 1869 — 1872.; v to dobo _ spadajo njegove najlepiejjubavne pesni („Zbrani spisi*" L, 71 — 118).
V vzgled bodi :
F r a n j i.
Preljuba moja zlata Franjal Jaz vem, ko bi se tebi smilil, Da bi imela ti kaj znanja, Kako sem tvoje pesni pilil, Da bile vredne bi i mene, Ker moje tebi so na čast rojene.
V nobeni do sedaj spisanih ocen Levstikovih pesnij se še ni povdarjalo, da nobeden slovenski pesnik še ni tako odločno poveličeval visoko vrednost pesniškega daru, kakor Levstik v prvih šestih pesmicah („Zbrani spisi*" I. 1 — 18) ; v zadnji : »Jedino svoje« pravi:
A duha, ki v meni snuje, I srca, ki v meni kuje. Moč mi zemeljska ne vzame Do pogreba temne jame.
Značilno je, da je vse te pesni predelal 1876. L, ko je mirno mogel pregledati tek svojega življenja; dasi so mu sicer vzeli mnogo, a peaniškega daru ga niso mogli oropati.
Na stran pustivši pesni, ki opevljejo naravo, ker se tega predmeta poslužujejo tudi navadni pesniki, pritrjujemo misli izra- ženi 1892. L, da se je doslej premalo ozir jemalo na tiste Levsti- kove poezije, ki izražajo njegovo versko fnrepričanje, dasi se od druge str^i jedino tem pesmicam — ne po pravici — pripisuje prava vrednost, n. pr. »Puščavnik« :
Zato rad m61im iD klečim.
Ker iz njegovih rok živim.
Ker mi obeta rajski vrt,
Ko pride p6me bela smrt. CPuščavnihJ
Nedosežen med slovenskimi pesniki je Levstik v »Otroških pes micah«, med katerimi je morda najlepša : »Pesek laja hov, hov, hov«, ker izborno posnema naivni narodni slog. Obliko sonetov rabi v ta namen, da izraža svoje mnenje o življenskih vprašanjih.
Najrajše je gojil satirično poezijo ; dovolj gradiva so mu po- dajali napuhneni nevedneži, objestni prvaki in njegov tožni položaj z ozirom na njegovo obsežno znanje. Poprijemal je prvake na
14*
212 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
političnem polju,*) posili - pesnike, na videz - učenjake, šale bril celo iz časnika, ki ga je pisal sam, zasmehoval namišljeno odličnost slovenskih velmož v čitalnici, rogal se „slovenski slčgi^^ kritikom :
O Raič, blaga duša preprosta, Ti Božidar, sveta nisi poznal; Svet bistrim glavam usta zapira, Bedak je še vselej prost gobezdal id.
Najobširnejši satiri tej stroki sta „Ješana Parnas" in ^Ljudski
^Ježa ua Parnas („Zbrani spisi** II. 126—254). Najpoprej nastopi Pavliha in nainanja občinstvu: »Ti pevci slovenski gredč na Parnasc, potem pismonoša, ki prinada pismo pevčevo iz daljne dežele (iz Olomuca); to je uvod. Drugi del ima naslov: »Pod Parnasomc, kjer se pokažejo Oslovski, Podganovič, Vranski, Polievič, Mišic, Langbein, Keberski, ki je dobil pesniško ime .HroščemirS Komarski, Rakovski vsak na živali, po kateri ima ime; potem Pevec na krilatem konju, Kadilec, Sodilec, Oslovski, Podganovič id. predstavljajo pesnike slabih zmožDOstij, žele^ si velike slave. Vsi se obrnejo do »Časopisa« za pomoč, da bi mogli vzeti trdnjavo. Tam poroči Veliki Groga s Hroščemirom Mico Slepostično, hčer Caso- pisovo. V drugem delu trdnjave se snidejo Samotorbič, Umomotec, Erivoslavoljub in Prvakarija, oboroženi s palicami in drugim orožjem, z Okusom, Logiko, Dovtipom, Bistroumnostjo in Zabavljico.
„Ješa na Parnas** je satira na slovenske slovstvene razmere v petdesetih letih in je bila najpoprej natisnena v »Pesmih« 1854.1.; predeloval jo Je v Trstu, a pčpolno delo ni, kar omenjalzdajatelj Leveč op. cit. str. 239.
Levstik se je koj v začetku pisateljevanja pokazal humoristi- čnega pisatelja prve vrste ; nobeden pisatelj v tako rani dobi ni bil toliko samostalen in odločen nasprotnik vsakdanjim »pisarjema in »pisačem« kakor on. Uže gimnazijski dijak je začel pisati kritiko poezij Koseškega ; to kažejo njegovi citati, n. pr. »Mnogo ledine« id. str. 149, »Ženi prijazno pomoč« id. str. 151, »Kdor zaničuje« in drugo str. 157, »Jezik očistite« id. str. 158. Odločno je ožigosal kratkovidno hvalisanje tega, kar ni hvale vredno.
Ne sme se misliti, da je v vsakem jahaču na Parnas označen določen pesnik, nego Levstik :
>K znanim glavam splošna lica je vrstil.«
- ) Tam v Mariboru
Na kolodvoru
Narodni Štajerci, vrli možje K Tomanu v skok so pritekli, Kaj so možaki mu rekli, Krščena duša ne v6.
Pisatelji. 213
„Jeio na Parnas'^ je razjasnil pesnik sam z „Li8tom iz Olomuca^.
j^Ljudski Glas" (»Zbrani spisi** II. 255—310.) se je imenoval časopis, ki ga je izdajal in pozneje tudi urejeval Ferd. Suhadobnik, upok. davčni uradnik, ker je nameraval osnovati osrednjo demokratsko stranko in z. njeno pomočjo postati občinski svetovalec ljubljanski. Suhadobnik se je dostikrat shajal z Levstikom, ki se je norčeval z njegovimi nazori. V tej satiri nastopijo Recelj, Kokalj, Pipan, Bradonja, prosjak Ogrizek, Sodigoj, Režimer, Zlogolk, več ženic, deklic in dečkov. Suhadobnik stoji pred cerkvijo in priporoča ljudem »Ljudski Glas**, grdeč hkratu druge časnike; nato razprti koš in iz njega jemlje škapulirjev, brojenic in svet- niških obrazov in jih deli i^enicam in dečkom.
Ta satira je polna klasičnih Levstikovih izrazov, n. pr. saje- gulec^ kokošariti, grissica, treb^, doktaruh, učituhj kritikun. izneverje^ srdba^ aol&nodolski^ strmokončni id.
Pereča satira na nekatere pesnike so stihi, ki jih pojeta Stoječ in Pipan (str. 299), in ki imajo isto rimo: mi, mi; je, je; sam, sam; H, H; 80, 80,
Dasi v sonetih zaostaja za Prešernom, ga v satiri I??^^]?j]jjji® ? duševni pbzor mu je ožji od Prešernovega ; ker dostikrat ni imel, B čimer bi zadoščal najnujnejšim potrebam življenja, se ni mogel pečati z visokimi vprašanji modroslovja. Pri vsej svoji revi pa ni zabredel v obupno svetožalje, nego veselil se je tega, kar mu je dajal svet:
Mi nesmo ni menihi ni svetniki, Vi gospodične tudi neste nune, Svetnice ne, če se nam prav dozdeva.
Pa godec nam zastonj ubiraj strune? Zastonj bokali nam bleščš veliki? Veselje, ples naj srca nam ogreva.
Bodimo veseli. (»Zb. spisi^ I. 210).
Levstik in Josip Cimperman sta največja posvetna jadnika na slovenskem^arnasu, a obadva vesela realista.
Druga stran Levstikovega svojstva je temeljito znanje sloven- sk^ jezika, v katerem ga je prekosil samo Miklošič. On je uže ^a gimnaziji imel velik ugled kot dober poznavatelj slovenskega Jezika. Leveč pripoveduje o prebivalcih njegovega rojstnega kraja, "* izredno pravilno govore slovenski jezik in da so neusahljivega, Pravega humorja, da jim teče govor in ugovor, in da dovtip po- Wja dovtip. Takrat še ni bilo železnice, ljudje so si pripovedovali dogodke iz turških bojev in francoskih časov. Iz tega kraja so nam ^^astli Trubar, Stritar in Levstik. Marljivo pa se je učil materin- ščine tudi iz Kopitarjeve pa Metelkove slovnice. Ko je šel 1859. 1.
ii>h.-
214 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
k Vilharju v Senožeče, se je začel marljivo učiti^ M iklošiča in se zanimati za govor Notranjcev; nad tri leta je bival v zahodnem delu slovenskega ozemlja in v Trstu ter popolnem opustil pesniko- vanje temeljito se pečaje z jezikoslovjem de 1868. leta, ko ga je rfSlov. Narod"* privabil med svoje najodličnejše sodelavce. Naj- važnejši spis v tem obziru so »Napake slovens kega pisanja« ^), v katerem navaja najpoprej grehe, ki jih delajo Slovenci, misleč po nemški, pišoč po slovenski tako v besednem redu, kakor v gla- golih, samostalniku in napačno narejenih drugih izrazih. Najobšir- nejSe govori o sestavah in nazadnje o naši bojazni pred kritiko. Ta temeljiti sestavek je 27 letni Levstik spisal pri svojem prijatelju J. Oblaku, ko ni imel nobene službe, nobenega upanja na pobolj- šanje gmotnega stanja, brez posebnih pripomočkov — kajti Miklo- šičeva važna dela še takrat niso bila na svetlem — naslanjal se je samo na ,,Novice*^ in Kopitarjeve^ dr?t>^^ spise. Ta spis je tudi mlajše nadarjene Slovence vspodbudil do marljivega učenja sloven- ščine, n. pr. Jurčiča. Zadnji vzrok je vzbudil slovstveno polemiko, katero je začel P. Hicinger s sestavkom : »Nekoliko kritike« *), ki pa donaša malo stvarnega, očitajoč Levstiku, da dela »predrobne razločbe in opazke«. Nagovoril ga je na ta spis Bleiweis sam. Na Levsti- kovo stran je stopil Fr. Cegnar, vprašaje : »Je li nam treba kritike ali ne?«^) ter omenil, da bi kak Lessing predrugačil slovensko slovstvo. Cegnarju je odgovoril Bleiweis®), da je naše slovstvo še preubogo za ostro kritiko in da še ne ve za nobenega slovenskega Lešnika. Hrvatski „Neven^ je imenoval njegove besede »prazne tirade«. Zopet se je oglasil P. Hicinger v sestavku »Se nekoliko kritike«'). Proti temu spisu se je obrnil sam pohlevni Janežič^, Levstikovega odgovora pa ni natisnil vsega. Bleiwei8U in. Hicin- gerju, ki sta se bolj opirala na svoj ugled v Slovencih nego na stvar samo, je Levstik odgovoril v spisu »Gospodoma nasprotnikoma« *), pa ne popolno, kar se je povedalo uže poprej, nego Levstik je izjavil, da bo treba iskati druge poti. Dasi ni mogel povedati vsega, vender je moralično zmagal Levstik, ker so se duhovitejši mlajši pisatelji ravnah po njem, in ker je Janežič v svojo slovnico vsprejel njegove nazore.
V jezikoslovno stroko spada tudi humoristično predavanje: »Zatoženi samoglasnik iž.« ^\ katero je 1864. leta v ljubljanski čitalnici čital J. Globočnik namesto obolelega pisatelja.
Pisatelji. 215
Ker je torej povdarjal ob raznih prilikah, kako je treba pisati po slovenski, je naravno, da je spisal tudi »Slovnico^ slovenskega jezika ""1 ; izšla je v nemškem jeziku 1866. 1.
Obširno se ozira na staroslovenščino (staro cerkveno slovan- ščino), še obširnejše pa na razna slovenska narečja, kakor doslej še noben slovenski slovničar ; uvel je tudi druge vzglede za sklanjo in sprego ; posebno se je oziral na naglas, katerega je sedaj teme- ljito razložil Valjavec; izvrstno je obdelal glagol; skladnje pa slovnica nima, kar kaže uže njen naslov. »Njegove pripombe so prav za prav majhne jezikoslovne razpravice.«
Da bi pokazal kako je treba pisati lepo po slovenski, spisal je sam nekoliko povestij in drugih spisov, n. pr. „Martin Krpan" "). Nekateri spisi Trst^jnjakovi, v katere ni nalašč mešal nemških besed, se gled6 humora smejo primerjati s Krpanom, vsaj iz daleka; gled6 pristno - slovenske dikcije pa je „Martin Krpan"* brez primere v slovenskem slovstvu tedanjega časa; njegova podoba je tako pla- stična in rt snična, da ga vidimo vsega pred seboj v vsem njegovem ponosu; on je prava slika Levstika samega, ki stoji tako oblastno med Bleiweisovo in Stritarjevo dobo, da ga čutimo v obeh dobah v vseh glavnejših strokah, kjerkoli se je oglasil.
Ta povest zavzema tudi v Levstikovih ^Zbranih spisih^ (II. zv.) prvo mesto v prozi
Njej sledi »Doktor Bežanec v Tožbanji vasi«, pobožna pri- p pvedka, priobčena najpoprej v Stritarjevem „ Zvonu** 1870. leta. V tej povesti se razgovarjata dr. Pipec (Levstikov prijatelj, ljub- ljanski nožar H-n) in doktorand Kolenec (nemški literat L. G-k); prvi je na oknu svoje prodajalnice izstavljal v rokopisu šaljivi list ffDer Messerschmiedshammer" ^ ki ga je pisal in urejeval Sam. S perečo satiro pripoveduje dr. Pipec, kako se je na raznih mestih trudil dr. Bežanec ustanoviti si ognjišče in dom, in kako je končno zlezel na oltar, odkoder so bili odnesli črvivega Jurija; tam pa je slišal pogovor dveh nezadovoljnih Tožbanjcev, da jih zelo peče izgubljeni svetnik in pokopani dr. Zavijač. Tožbanjci so bili hvaležni prosjaki, katerim je povedal, da je na oltarju nov svetnik, in so poslali dva stražnika, da ne uide na novo. Rebernik, stari, suhi TOletni skopuh, pa je povedal, da ga je videl v raznih krajih, kako so ga odpodili, ker ni znal ničesar; nato so ga žandarmi pahnili raz oltar.
^.ggagfi fecafc" Zlatorepec, lep in nadarjen dijak, pozneje izgubljen človek *'), je dal Jurčiču predmet za njegov roman istega imena ;
216 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Levstikova povest pa ni dovršena.*) Tudi Erjavec je-.opiaal take izgubljence. Tem povestim a^ prirlm^njA pnfnpin ^^w T^itijft ^^ Čateža«.
Za list „ Vrtec^ je od 1874. do 1882. 1. napisal mnogo malih pripovestij, ki so jako primerne šolski mladini ; tri so prevedene ie srbščine; jako šaljiva — namenjena slovenskim dekletom — je pravljica »Svinjar«.
Mladini je podal tudi iz zgodovina l^pekratkeL povesti, katere učenci čitajo s slastjo. Vrsto povestij končuje prevod: Iz ruske zgodovine. Po staroruskem letopisu Nestorjevem jih je prevel Ant. Koblar, Levstik pa nadaljeval od str. 174 dalje.
Levstik je v Slovencih do sedaj nepresežen ocenjevalec; bil je oster sebi in drugim in rad priznaval, kar je res dobrega, slabo pa dostikrat obsodil uničevalno ne prizanesši niti osebi pisateljevi. Dobre strani Ciglerjeve povesti „Sreča v nesreči^ je povdarjal tako **), da je Cigler znova začel pisatelje vati, dasi uže nekoliko z onemoglo duševno močjo ; z navdušenjem je vselej naznanjal Miklošičeva dela") in pristavljal poučne dodatke**); z opombami je spremljal naznanilo Navratilove knjige o glagolih. Nasproti sestavku »Potrebe Slovencev glede prirodnih ved« ^•j izjavlja, da Slovenci sedaj bolj potrebujejo povesti kratkočasnega in poučnega zapopadka v domačem duhu nego sestavkov o imenitnosti železnih cest i. dr.
Navratil je v »Napreju^^ (1863) v odprtenri pisniu priporočal Slo- vencem za znanstvene stvari poprijeti se hrvatskegajezika. Levstik se je odločno uprl tej misli, ker bi se pre izgubili Slovenci. V tem oziru, mislim, je sodil prav tako krivo kakor Prešern.
Jako oster je spis »Pravda o slovenskem šestomeru«, ki je skupno delo Levstika in Levca.
Prof. V. K. je bil v „Zori^ 1876 objavil prevod tretjega speva Homerjeve Odiseje, ki ga je pa Janko Pajk, urednik „^ore**, izpre- menil tako, da ga V. K. ni hotel več spoznati za svoje blago. Vsled Stritarjeve želje je Leveč preiskal 157 šestomerov Koseškega in objavil sad tega preiskovanja v „Zvonu^ 1876. ; pridejal je svoje opombe tudi Stritar. Nato je Pajk v „Zori" razglasil sestavek »Leveč in heksameter«. O vsebini te »Pravde« pobliže v Levčevem
♦) ^Naprej"" 1863. ♦*) Oznanilo Miklošičevega dela: >Die Fremdworter in den slavischen Sprachenc, ^JVor.« 1867.
Pisatelji. 217
Življenjepisu; samo to omenjaj se tu, da mu je po Levčevi izjavi*) narekoval Levstik osebne napade na Janka Pajka. Vatroslav Holz v svoji knjižici „Spomini na slavne Slovence'% Trst 1893, pravi, da je Levstik pozneje sam obžaloval svojo ostrost, ker je bil na- pačno poučen o Pajkovih razmerah.
Manj stvarno kakor osebno je pisan tudi sestavek »O Vodni - ko vem rokopis u« ; temu se pa ni čuditi, kajti obrekovali so Levstika lastni rojaki, da je pre izdal domovino, ko se mu je uprav hudo godilo na Dunaju.
Jako ostro je ocenil Levstik Cegnarjevo v Janežičevem ^Glaa- niku*^ 1858. 1. natisneno epično pesen »Pegam in Lambergar« ^\ Janežič si ni upal obelodaniti te ocene, ker ni hotel žaliti pesnika- sotrudnika. Dokazal je Levstik, da je v pesni jako malo izvirnega Gegnaijevega blaga, nego daje večji del posnet po srbskih narodnih pesnih, po Kraljevodvorskem rokopisu in po Homerju; naglašal je, da Cegnar ni epski pesnik.
»nija Gregorič ali kmetski kralj.«**) Tragedija v petih dejanjih. Kritika v dopisni obliki. Ljubljančan M. P., nemški igralec v Gorici, je po Radicsevih spisih sestavil tragedijo v nemškem jeziku, jo dal preložiti na slovenski jezik in jo »Dramatičnemu društvu« ponudil za svoje izvirno delo. — Levstik je dokazal v obširni oceni, da je oblika in sestava vse tragedije brez vsake vrednosti. Jeden del te ocene je natisnen v „Slov, Narodu^ 1873. 1.
Ostrejša je še bila obsodba Kleinmayrjeve ^Zgodovine sloven- skega slovstva^ *•) ; ta ocena je pokazala njegovo uže dovolj znano bistroumnost in temeljito znanje v slovenskem slovstvu, neprijetno so pa dirnile osebne opazke; obliko ocene pa je grajal Miklošič sam.**) Udeležil se je tudi izdelovanja \Volfovega slovensko-nemškega . nSlovarja^ ; Miklošič je ocenil njegovo delo kot genijalno, ali pre- obširno; dasi se je dr. Zarnik potegoval zanj v dotični enketi dne 16. julija 1874. L, vender ni uspel, ker je bila večina udele- žencev za to, da se izdela manjši „Slovar^***]
♦) Levstikovi „Zbrani spisi V. 363.
- ) Ko se je pisatelj te knjige 1882. 1. na Dunaju z Miklošičem razgovarjal
o tej stvari. Pis.
- ) Tudi MikloSič je bil tega mnenja, da se naj izda manjši, praktični
^Slovar**, Pisatelj te knjige je bil naprošen od ljubljanskega odbora za izdajanje Wolfovega „8lovarja"y naj Miklošiča vpraša za mnenje o tem predmetu 1882. 1.
Pis.
218 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Dr. Pogačar, imenovan 1875. I. knezoškofom ljubljanskim, se je zopet obrnil do Levstika, da bi izdelal „Slovar ; ker se pa nista mogla sporazumeti o načelih, po katerih se naj izdeluje »Slovar*' y je Levstik ustavil delo za vselej.^)
Rad pa se je Levstik lotil vsakega dela, ki je ugajalo njego- vemu svojstvu ; tako delo je bilo „Nauk slovenskim županom'^, 1880.*®)
Ta knjiga kaže, kako je treba lepo sloveniti uradniško sloven- ščino. Vodnik, Metelko in Levstik sami priznavajo, kako težavno je^ jasno in točno pa tudi zanesljivo tolmačiti zasukan uradniški jezik nemški; nekaterim izrazom je ugovarjal M. Cigale, po večini jih je pa vender Levstik klasično pogodil.
Knjigi je dodal mali ^^ Slovarček" , ki ni samo kmetom nego tudi strokovnjakom v slovenskem jezikoslovju prava zakladnica* vvtiAT ^^^^ nadarjen in bistroumen narodnjak je Levstik kot ča^j^kar
z izrednim vtisom zagovarjal slovenske javne stvari, ko ga je Vilhar poklical za sotrudnika svojemu »Napreju !^ 1863 . leta. List se skoro v celoti sme imenovati Levstikovo delo, ker je on veči- noma vse sestavke spisal sam ali pa predelal tako, da so se mogli smatrati njegovimi deli. Izvirni so njegovi spisi z naslovom : ))Y Ljubljani«, »Iz Lašč«, »Iz Ribnice«, »Iz Višnje gore«7^z Kandij e«» »Iz Rsidolice« id., »Politični pristavki*, »Kaj se nekateri mi zdi ravno- pravnost« id.**) Pisal je nad črto in pod črto. Za sestavek »Kaj se nekaterim zdi ravnopravnost ?« prisojena mu je bila trimesečna ječa; v Gradcu in na Dunaju so ga pa oprostili te kazni.***) Šaljivo poje sam o „Napreju" :
Pravde tiskovne te moč je zadela. Dvakrat na tožni si klopi sedel; Treščila v te paragrafov je strela, Katerih premalo si v glavi imel.
Pisal je tudi v list ^Slovenec" (Celovec 1865—1869) in se v nekem letniku odločno uprl temu, da bi Mam spisal slovensko- nemški „Slovar"^ ker se pre iz „Jezičnika vidi, da ni zmožen takega dela. Z veseljem in duhovito je podpiral »Slovenski Narod" zlasti prvi dve leti. Sestavek »Tujčeva peta« je povzročil „Slov. Narodu^ prvo tiskovno pravdo; uredniku Tomšiču je spisal tudi
- ) „Bldtter aus Krain 1860. — ^Slovenec", Celovec 1865. — »JVot?.« 1868.
— J. Vošnjak, j,Ljublj. Zvon"" 1893.
- ) Glej „Zbrani spisi*' V. 356.
- ) »Ljublj. Zvon 1881, 636.
- ) Glej „Zbrani spisi*' V. 356.
Pisatelji. 219
zagovor. Tudi zaradi sestavkov v št. 17. in 21. (glej v bibliografiji) je imel „Slov. Narod pravdo. Po vsem Slovenskem so vzbudili ti sestavki pozornost zaradi krepkega in odločnega sloga.
Ko je bil brez stalne službe, je začel na Dunaju izdajati hu moristiden li st.'*) v katerem je odločen Slovan brez ozira na levo in na desno bičal tiste, ki niso bili njegovega mnenja. Ozna- nilo v nZvanu** 1870, str. 40 pravi, da bo „Pavliha^ oster zabavljivee na polju slovstva in ukusa sploh, tudi v javnem narodnem živ- ljenju. List je v kratkem prenehal; stranka „Slov. Naroda" mu je odtegnila svojo pomoč, ker je preostro napadal dr. Zarnika.
Strinjam se z Levcem, da se Levstik more primerjati z Lessingom, ker sta oba imela bojevati se tako za vsakdanji kruh, kakor tudi z mnogimi nasprotniki in s prevzetnimi nevedneži, oba sta odlična ^ kritika in torej tudi zapletena v mnoge boje ; samo Lessing je pesnik bolj po refleksiji, Levstik po prirojenem geniju, obema so rojenice pretrgale nit življenja, ko sta bila v najboljši moški dobi ; vender bi jaz Levstika pesnika nekaj višje cenil nego Leveč. Levstik je najbolj značilna osebnost v razvitku naše narod- nosti v zadnjih petdesetih letih, ker nimamo nobenega pisatelja, ki bi bil v toliko strokah deloval s tako elementarno silo kakor Levstik. V sonetih zaostaja za Prešernom; ni se poskušal v drami^ iz katere sicer tudi od Prešerna nimamo nobenih umotvorov, v sati ri ifga j e prekosil, v pesmih pa prav radi mnogobrojnosti umo- tvorov ni prišel do tiste veljave kakor Prešern, ker je Prešer- novih pesnij manj in te uprav radi tega tudi vzbujajo večjo pozornost- Tudi se Prešernova dikcija bolj bliža obliki navadnega pismenega jezika Slovencev nego Levstikova, ki je po svoji plastičnosti in izvirnost^ jednaka nepremičnemu kipu iz marmeljna. Posebnost Levstikove dikcije se bo morala natančneje označiti v posebnem samospisu, kakor tudi formalna oblika njegovega stihotvorstva. Prehitro je menjal svoje nazore, resnica pa mu je bila vselej sveta.
Levstik je kljubu izredni telesni jakosti rano začel bolehati, ker je kal bolezni nosil morda od mlajših let v sebi, in je postal ne- zadovoljen. Povsod je iskal pomoči in vsprejemal od neveščih Ijudij svete in zdravila, na zadnje se je udal v božjo voljo, marljivo hodil v cerkev, živel jako pobožno ter obžaloval, da je bil v mlajših letih preoster. Od jedne strani se je grajalo, da so se v lepi izdaji njegovih spisov vsprejele tudi take pesni, ki niso po- božne vsebine, ker bi jih bil on pr6 uničil sam. To mnenje je
220 Zgodovina slov. slovstva. IIL del.
krivo ; spisi morajo biti izraz mišljenja in pesnikovanja vse njegove delavne dobe, ne samo izraz čutov, ki jih goji človek, ko mu je zapustiti to zemljo.
Stritar*) sodi, da blagi in plemeniti mož, ki ni imel druge ljubezni nego ljubezen do domovine, ni bil brez nekakega nesreč- nega vpliva na naš mladi rod zlasti zadnje čase. — Mislim, da sodba ni utemeljena, kajti zadnja leta je radi bolehnosti vendar živel bolj sam zase in ni vplival na mladino. Tako zvanega radi- kalstva v Slovencih tako ni, in to, kar se izdaja za radikalstvo, ni nič drugega, nego slepo in nerazumljeno ponavljanje lepega besedičja iz inorodnih velikih glasil za javno mnenje. Istina je, da se Levstik ni klanjal nikomur, a takih mož bi morali imeti mnogo.
Izvrstno ga v tem obziru riše Stritar sam : »Moško je bilo na njem vse: obličje in hoja, mišljenje in dejanje, govor in pisanje. Podla misel ni imela mesta v njegovem srcu. Kar je rekel, to je stalo, fraze ni bilo iz ust njegovih, niti iz peresa! Klanjal se ni; ni se mogel, pretrd mu je bil vrat.«
Lepo je Josip Cimperman pel v »Saturi Levstiku Francetu« :
Cerkvš stebri so sveti mučeniki: Ne lev in tiger, mčč ne, strup in ječa, Kolo in križ, grmada plameneča, Vse ni uklonilo jih pred maliki.
Plačilo krone so z nebes jim diki In radost, skrita nam, na vek trpeča, Ker njih le rajska vnemala je sreča. Ne svet in njega hitrobežni miki.
Stebšr najvišjih znanosti očetni Dovolj si zlega tudi ti poskušal, A zvest resnice držal se zakona.
Mož v bridkih dneh, ob uri mož prijetni Klic svojega le genija si slušal: Zaslužena časti je tvoja krona.
C„Ljublj. Zvon 1891.;
- ) r,LjuUj. Zvon*' 1889, str. 83.
Priloga.
Uradni razglasi, viri, knjige.
.f.^.
Str. 4.
Mi Ferdinand Pervi
po Božji Milosti Cesar Avstrija/iislci; Kralj Vogerski in Češki, tega imena Peti; Kralj Lomhardo 'Benečanskii Dalmatinskit Horvaskij Slavonski, Galičanski, Lodomirski itw Ilirski; Nadvojvoda Avstrijanski; Vojvoda Lotringski, Solno- graški; Štajerski, Koroški, Kranjski, DoJjno- in Gornjo - Šleski ; Velki knez Sedmerograski; Markgraf Moravski; poknežen Chraf Habsburgski in Tirolski
itd* itd.
sfno sedaj naprave ustanovili^ katere smo potrebne spoznati, de se bodo dopolnile šelje Naših zvestih narodov.
Z Na^o obljubo v zaveršenje cen s ure je dovoljena sloboda knjigo- in piso-tiska ravno na tako vižo^ kakor po druzih deršavah, kjer je ustanovljena.
Narodna straža, po mM premoženja in um4nja osnovana, opravlja že svoje službe k veliki občinski koristi
Oskerbljeno je vse potrebno, de bodo — gled4 na provincjalne pQsiave in zakone — v odlogu po mogočnosti nar krajšimu poslanci vsih deželnih stanov^ ter centralnih zborov kraljestva lombardo-bene- čcmskiga, s pomnoženim namestovanjem gradjanskiga stana^ k dover- šenju con štituci je povabljeni, katero smo očestvu (splohni domovini) dcUi sklenili,
Tedhj se terdno zanesemo, de se bodo misli in želje upokojile, de bodo poduki zopet po redu napredovali^ ter de se bodo oživili zopet obertnost, kupčija in druge opravila.
Temu upanju se tim več udamo, ker smo se danas m,ed vami živo ganjeni prepričali,^ de va^ vihate ino spodbadate zdaj kot od nekdaj ljubezen in zvestoba., katere ste prededam Našim od veka do veka neprenehoma, in tudi Nam pri vsaki priložnosti skaaavaii.
224 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.
Dano v Našimu Cesarskimu poglavitnima mestu in prestol- nimu sedežu na Dunaju petnajstiga Sušca v tisuč osem sto štirdeset in osmimu^ Našiga vladarstva v štirnajstimu letu.
Ferdinand.
ni.s!)
Karol graf Inzaghi^ France baron Plllersdorff^
Najvišji kancelir. Dvorski kancelir,
Joief baron TFeingarten,
Dvorski kancelir. Po Njih C, K. Apost, Veličanstva visokolastni zapovedi
Peter vitez Salzgeber^
C K, Dvorski svetovavec.
Kot dopolnilo temu cesarskemu pismu dodajemo tukaj zanimiv razglas deželnega poglavarja v Trstu, starega grofa Salma, na kmete.
Kmetje I
f
Cesar so vsim zemljam svoje velike deršave konštUdcijo obljubili.
Edinoglasno veselje vsih narodov od eniga do druziga kraja cele monarhije je odgovor bil na tako obljubo.
Cesarski dar, konštitdcija, mora tedaj kaj silno dobriga hiti,
Pomembo tega darila vam razkladati, ki ste mnogo tujih krajev in naprave zunajnih deršav vidili,jez nisim namenjen; timveč vam veljd moje govorenje^ vam, ki ste v lastno-doma^ih in ne v občinsko- svetnih skerb4h zapopadeni, in pred novo^ nerazumljivo besedo šeljno stojite, de bi v njej skritih zaklad zamogli delešni biti,
V sleherni zemlji, v sleherni deršavi, bodi si vladarstvo tako in inako^ je nekaj, komur biti mora vse podložno, in to je — postava.
Kdo daja postave?
Dajala jih je do sedaj Cesarjeva volja sama na sebi^ volja zares po očetovo, katera je pravico v namembo, in ljubezen za vodnico imela, tode vender le volja samo Eniga. do kiga želje splohniga ljudstva niso vselej priti in doseči zamogle.
Priloga. 225
Kaj 80 tedaj na>š Cesar storili?
Te le besede z vami govorijo : Izvolite med vami naj pravičniši, in naj modrejši, postite mi jih. Ti možje se bodo pri m^eni združili oh napovedanih časih in samo tisto bo imelo postavno moč^ kar hom jez z njihovim soglasjem (po njihovi volji) sklenil.
Glejte, to je konštitdcJja,
Deršava je veliko gospodarstvo ino potrebuje dohodkov, toliko večih, kolikor več ima v splohno dobro poboljšati in popraviti.
Ti dohodki so davki in štibre-
Poslanci, namestniki vsih avstrijanskih narodov, se bodo pri- hodnič sami o velikosti ino naravi tih davkov pogovorili. Sami bodo čuvali^ de se bodo ti davki pravično razdelili, in po naj pri- ličniši poti ali šegi v zaklade spravljali. Sami bodo vsako leto gospodarstvo cele deršave prevdarjali in sodili, kakor sedaj sveto- vavci in župani vaših sosesk soseskino gospodarstvo prevdarjajo in sodijo. Očitno pred celim svetam bo vsakiga leta razkazano, kako 8o bili vsi od vas plačani davki v splohni prid obernjeni.
To je konštitdcija.
Po taki visi v soglasju z celim Ijudstvam ravnajočimu vladarstvu ni treba grajavccmi jezika zaderžavati. Očitnost je — z drugo besedo — gospodarstvo resnice. Kar se z nar um4tniši kontrolo doseči ni samoglo, to bo bistrimu pogledu očitnost gotovo mogoče.
Zatorej so Cesar besedo in pisanje razvezali in oslobodili.
To je konštitdcija^
Vi hočete sad in plod svojiga truda in dela mirno in varno všivcUi,
Zunanjnih sovražnikov^ tujih presilnikov vas varj^o hrabri vojšaki in krepka roka vašiga Cesarja, Domačim nespokojnikam nasprot Cesar vas same v stražo pokličejo. Varhe vas izvolijo va4e lastne slobode., tak vam narodno stražo prigotovijo^ in glejte! To je konštitAcija.
Hočete sedaj slišati, kaj de ni konštitucija?
K novim napravam v tako veliki deržavi. kakor je naše avstri- jonsko vladarstvo, je časa in posvetovanja treba. Cesar so obljubili, to delo po mogočnosti hitro dokončati.
Kdor stanuje v stari hiši, jo po pameti ne bo podiral., preden si novo preskerbi.
Če bi vas kdo pregovarjal., de so s Cesarsko obljubo novih naprav dosedajne vezi pokornosti razvezane, de so poprejšne postave
15
226 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
sploh minule^ de si tedaj vsak po lastni volji sam pomagati zna^ temu recite, de tako svetovanje v brzdno pogube pelje, in de to ni konštitucija.
Davki in štihre morajo biti, po vsih deršavah celiga sveta se morajo plačavati. De se bo ta reč polajšala, de bodo tešavni davki z manj težavnimi premenjeni — kdo bi v tem večji skerb od na- rodnih^ po konštitiicii poklicanih, poslancov imeti zamogel ? Pa tudi k temu teškimu delu je treba časa in posvetovanja, in dokler ne bodo davki in štibre po novi šegi vravnane, se morajo po sedajnih postavah plačavati.
Če bi vas kdo pregovarjal, de zanaprej ni več potreba davka plačavati^ ali de vi sami po lastni volji posamezne štibre zavreči znate, temu recite, de bi to kant in poguba cele deršave bila, in de to ni konštitticija.
Vse posebne pravice, bodi ze pravica bogatiga alj revniga^ gospoda alj kmeta, so svete reči.
Prenaredba gosposkinih dakov in štiber bo sledila in scer kmetu in gosposki v prid in korist, S pomočjo konštitucije bo lošji dozorčla in poboljšanje vašiga stanja ne bode zaostalo.
Če bi vas pa kdo nagovarjaje motil, ^ de ste vsih dolžnosti do vaših gosposk odvezani, recite takimu skušavcu^ de je vsaka pre- greha nad posebno ali privatno pravico groženje vsim posebnim., tedaj tudi vašim lastnim pravicam nasprot, in de taka nepravičnost ni konštitucija.
V serca si vtisnite moje besede.
Ohranite v čistosti bogate Cesarske darila, in ohranite tudi v šivi sredini svojiga oserčja vas častivno hvaležnost do velikodušniga Cesar škiga dobrotnika, ki vam je iz obilnosti svojiga očetniga serca vse tisto na enkrat podelit, kar drugi narodi le sčasoma, po več- kratnim opotiku, ino skusbi britkiga terpljenja dosešejo.
Djanje Njihovo je končano, dovršena je Njihova slava.
Vam velja, si svojo pridobiti, ki v temu obstoji^ de se vredni skazete Cesarskiga zaupanja in tako visocih daril.
Zanesem se, vredni se boste skazali.
Nej živi naš Cesar! Nej živi konStitUcija I
V Terstu 26. sušca 1848,
Hohert Altgrof Salm,
Deželni poglavar.
Priloga.
227
V drugem odstavku tega važnega razglasa trdi deželni po- glavar grof Salm, da je »Edinoglasno veselje vsih narodov od eniga do druziga kraja cele monarhije odgovor bil na tako obljubo«; v dokaz navajamo nemško pesen slovenskega pisatelja Rižnarja iz 1848. 1.
3)cr ©tat)cn SSatcrtanb.
fennft bu ber ©taten SSoterknb?
3(4 fcnn' htt SIoDcn SSatcrlonb: SBo fefte S5h>en^@5]^ne l^anfen, • S3o Siebecfang unb ©aiten braufen, 93o Šeinenblau unb Saoten mel^^n Unb jd^Ionfe SWabcftcn Opinbel brel^^n;
^d ift ber Cehen SSotetlanb,
Šft uni^ Mrtoanbt, ift unfer !^anb.
^ennft bu ber ©lQt)cn SSotcrlonb, ^ie fo burci^ a^utl^ ber ^elt befonnt? SBo (S^arid toorb bQt)ongetrieben, 9lur @rii^ nod^ jum ^inč) geblieben, SSo l^ic^tfinn immer ^lut Dergiegt, »ig nit^t ber ^immcl „^ait\" befc^Iiegt; 3)q8 ift ber Pohlen ficiben§*8anb, 3ft unS tjcrttjonbt, ift unfer ^anb.
Sennft bu ber Štaben ^oterlonb?
(&^ ift gen 9}orb ein toeite^ £anb, SBo ©4nec unb ©iS ouf furj nur fliel^en, ^ie 9Renfc!^en bod^ in Stebe gliil^en, ^0 tnan nod^ ^erjen $raute md^tt, Unb ®ott bergelf unb nic^t bo§ ®etb;
%(i& ift bet Russen utaci^tig Sanb,
3{t uni^ Mnoonbt, ift unfer £anb.
^ennft bu ber ©loben SBoterlanb?
®ie l^tten einft bič ftftrfftc §onb:
Moravcen finb ^^, ftclft^n l^od) in ©l^ren, ^nvdf X^ot unbgleig ftc^ tvoU bemal^ren, ®ur(i^ 3)emut]^ !(ein, burc^ ^ugenb grog, „»on®otte« §Qnb foflt unjer Soo§!"
5£)og ift ber TlH^tet fd^oncS Sanb,
Sft un§ tjectoanbt, ift unfer ;Bonb.
^ennft bu ber ©laben SBatcrlanb?
Slcvaken fte^^n mir aucft jur §anb: 3)ie ]^offnung§t)olI bie 3Be(t burd&meffcn, ®etreu bic ^ctniall^ nie bergeffen, Ttit 5Irmutl) grol^finn poarcn fie, 3ft ma^rc SBcltpl^iloJopl^ie ;
^orpot^en finb i^r f^oi^ei £onb,
<Sinb unS t)ertt)onbt, ift unfer Sonb.
^cnnft bu ber ©(oben SSatertonb? ^odj tjah^ ic^ oKc nic^t genonnt:
SBo unferž Zrini X^aten leben,
aJJiljonen ^clbcngeifter fd^njcben,
(5ž ift bog aiV Iliria,
Salvatio pro Austria; 3)er 9iomcr*^aifer SBaterlonb, 3ft ung »erttjonbt, ift unfer £onb.
^ennft bu ber ©lotien SSoterlanb?
3)ic Cernogorci ftnb befannt: 5)urcb fii^nen ^am^f bic Serbier, 3)ie fd^neflen Dtog^ ber Tracier. Unb t)icte nbd^ om fcftttjarjen 9Kcer, 3n 2lftcn in freuj unb quer;
SUiit ^lut unb aJlunb finb 'ž unž Dcrtoanbt,
6tnb unS befannt, ift unfer Sanb.
^ennft bu ber ©(atjen SBaterlanb?
3n Dfterrcid^ beut^ unž bic §ahb: S3c^ ^^pttn tt)aib ber 39unb gefc^Ioffen, SSo unfer $81ut tjcrcint gefloffen, 5)a§ jeigt ja bo§ S^euner^S^^^r SSo ^g ^oifcrreidi gefdl^ibet mar;
SSon ginftcrlingen mirb ^S migfannt,
3n 3)cutfd^Ianbg §a(Icn nid^t gcnannt.
2Bo§ f iird^teft bu fiir'§ ©latjenlanb ? 3c^ fiird^te nirf)t§ fiir unfer Sanb:
©o meit ber WvLtt} bic SD^onner 5ieret,
3u fonftcr ©prodi^ bie Stebe girret;
©o ttjcit bo§ 9iecf)t biei SSolfer eint,
3ft unfer 53ruberbunb gcmcint; ^rum furd)t^ \č) nict|t§ fiirg SBoterlonb, Unb unterfd^reibg mit fre^er §anb
Vido HiznaVi v Gradci 1848.
(To pesmico mi je poslal čast. gosp. Janžekovič, duhovnik labodske škofije, V porabo. Hvala mu za to).
15*
228
Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Str, 11 :
Sloveniji slobodni njč zvesti sinovi na Dunaju.
Moči deržavne v strah narodov Hud6 jezile so prostčst, Morivši duha sad, zaplodov Ljubezni vbratene krep6st; Velavnost cenene pravice Bil smčh je le in zaterti žar; Edinosti, neb^s danice, Rediti plam, ni bilo mdr.
Ne mar brezvestiga vodnika, Ki stal je 1^, ko strašni zid, Ko vrag pred Ijudstvam za mejnika Zadušiti vošila in prid; De ni jih blagodušnost Gara Slišaje spčlnila zvest6, Zamrežel pota je krog vara, Zamrežel je Vladarja uh6.
Al k6 'z viharnih g5r oblakov Izhrumi bleska in groma strah, Tako nesreča je očakov Nam dala moč, ga vreči v prah. In jasno, koker zora mila Prešine za viharjam d6č, Je Gara ljuba v zasvetila Narodam, z njo vnovljšna m6č.
Slovenija, o mati draga! Zdihvhje si vošila ddn, Rešiti se enkrat že vraga, Ozdraviti se hudih ran. Čakanje dneva, dvomba vražna, Te v smert je zazibala skor; Al glej! obljuba ni bla lažna, Pripelal ga sin6v je bdr . . .
Na kviško vzdigni Umno glavo Razžari tm^ nesrečnih dni! Ko ta si varje svojo slavo, Ki v dneh priložnosti ne spf. Meglč skrivnosti so minule, Očitnost je resnice glas. Vošila. ki se niso Cule, Izreči zdaj, ko zdaj je čds.
Sej zdaj veluje Oče blagi. Ki je nebeški ga sercd. Ki so mu naši upi dragi. Ki nam, kar pravo je, poda. In tebi, ki si v bran že stala, Varvati sedeža mu obst6j. Bo blagomilost pač podala, Kar up je verni, mati! tv6j . . .
Kar je krog Soče, Drave, Save, Sin6v slove nskiga serca Sin6v nekdajne tvoje slave, Nej r6ko vsaki si podd. Sinove kliči za podpero De ti deželo vsrečij6, Zdenvši vsako koj zavero, Ce j6 protivni stavij6.
Kar s^ narodov je rodilo, Nar večji pač slavjanski jč; Kar jih do zdaj je odloČilo Zdaj nično v prah se maj rasp4. Zdaj mila struna naj zapoje, Nebeški glas edinosti. Naj vabi Slave sinov roje, De družijo se k materi.
Tak 6 domače bo slovelo, Bo narodnost le čez usč; V edinosti se bode objelo, Kar Slavi k večnim pndu jš. Obljubo pa podaj tud' Garu, De varje v vek ga tvoja dUn, De tvojim sercu b61j, ko varu, Z zaupam tebi bode vdan I . . .
Šolstvo.
str. 19-23: ') N. 1845. 20 . . 51. L. P., N. 1847, 47, 51, 136, 139. - ») P. H. v N. 1845, 200. Z veseljem naznanja G. Šoklič, da je veliki trgovec Jurij PreSern v Trstu za tamošnjo šolo daroval 600 gld.. N. 1845, 203. — ») N. 1846, 64, 68; nova šola v Črnučah, N. 1847, 175. - *) N. 1847. 79. — ») N. 1847, 151. — •) N. 1847, 196. — ^) N. 1856. 5, 10. — *) N. 1847, 5-6; Primskovski poroča ob ugodnem stanju šolstva na Gorenjskem. — •) N. 1848, 3, 8. ~ **») N. 1848, 75, Prijatelj Soli je bil tudi pesnik J. Virk, poročujoč o šoli v Ulimlju. N. 1849, 141, 54. 67,
Priloga. 229
__^ •
76, 79. — ") N. 1848, 90—91; JakSič, kapelan v Adlešičah. se hvali radi požrtvo- valnosti za golo, N. 1848, 19. — *») N. 1861, 230. — ") Dajte tudi učiteljem ljudskih Sol, kar jim gre. N. 1868. 228. — "» N. 1849, 17. — ") N. 1849, 44. — »•) N. 1849, 68. - ") N 1860, 41. — "; N. 1850, 143. - ^*) N. 1861, 22, 27; ponatis iz »Slov, Bčele.« — *) N. 1851, 80, 84, 90. — '») »Nekaj od ljudskih Sol na Kranjskem«, N. 1851, 27; ponatis iz »Slov. Bčele.« — ") I. Abecedna tabla (1 kr.) — II. PoStevanka (1 kr.) — Ul. Abecednik za šole na kmetih. 1850. (2kr.) — IV. Abecednik za šole po mestih. 1846. (5 kr.) — V. Mali katekizem v vprašanjih in odgovorih. 1846. (2 kr.) — VI. Keršanski katolški nauk za drugo pervenskih šol. 1846. (6 kr.) — VIL Berila in listi in evahgelji v nedelje in praznike celiga leta in vse dni sv. posta — s terpljenjem našiga odrešenika in z navad- nimi molitvami per službi Božji. 1846. (16 kr.) — VIII. Povestice zapervo začetno šolo. 1846. (6 kr.) — IX. Berilo za drugi klas malih šol na kmetih. 1846. (12 kr.) — X. Vodnikova pismenost okrajšana za male šole. 1847. (6 kr.) — XI. Napelje- vanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol. 1846. (6 kr.) — XII. Napelje- vanje v računstvo za drugi in tretji klas farnih in glavnih šol. 1848. (10 kr.) — XIII. Berilo o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost v nedeljskih šolah (obsega na 450 straneh napeljevanje k pobožnimu življenju in lepimu zaderžanju), vodilo za kmetovanje, poučno in kratkočasno povest > Zlata vas« (iz »Novic«) mnogo poučnih pripovestij. — '■) Soviški: Nekaj od naših ljudskih šol. N. 1853, 79. Odkritosrčna beseda o izrejanju učiteljev za ljudske in glavne šole. — •) N. 1863, 86:} -363. - «) J. Levičnik, N. 1857, 21 ; A. Praprotnik, N. 1857, 232. - ") N.1860, 318, 336, 369, 383. — "") N. 1862, 218; N.1863, 187 so objavile učilni načrt za nedeljske glavne šole. - ") N.1866, 117, 127, 135. O praktični slovensko- nemški gramatiki. — '*) N. 1866, 121. Slovenščina v naših šolah pod krilom dunajskih profesorjev, N. 1866, 160. — «») N.1866, 182, 191, 214, 264: Dr. Bleiweis je v deželnem zboru kranjskem predlagal načrt zakona o ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradnijah, N. 1868, 247. — ") N. 1868, 289. - ") N. 1868, 423-424.
Op. O šolstvu Bleiweisove dčbe glej še Jurij Grabrijan: O ljudski šoli. Nov. 1868. - Božidar Raič: O narodni šoli, Nov. 1868, 313. — And. Fekoiya: Slovenske ���ole. Ljub. Zv. 1885, 712. — Narodne šole in narodno gospodarstvo, N. 1862. Narodne šole in trgovina, N. 1862, 219. — J. Grabrijan: Kakošne naj bi bile ljudske šole zanaprej? (Letno sporočilo Ipavske šole 1868.) — A. Klodič: Slovenisches Schulwesen v Dr. Adolf Fischer's Bericht tiber oest. Unterrichts- vesen. Aus Anlass der Weltausstellung herausgegeben, Wien 1873.
Srednje šole.
^) Nov. 1849, 190—193 so objavile najvažnejše točke iz ministerskega na- črta, kako se naj uravnajo gimnazije in realke v Avstriji. — ') N. 1847, 91. — ») N. 1848, 84. - -•) N. 1860, 211. -- *) N. 1850, 157. - •) N. 1851, 23. ~ ^) N. 1860, 92, 107. — O goriški gimnaziji se je 1861. 1. mnogo mnogo pisalo v »Novicah«: glej str. 146, 191, 206, 321; učni jezik na goriški gimnaziji 168; važen sklep goriškega deželnega zbora gledš na slovenski jezik, 250, 268; udeležili so se teh razprav T-i (Tonkli), Vincenci Uidež, Trnogorski pa A. Marušič. — *) N. 1869, 283, 97, 312, 21, 28, 36, 46, 62, 70, 77. — •) N. 1860, 92 . . 107. — ") N. 1861,
230 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
230—239. — ") N. 1865, 216—217. Pristavi A. Marušič: O šolskem sklepu in [svečanosti gimnazijske mladine, N. 1855, 271. Učiteljski zbori morajo vlado prositi^ da se uvedejo slovenske učne knjige, N. 1865, 18.
Bernard Tomšič, Str. 29: J. Mara, Jez. XIX.
»Lahkoverni.« Vesela igra v treh dejanjih. Spisal Bernhard Tomšič, bivši učitelj v Vinici na Kranjskem. Na svetlo dal Ljudevit Tomšič. V Zagrebu. 1864. Brzotisk Anton Jakiča. Predgovor IX.— XIII. 8^ 120. — »Ravni pot naj- boljši pot.« Vesela igra v jednem dejanju. Svobodno po- slovenil Bernard Tomšič, bivši učitelj v Vinici 1852. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. Natisnil Al. Eger* 16**. 42. — Posneta je po Kotzebueju ; opilil jo je sin Ivan,
Svoje pesniške proizvode je objavljal v „CarnioHji'% nlllyr. BlaU'% v „Novicah'% v „Sol Prijatelju^ in v „Zgod, Danici*^ . Pesen »Gorenci-Dolenci« kaže Potočnikov vpliv; pod vplivom Prešerno- vega »Krsta pri Savici« je zložil »Boj pri Vudački«; na sv. pismo se naslanja epična pesen »Rut«; prošnjo za povišanje učiteljskih plač je zložil v obliki soneta v „Nov,^ 1848, 109.
Sebastijan Žepič.
Str. 30: Fr. Celestin, Lj. Zv. 1883, 128—131. - S. v Kr. 1883,, 119. — J. Mam, Jez. XXV.
- ) »čudodelni klobuk.« Gluma v treh dejanjih, po
Klicperi iz češčine poslovenil S. 2. — *) » P o z a b 1 j e n c i.« Vesela igra v jednem dejanju, poleg Kotzebueja poslovenil S. Ž. za Dramatično društvo. — ^) Latinsko - slovenske vaje za prvi gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Diinnebierju S. Žepič. Novo mesto. 1875. 8^ 111. — *) »Slovar« k latinskim vajam za prvi gimnazijski razred ; »Slovar« k latinskim vajam za prvi in drugi razred. Del I. (lat. -slov.) Del II. (slov. -lat.) Založil deželni odbor Kranjski. Tiskal Vinc. Boben.
Valentin Mandelc,
Str. 30: Zora 1872, 206—209; iz Mandelčeve zapuščine pesmica »Najlepši nasmehljaj«, Zora 1873; S. 1872, štev. 20 (uvodni članek). — Nagrobni govor prof. Vambergerja, SI. 1881, št. 131. — Jos. Podgoršek: Blagoslovljenje MandelČe- vega spomenika v Karlovcib, Lj. Zv. 1881. — Jos. Mam, Jez. XXVIII.
Priloga. 231
»Klobuk.« Vesela igra v jednem dejanju. Po francoskem od Girardina. V Ljubljani 1869. 16^.47.— »Išče se od- gojnik.« Igra v dveh dejanjih. Po francoskej : »On demande un gouverneur.« V Ljubljani 1870. 16^ 82. — »Ženski jok.« Igra v jednem dejanju. Po francoski »Les femmes qui pleu- rent, par Girardin et Thiboust«, 46. — »Moja zvezda.« Igra v jednem dejanju, po M. E. Scribeju, 67 str. — »Gospod Zamuda« ali »Kako hitro mine čas.« Igra v jednem de- janju, po L. Picardu, 52 str. — »Št! « Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe, poslovenil Valentin Mandelc, 79.
— »Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?« Veseloigra v jednem dejanju. Zv. 4. 1868. — »Doktor Robi n.« Igra v jednem dejanju. Po francoski : »Le docteur Robin.« Comedie-vaudeville en un acte par Jules des Pre- maray. Zv. 38. 1877. — »Lornjon.« Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le lorgnon«, comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Zv. 23. 1873. — »Na kosilu bom pri svoji materi.« Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Je dine chez ma mere«, comedie en un acte par A. Decourcelle et L. Thiboust. Zv. 25. 1873. — »Pesek v oči.« Igra v dveh dejanjih. Po francoski: »La poudre aux yeux«. Zv. 39. 1877.
Najvažnejše njegovo delo je prevod prvega dela Goethejevega Fausta, ki ga je Dramatično društvo dalo pesniku J. Cimpermanu v izvrSenje.
Josip Brohnič.
Str 31—32: Dav. Trstenjak v Zori 1872. - J. Macun, Knjiž. 148-149. — J. Mam, Jez. XXIV.
- ) »Dvoboj« in ^) » R aztrcsenca.« Dve vesele igri
za gledališče. Celje. U zalogi J. K. Jeretina poslovenjeno iz nemškega 12^ 78 str.*) — Venec gledalisčnih iger: I. Igrokaz.
— *) »Drvar ali beli gaber.« Značajna podobščina v dveh delih. V Gradcu. Nat. A. Leykamovih dedičev 1859. 16^ 87. Po Fr. Kaiserjevem »Junker und Knecht.« Za Slo-
- ) Drobnič se je v Celju počutil v pravem elementu; priljubljen učitelj na
gimnaziji je zbiral okolo sebe dijake, ki so se zanimali za gledališčne predstave; tudi nemških rodbin udje so sodelovali in nastopali v gledališču. Drobnič je prvi na Štajerskem uprizarjal gledališčne igre v večjej meri. Ko je on odšel, je na- rodna stvar. mnogo izgubila.
232 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vence pripravil J. D. — *) Igro »Raztresene!« je na novo izdal z naslovom »Starost slabost«. — *) »Pravi Slovenec« Veselica v j ednem dejanju. Po Franul-Wei8sen- thurmovi : »Die 8chweitzerhutte.« Za Slovence predelal J. D. — ") »J uran in Zofija« ali »Turki pri Sisku.« Junaška igra v treh dejanjih. Prestavil iz ilirskega slovenski rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani. — j »Štepan Šubic« ali »Bela IV. na Hrovaškem.« Igra v dveh dejanjih. V Ljubljani 1850. —
- ) »Ilirsko-Nšmačko-Talianski ftlali R6čnik«od
Josipa Drobnica sa osnovom gramatike ilirske (protumačenom nšmački-italianski) od Vškoslava Babukica. Troškom Matice ilirske. U Beču. Tiskom jermenskega monastira. 1846—1849. XVL 12. 812 str. — ") »Slovensko-nemško-talianski in Taliansko-nemško-slovenski Besednjak«, spisal in ob svojem natsniti dal Jožef Drobnič. V Ljubljani. J. Blazriik 1858. 8^ 355.
Iz početka je pesaikoval v ^Novicah*' in „Drohtimcah*', dasi ne uspešno, potem pa se je lotil slovarskega dela ter je 1849. leta izdal »Ilirsko-N^mačko- Talianski Rečnik«. Prvemu slovarju je dodana tudi slovnica hrvatskega (ilirskega) jezika. Z drugim delom je hotel podati >Ključ do srca Italijanov«. (!)
Ko so ^Novice" izhajale uže šest let in vzhudile zanimanje za gmotne koristi in javne razmere Slovencev, so se oglašale potrebe po leposlovnem listu; tem glasom je ustregel s tem, da je začel izdajati v Ceiju list ^^Slovenska Čhela", Sodelovali so M. Stojan, J. Šubic, St. Goličnik, J. Ulaga, A. Stranjšak, Jak. Redetar in drugi. Prinašala je raznovrstne spise v vezani in nevezani besedi; radi pre* pičle podpore prenehala je izhajati uže črez tri mesece; dnš 27. šušca je izšla zadnja številka v Celju, v Celovcu jo je oživil A. Janežič.
Sodeloval je pri Slomškovi knjigi ^Ponovilo**, podpiral Cigalela z drago- cenimi doneski, pisal v praški list „Union*^^ v zagrebški ^Stidslav, Zeitung" in v „ Slovenijo** 'j pisal je gladko slovenski in hrvatski; posebno se mu je posrečil humoristični slog.
Narodno gospodarstvo.
Str, 32—35: ') Nov. 1843, 3, 6. ~ «) Nov. 1843, 25. — ») Nov. 1843, 57—58.
- ) Nov. 1843. — ^) Nov. 1844, 195. — •) Nov. 1845. — ') Nov. 1845, 94. —
•) Nov. 1845, 161. — •) Nov. 1848, 61. — *'») Nov. 1848, 89. — ") Nov. 1848, 31.
— ") Nov. 1849, 15. — ") Nov. 1849, 41. — »*) Nov. 1849, 165. — ») Nov. 1849.
— ^0 Nov. 1851, 3. — ") Nov. 1851, 21-22. — ") Nov. 1851, 32. - ") Nov. 1851.
— "«) Nov. 1851. — ") Nov. 1852. - ") Priloga Nov. 1852. — ") Nov. 1853. — '*) Nov. 1853. — «) Nov. 1854, 213. — ") Nov. 1854. — »O Nov. 1854, 337. — «-»o) jjQ^^ i35g^ _ 81^ jjo^^ i35g _ »aj Nov 1856^ 253. — ") Nov. 1856, 321.
Priloga. 233
- «0 Nov. 1866, 369. — «) Nov. 1866, 1, 6. - ") Nov. 1857, 86, 90, 94. — ") Nov. 1857, 402. — ") Nov. 1857. 103. — ") Nov. 1856, 49; Nov. 1859, 81. — ^ Nov. 1846, 93. - *») Nov. 1856, 129. — *') Nov. 1856. 149, 153. — *») Nov. 1856, 216. — **) Nov. 1857, 77, 82. — «) Nov. 1857, 229, 235; A. Cestnikov: Žito in kruh, Nov. 1857, 245—246. — J. Pavalec, ki je ^Novicam" pisal tudi kratko- časne povesti, razlagal je po Faustenu : Kemijske pomenke za vsakdanje življenje, n. pr. Kaj se godi, če kaka stvar gori, Nov. 1855, 290. - *•) Nov. 1861, 137. --
- ") Nov. 1861, 161. — *•) Nov. 1862, 177. — **) Nov. 1862, 303. — ") Nov. 1863.
- ") Nov. 1863, 287. — ") Nov. 1864, 351. — ") Nov. 1864, 385. — »*) Nov. 1865, 164-156. — ") Nov. 1865, 138. — ") Nov. 1866, 95; France Jančar, porojen doč 9. avgusta 1820. 1. pri sv. Petru pri Radgoni, v duhovnika posvečen 1845. L, živel je v pokoju v domačem kraju. — ") Nov. 1866, 317-318. — ") Nov. 1866.
- *•) Nov. 1866. - ~; Nov. 1866. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1868.
Na koncu navedemo tukaj nekoliko manjših spisov, čijih pisatelji deloma niso znani, deloma pa spadajo v to stroko.
Kmetijske table. I. Sadje. Zložil Baron A. Babo. — II. Vinoreja. Zložil Baron A. Babo. — III. Opravila z vinom v ketu (?) Zložil Baron A. Babo. — IV. Nauk od gnoja. Zložil Baron A. Babo. — V. Drenaža. Zložil Oton Schmidt. — VI. Pomaka travnikov. Zložil Oton Schmidt. — - VIL Čebelo- reja. Zložil dr. L. J. Melicher. — VIII. Opresnina. Zložil Rudolf Abel. - IX. Hmelj. Zložil F. M. Hofmann. - X. Svila. Zložil . F. M*. Hofmann. — XI. Umetna riboreja. Zložil dr. Gustav Jaeger. — XII. Gozdoreja. Zložil J. Pitasch. — XIII. Raba gozda. Zložil J. Zenker. — XIV. Poljedelstvo. Zložil M. Rohr- mann. — XV. Živinoreja. Zložil Henrik Baron Doblhoff. — XVI. Raba živine. Zložil Henrik Doblhoff. Poslovenil Janez Zalokar. V Ljubljani. Na Dunaju 1869. Fol.
Kratki nauki za sadjerejo. Po najboljših virih spisal Dragotin Ferdinand Ripšl. Izdal in slovenskim kmetom - v prid namenil Ludovik vitez Gutmansthal-Benvenutti. V Ljubljani 1867. 8^
Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke. Za prosto domače ljudstvo po najboljših skušnjah izurjenih poljedelcev spisal Ivan Tomšič, c. kr. učitelj. V Ljubljani 1870. 8^ 104.
Na vod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svetlo dal deželni odbor kranjski. V Ljubljani. 1869. 8^ 43.
234 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Sviloreja umevno in v podobah razlagana za mal svilorejce. V Ljubljani. 1869. 1 pola v Fol.
Poduk, kako najbolje živo mejo zasaditi, podobo po J. Schenkovem in Faberjevem spisu. V Ljubljani 1868. 8^ 15.
Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugem — natisu Viljema Schleichera. V Ljubljani. 1870. 8^ 35.
Poduk, kako se dela žganje vsake baze, mrzlo--* in brez posebnih naprav (aparatov). Ozira se na navadne pijače, ^ lik^re, kuhanje sladkorja (cukra) in barvanje blaga. Za krčmarje « in za tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica-- neobhodno potrebna. Obsega blizu sto receptov. V Ljubljani. Giontini. 1868. 8^ 46.
O pritoževanju proti merilu na zemljiščni davek. Izdala Kmetijska družba štajerska. Nemški in slo- venski. Gradec.
Naznanila. Izdaja c. kr. Kmetijska družba kranjska. Letnik 1870. I. zvezek. V Ljubljani. 8^ 167.
Pesništvo in pripovedništvo.
Str. 36-39: ») Slov. Bč. UI. - ») Nov. 1854. - ») Slov. Bč. III. — *) Slov. Glas. 1858. - ') Slov. Bč. I. - •) Slov. Glas. 1864. — O Nov. 1862; Slov. GI. 1863.
— •) Nov. 1864. — •) Nov. 1865. — *«») Nov. 1864. - ") Nov. 1854, 304; Drobt.1862.
— ") Nov. 1862, 1864. - ") Dr. Jož. Pajek, Črtice iz življenja id. 140.
Jezikoslovje.
Str. 40-^41: ») Nov. 1844, 167. - 'j Nov. 1845, 10. — *) Nov. 1845, 31.
— *) Nov. 1845, 192. — *) O pravih imenih za mesece. Nov. 1849, 13. — •) Nova mesečna imena za vse Slovane, Nov. 1850, 197. — ^) Zastran slovenskih imen mesecev, Nov. 1849, 163. — •) Nov. 1850. 135, 162, l76. — •) Nov. 1849, 126-224.
— »«) Nov. 1853, 339. — ") Nov. 1855, 250. — *») Nov. 1853, 270, 396. — ") Nov.1864, 316. — "j Nov. 1856, 75. - ") Nov. 1856. — ") Nov. 1856, str.a-218; dostavi Hicinger: Nekoliko kritike, Nov. 1858, 291. Še nekoliko kritike. Nov. 1858» 365. - ") Nov. 1862, 34; dostavi Nov. 1865, 52-53. — ") Nov. 1863, 74-90.
Slovensko slovstvo.
Str. 42 — 43: *) Nov. 1844, 32. — ») Nov. 1844, 115; kratek življenjepis F. A. Giglerja, slavnega naravoslovca, se nahaja v Nov. 1846, 175. — •) Nov. 1847, 3, 10. — ^) Nov. 1847 ; slavi se cesarska dunajska akademija ko močna podpora
Priloga. 2H5
^^M^— ^■■^—^■— ^»^^^»^■^^i'^'^^'^^'^^-^—^'^— ^^■^^— ^ ■ ^l^^i«^^^^^^^^^^^^^^^— ■ I ■ ■■■■!■_ I II ^»^M^ .1 ■ ■■■■■ ■■...■■I I ... I II
slovanskega jezikoslovja, ker je razpisala častno darilo za primerjalno slovnica slovanskih jezikov, Nov. 1848, 27. — *) Nov. 1852. — •) Nov. 1853; dostavi J. Š.: O spisovapji dobrih knjig, Nov. 1855, 75. — ^) Nov. 1857, 146; doslavi M. Majarja spis »Naše slovstvo c, Nov. 1857. — ') Novice pa omenjajo, da se ta smer ne vjema z namenom prostonarodnega dasnika. — •) Nov. 1857, 282. — ") Nov. 1857, 315. - ") Nov. 1861, 330, 337. — ") Nov. 1863, 12. — ") Nov. 1858.
Prirodoslovje.
str, 44^45: *) Nov. 1858, 7. — ') Učenjak popisan v Erjavčevem Šaljivem sestavka »Iz življenja ŠnakSneperleinac je Ferd. Šmid. — ') Nov. 1849, 200, 223. — *) Nov. 1853, 38—182. — *) Nov. 1853, dostavi: Voda v službi človeški, po Mfllleiju, Nov. 1863; Od repatic ali kometov, Nov. 1853. — •) Nov. 1853, 329.— ^) Nov. 1856. — ■) Nov. 1856. — Jurij Pavalec je po nemških izvirnikih opisaval naravne prikazni.
Pravoznanstvo
Str, 46—48: *) Nov. 1845, 41—42: Osnanilo ilirfkiga deshelniga poglavarftva radi delitve premij sa konje sa Korofhko in Kranjfko, Nov. 1846, 64, 80. Vojfko- vodno povelje is Milana, Nov. 1848, 12. — ') Nov. 1849, 224. - ») Nov. 1882, 210, 217. — *) Nov. 1848, 111. — ') Nov. 1848, 155. — •) Dr. Ivan Dečko, Ljublj. Zvon 1883, 539. - ') Nov. 1849, 56, 59. — ") Nov. 1849, 98 —139. — •) Nov. 1849, 101—190. — »*») Nov. 1849 so zahtevale v sestavku: Nekaj zastran državniga zakona, da mora biti prevod čisto slovenski, ne mešanica iz sloven- ščine in hrvaščine. — ") Nov. 18/2, 86-119. - ") Nov. 1852, 286 — 398. — '") Nov. 1861, 294. - **) Nov. 1862, 15. S-e: Znanost prava v Slovencih, Slov. Nar.1882, St. 235. Dr. J.: Novi zakon o zemljiških knjigah, SI. Nar.1872, 10.
Družba sv. Mohorja.
Str, 52: Dr. Jak. Sket: Štiridesetletno književno delovanje »Društva in družbe sv. Mohoija«, Slov. Več. 1892.
Str. 55: V I. in II. zvezku te knjige sem med kulturni pregled in med pisatelje postavil mecenate dotične dobe. Ko se je tiskal III. zvezek, sem založil rokopis, ki je opisal nastopne podpornike slovenskega gibanja, zalo se uvrstč tukaj.
Nadvojvoda Ivan (1782—1859)
na Štajerskem, navadno imenovan »Prinz Johann«, se po vsej pravici šteje med prijatelje in podpornike Slovencev, ker je vlada vsled njegovega prizadevanja dovolila izdajati „Novice^, Primerno so torej :„Novice^ 1859.1. str. 153 objavile to -le slavilko:
Ime Tvoje, vitez, v črkah je zlatih
Na dvorih visokih, v koči priprost'; —
Na zdelkih kmetiških, na kamnih bogatih Leskeče na veke se Tvoja svitlost.
^^p, 2j^0Tina slov. slovstva. III. del.
IK^bmve puste si napravil rodovitne
Poljana Ti cvetek ponuja v spomin. Ki tvoriti dela ume glasovitne,
Je Tebi hvaležen Slovenije sin.
Naukom stezice odperal naravno,
Obrtnosti bil si najbolj* učenik, Dal našem' jeziku uzvišenost slavno,
U sercu postavil si večen spomnik!
Anton Alojzij*Woir) (1782-1859.)*)
vn^iv^^ v Idriji, je bil stolni kaplan v Ljubljani, beneficijat v Idriji, ^u^lrtr v Škofovski pisarni, svetovalec in šolski poročevavec na tV'S<^i^kt3ni namestništvu, od L 1824 — 1859. škof ljubljanski.
l\)šiljal je najboljše bogoslovce na Dunaj v Avguštinej, da Im h() tam učili za bogoslovne profesorje, ustanovil mnogo vikari- jntov, sam poboljšal slabo plačanim duhovnikom plačilo, podaril '/ti »emeniško knjižnico 5000 gld., ustanovil dijaško semenišče in iUroval v to svrho 40.000 gld. ; njemu v hvaležen spomin dobilo je ime: »Alojsianum«.
Ker je bilo sv. pismo pošlo koncem minolega stoletja, pre- vedeno po Japlju, Kumerdeju in drugih, je ravnatelju ljub- ljanskega semenišča Juriju Volcu dal veliko nalogo, na novo prevesti sv. pismo. Delo se je dovršilo 1. 1863. ; stroške je veliko- dušno plačal Wolf; na njegove stroške se je natisnil „Wolfov nemško -slovenski slovar^ ^ ki ga je sestavil M. Cigale.
Podpiral je vse dobre namene; radi tega je njegovo delo- vanje kulturno -zgodovinske važnosti.
Fidelis Trpine (1799—1875.)**)
je osnoval v Kranju usnjarsko šolo ; prevzemši fužinsko grajščino je z drugimi rojaki, navdušenimi za obrtnost, storil mnogo korist- nega, stavil tvornice ter kranjskemu imenu celo v inostranstvu pridobil čast. Svoje izdelke je pošiljal na vse svetovne razstave.
♦) Hvaležen spomin na dan sv. Alojzju Njih Ekscelenci, Nov. 1847, 97. — P. Hicinger: Previsokimu prečastitimu Gospodu Gospodu Antonu Alojzu v petin- dvajseti jubilej posvečenja, Dan. 1849, 33. — Prečastitimu Antonu Alojzu
v proslavo pedesetletnega mašništva, Dan. 1854, 209, 213 — A. U. Okiški: Glasi bridke žalosti i. dr., Dan. 1859, 25. — Praprotnik: Mali spomenik. Dan. 1859, 33; Nov. 1859, 25. — Ivan Lavrenčič: Anton Alojz Wolf, knezoškof ljubljanski. V Ljubljani 1882. 8. 58. J. Blasnik.
♦*) Nov. 1865, 125, 1875, 61. — J. Mam, Jez. XXV.
Priloga. 237
Podpiral je duševno gibanje Slovencev in se rad pridruževal Blei- wei8U ter Slovence poučeval po lepih spisih. Predsednik kranjski kmetijski družbi obračal se je »do ljubih svojih domorodcev« in se ustavljal krivemu razlaganju kmetijskih šol. Poročal je iz kmetij- skega zbora na Dunaju, popisal kmetijstvo v Belgiji. — Bil je pod- pornik »Sokolu«, »Slovenski Matici«, čitalnici ljubljanski, dvajset let predsednik kmetijski družbi.
Baron Antoni Cojz^ rojen 1. 1808. v Ljubljani, posestnik grajščine na Brdu^ je mimo delal na vse strani ▼ prospeh kranjske dežele, podpiraje narodna podjetja in posameznike. Župan v Predosljih je mnogo storil za občino. L. 1861. voljen Y deželni zbor je zastopal do leta 1869. kranjsko-loški okraj. Slovenski Matici je volil 500 gld. in bil tudi nekaj let njen predsednik. Bil je vreden na- slednik Žigi Cojzu, ki je bil v Vodnikovi dobi mecčn slovenskim pisateljem.
Karol Budez *), porojen 1. 1833. na grajSčini »Gracarjev Turen** blizu Šent Jerneja na Dolenjskem, je po gimnazijalnih študijah zvršil poljedelsko akademijo v Ogrskem Starem gradu, potoval po Srbskem. Laškem, Nemškem, Francoskem in Angleškem, podpiral na vse načine slovensko slovstvo in med drugim nago- voril tudi Trdino, da je zopet zastavil pero. Njegov oče je posebno ljubil srbske- narodne pesni in še v starih letih svojemu sinu pripovedoval ali bral srbske junaške pesni.
JuHj Grahrijan (1800-1882) **) iz Adlešič na Dolenjskem, je postal 1. 1838.. vikar in leta 1840. dekan v Vipavi. Bil je sošolec Prešernu in je ž njim zlagal slovenske pesmice, n. pr. leta 1823. »Kranjska Slovenija (»Nov.< 1862, 332), ki popisuje v petindvajsetih devetvrstičnih kiticah hrepenenje, olepšati in. omikati slovenski jezik. Vsa obširna pesen je več ali manj verzifikovana proza.. Večje 80 njegove zasluge za omiko in vzbujanje narodne zavesti v vipavskem okraju. Oglašal seje na taborih, v deželnem zboru, na narodnih veselicah, usta- novil Vipavcem čitalnico, ji predsedoval do smrti, zidal šole in podpiral vsako- podjetje; imenovali so ga Bleiweisa vipavskega okraja.
Dr, Janez Bleirveis,
Str, 55 — 58: Fr. Celestin : Svečanost o sedemdesetletnici dr. J. Bleiweisa,. Zagreb 1879. 8^ 90. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1878, št. 265 — 275; Slov. Več. 1880 (s podobo). — Založniki Novic: Prečastitemu gospodu dr. Janezu Bleiweisu k. njegovi sedemdesetletnici, Nov. 1878, štev. 374. — J. Lavrenčič, Nov. 1878, 380, 1882, 300. — Svetozor 1878, št. 48 — Srbska Zora 1879, Si. 2. — Lujiza Pesja- kova. Nov. 1878, 1881. — Poročilo o sedemdesetletnici, Nov. 1873, 378. — Na- govor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda dr. Janeza Bleiweis&
- ) Fr. Leveč, Ljublj. Zv. 1885, 123.
♦♦) Badoslav: Preč. zlatomašniku Jurju Grabrijanu, Nov. 1875. 317. — Iv. Lavrenčič, Nov. 1882, 204. — 81. Nar. 1882, št. 141. - Ljublj. Zv.l882, 506. — J. pl. Kleinmayer: Jurij Grahrijan in Anton Hribar, Edin. 1882 in Edin. 1894.
238 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
v ljubljanski čitalnici dnč 19. novembra 1878. Zložila gospa Ligijsa Pesjakova, govorila gospa Albina Valentova. Založila Lujiza Pesjakova. Tisk Blaznikov v Ljubljani 8. 4. — Govor Luke Svetca na grobu Janeza Bleiweisa, Letopis Mat Slov. 1881. — N. C: Venec na grob dr. J. 61eiweisa. — J. Levičnik: Odftiev žalosti od naših gord o smrti dr. BIeiwei8a, Nov. 1881. — f Bleiwei8, Nov. 1881, 381, 392—396. — Jos. Omperman: V spomin dr. J. Bleiweisa, Nov. 1882, 183—205. •^ Ig. pl. Kleinmayr, Edinost 1881 ; Triester Ztg. 1881. — L Cimperman, Slavnostna kantata, Slov. 1884, 41. — Bog. Šulek : Dr. Ivan Bleiweis, Zagreb 1882, 43. — Pypin Spasovič, I. 383-384.
- ) Praktisches Heilverfahren bei den gewohn-
lichen innerlichen Krankheiten des Pferdes nach den Grund- satzen der praktischen Thierarzneischule in Wien. Braumtiller 1836.
^] Imele so naslov: Kmetijfke in rokodelfke novize.
Na fvitlobo dane od z. kr. kmetijfke drushbe. Vred devane
od Dohtarja Janesa Bleiweisa, zef. kralj, uzhenika sdravilftva,
tajnika z. kr. kmetijfke drushbe, uda zef. kralj, drufhtva sdrav-
nikov na Dunaju in zef. kralj, kmetijfkih drushb na Shtajerfkim,
Korofhkim, Gorifhkim, Hrovafhkim in Zhefkim. Pervi tezhaj
od Profenza do konza Grudna 1843. Drugi tezhaj od Profenza
do konza Grudna 1844.
») N. 1844, 167. — *) N. 1849, 9. - ') N. 1852, 43; tudi se je obrnil proti načinu, kako so tam opisani slovenski pisatelji. — •) N. 1849, 9. — ^) N. 1857, 184. — «) N. 1862, 16. — ») N. 1855, 130. — >«) N. 1857, 184. — ") N. 1862, 273. — *') N. 1857, 396. - ") N. 1858. — ") N. 1849, 83-205 in Marije Terezije gozdni red. - ") N. 1850, 163. — ") Koled. 1854; Lip. Mat Slov. 1872, 151; N. 1873, 170—173. - ") N.1844, 193. - ") N.1846, 203, 207; Koled. 1856. - "> Koled. 1856; oba po Slomšku. — '"»j Ltp. 1859, 31-36. — ") N. 1849, 29. — ") Ltp. 1875. - ") Ltp. 1876, 158-164, 149-158. — ") Ltp. 1876, 160—162, 233 — 234. — '*) N. 1864, 31. — '•) Razun poprej omenjenih spisov v Letopisu bodi še omenjen >2ivljeji človeški in njih vpliv na organizem človeški, Ltp. 1878. V čitalnici ljubljanski je 1878. leta govoril o zgodovinsko znamenitih hišah ljub- ljanskih, N.1878, 140—149. — Pristavi: Ain neues lied von den kraynerischen Bauern, Ltp. Mat. SI. 1877, 200-202. — 'O N. 1848, štev. 12, rudeče obrobljene kličejo: »Slava, slava našemu presvitlimu cesarju Ferdinandu Pervimu« za ustavo in narodno, stražo; podpisan je Bleiweis kot urednik in tovariš prve kompanije narodne straže v Ljubljani. — ") »Prošnje kranjskih stanov, deželnih stanov v rečeh slovenskega naroda.« — N. 1848, 58 navajajo devet točk, med ujimi tudi vseučilišče v Ljubljani. Kot svoje geslo naglasa Bleiweis na koncu: »več delati kot besedovati.« Mnogo je pisal o državnem zboru na Dunaju, ob ustavi, kake poslance je treba poslati tje ; obračal se je v uvodnih člankih naravnost do po- slancev, N. 1848, 187. ^ Zaradi deloma izpremenjenega smotra so se Novice od 1849.1. imenovale: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. — ^^) N. 1865, 323; N. 1868, 386; N. 1869, 70, 412. — ^°) I. zv. J. Blaznik. 8^ 44, urejen po
Priloga. 239
Bleiwei8u; od je tudi poročal o prvi besedi tega društva v gledišču leta 1848., N. 1848, 95. L. 1849 vpraša : Kaj počnš slovensko društvo v Ljubljani ? N. 1849, 20. - «») N. 1850, 67, 208; N. 1860. 404. — Od ljudskih šol v slovenskih deželah, N.1851, 80-91.— »») Vodnika, Japlja, Staniča, Stanka Vraza, Miklošiča, Cojza, Valvazorja. Iz leposlovnih spisov Bleiweisovih Koledarčkov je Blaznikova tiskarna napravila knjižico ^ Zlati Klasi*, kateri je Bleiweis dal samo ime.
••) I. »Županova Micika.« Kratkočasna igra s petjem v dveh dejanjih. Po Linhartovi v Ljubljani prvokrat igrani 1790. leta predelal dr. Janez Bleiweis. 1864. 16^. 44. — n. »Domači prepiri.« Poslovenil J. Zabukovec. — III. »Strup.« — rV. »Svitoslav Zajček.« Poslovenila in založila L. Pesjake va. — V. »Bob s Kranja.« Vesela igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenjena po češkem. Natisnil J. Blaznik. 1865. 16^. 40.
•*) Nov. 1861, 1. — "*) V Kamniku, v Kranju, v ljubljanski okolici.
^•) Bukve za kmeta, kako se ima per kupovanju, plemenenju, reji in opravljanju konj sploh obnašati, da bi jih bolezen obvaroval in v njih unanjih in notranjih boleznih sam sebi svetoval in pomagal. Po volji c. kr. kranjske kme- tijske družbe spisal in na svitlo dal dr. Janez Bleiweis, zdravnik
- za živino, c. kr. učenik zdravilstva za živino in tajnik c. kr. kme-
tijske^ družbe v Ljubljani. I. del, s podobščino za spoznanje starosti dvanajst zob. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik 1843. 8^ 80.
•j Nauk, zdrave in bolne kopita podkovati in kopitne bolezni o zdravi jati. Spisal dr. Janez Bl(jiw^eis. V Ljubljani. 1861. 8^ 114. J. Blaznik. To je prvi del knjige ffŽivinozdravništva'* ^ ki sta ga sklenila spisati dr. Bleiweis in dr. Strupi in izdati v I— X delih. — Tega dela V. oddelek je : ■^^] Nauk, kako pomagati živini o porodih in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati po- porodne bolezni. V Ljubljani. Spisal dr. Janez Bleivv^eis. 1853. 80. 86. J. Blaznik. — III. in V. oddelek sta : '«) Na u k o d r e j e
. domače živine. Spisal dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani.
\ J. Blaznik. 1858. 8^ 56, in — *^) Nauk za klavno živino in meso ogledavati. Spisal dr. J. Bleiweis. V Ljubljani. J. Blaznik. 1855. 8®. 20. — „Novice pripovedujejo, da sta še dva dela pripravljena za tisk, namreč *^~'*^) Sodniško živino- znanstvo, pa Znanstvo vsih delov, iz katerih je živinsko truplo sestavljeno in njih opravil v zdravem stanu;
240 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
- ')Nauk o umni živinoreji. Spisal dr. Janez Bleiweis.
V Ljubljani. 1871. 8^ 119. Z dvajsetimi podobami. Založila kranjska kmetijska družba.
- ) Milosrčnost do živali. Spisal dr. Janez Bleiweis^
V Ljubljani. 1846. Bile so priloga »Novicam", in na svetlo dala jih je C. kr. kmetijska družba, posnemajo Ijudomilo delovanje Staničevo na Goriškem.
- ^) Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati.
Po spisu doktorja in profesorja Fr. Ksav. Hlubeka za Kranjsko deželo vredil dr. Janez Bleiweis, na svetlo dala Kranjska kmetijska družba. S podobami na štirih .listih. V Ljubljani. 1851. 8^ 54. J. Blaznik.
- ) Zgodovina ces. kralj, kranjske kmetijske
družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem. Zložil dr. J. Ble1weis. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba-
V Ljubljani. 1855. 8^ 32. J. Blaznik. — Die Jubelfeier der krainerischen k. k. Landwirthschaftsgesell- s C ha f t. Laibach. 1867.
Po vzgledu Vodnikovem in po priporočilu Kopitarjevem je začel 1844. leta uredovati „ Veliko pratiko^^ katero je izdajal do smrti.
Dostavi še te-le štiri Bleiweisove knjige:
Slovenski jezik pa kranjska špraha. VLjubljani^ 1862. 16^
ZurAufkl^rungin der Sprachenfrage/besonder» in den Volksschulen Krains. 24 str. Laibach 1871.
Die Identitet derRinder-undSch-afpest. Wien* 1864. 16^
Zur Reform des Findelwesens im Herzog- thum Krain. Laibach 1868.
Str. 59: Ferdinand Schmidt - Nov. 1878, 64. - J. Marn, Jez. XXV. ~ Fr. Wiesthaler, Ljublj. Zvon 1881. — *) Nov. 1844, 10. — *) Nov. 1844 14. — ») Nov. 1848, 114. - *) Nov. 1844, 118. - *) Nov. 1855. — •) Nov. 1850, 126. — O Nov. 1858, 137. - ") Nov. 1856, 145. — •) Nov. 1845.
Str, 60: Peter Aleš, — J. Mam, Jez. XXV. — Prečastitemu gospodu gospodu Petru AleSu, korarju, višjemu šolskemu ogledu, tržaškemu družbeniku ljubljanske družbe id. o njegovem sedemdesetem godu 29. junija 1856, N. 1856, 250 (sonet).
Priloga. 241
Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi. Spisal Peter Aleš, stolni dehant v Terstu in okrožni šolski ogleda. V Terstu. 1856. 8^ 118.
Str. 60: Peter Leskovec. — Nov. 1847, 60. - J. Mam, Jez. XXV. — ') Nov. 1843 in 1844. — «) Nov. 1844. — ») Nov. 1844. - *) Nov. 1845. - O Nov. 1845. - •) Nov. 1846, 169, 182.
Str. 60: Jurij Pajh - Nov. 1865, 343. - J. Mam, XXV. — ') Nov. 1855, 67, 61. — ») Nov. 1855, 85. - •) Nov. 1851, 258. - *) Nov. 1853, 1; dostavi: Podučili nauki za nade kmete, Nov. 1853, 33, 38.
Str. 60: Jernej Medved. — J. Mara, Jez. XXV.
P. Karla Razgovor od keršanskiga upanja zoper duha maloserčnosti, nezaupa in prevelikega strahu. Po- slovenil iz Nemškiga J. M. V Ljubljani. 1847. 8^ 264. Natisnil J. Blaznik.
Duhovna Vojska. Spisal v laškim jeziku bogaboječi oče Lavrenc Skupuli, nekdaj minih reda svetiga Kajetana. Prestavil vnovič J. M. V Ljubljani. 1849. 8^. XI. 214. Založil in natisnil I. pl. Kleinmayr.
Matija Vertovec.
Sir. 60—62: Gospodu Matiju Vertovcu (sonet), N. 1846, 33. — Podgorski: Nagrobnica Vertovcu, N. 1851, 184. — F.: V spomin id., D. 1851, 155. -— J. Vertovec: V spomin M. Vertovcu govoril v besedi poddraški dne 22. aprila 1868, N. 1868, 160. — F. Zakrajšek: Glasi iz Primorja z ozirom na govor J. Vertovčev, N. 1868, 183. — J. Mam, Jez. XVI. 60—71. — Spominska plošča, Ljublj. Zv. 1884, 374. — SI. N. 1884, St. 137. — Ed. 1884, št. 48. — ') Nov. 1843.
- ) Vinoreja. Za Slovence spisal Matija Vertovc, far-
mošter v Šent-Vidu nad Vipavo in tovarš c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Prilogni list h kmetijskim in rokodelskim „Novicam 1844. 1. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. 8^ VIH. 253 str.; pristavek str. 29.
") Kmetijska kemija, to je, natorne postave in ke- mijske resnice, obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. 1847. 8^. VIII. 249 str. (Ponatis devetindvajset se- stavkov iz »Novic 1846. 1.) ^ Nov. 1846. — ») Nov. 1847. — •) Nov. 1847, 83-162.
) Shodni Ogovori. Spisal in izustil Matija Vertovec, fajmošter v Št. Vidu nad Ipavo. Na svitlo dani od sloven- skiga društva v Ljubljani. 1850. Blaznik. 8^ IV. 172 str.
16
242 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
" — — ■ ■ — • — ■ — — ■■ ■ ■ ■ ■ - —I I ^^ ■ , ■ ■, ,,-,-■■ .1
•) Nov. 1851, št. 37. — •) Dan. 1851, št. 61. - Dostavi: PoskuSnja stare slovenščine po Ipavskim in Primorskim. — - Iz zapuščine Vertovčeve, Nov. 1852, 203.
Str. 62: Br. Jožef Orel, - Nov. 1874, 376. — Dan. 1874, 370. — S. 1874, št. 47. — M. Močnik, O Orlovi svečanosti v čitalnici ljubljanski, Učit. Tov. 1867. — ») Nov. 1848, 90. — ') Nov. 1843, 4. - ») Nov. 1843, 9. - *) Nov. 1843, 44; Nov. 1860, 63. — ^) Nov. 1844, 8. — •) Nov. 1845. ~ ') S. 1874, štev. 47. - •; Nov. 1849, 69. — •) Nov. 1852, 150. - »•>) Nov. 1872, 236. — ") Nov. 1845.
Mihael Vernk
Str, 63—64: Nov. 1861, 255 (Cegnar poroča smrt Vernetovo). — J. Navratil, Koled. Moh. 1866. - J. Mam, Jez. XVI.
- ) Občna Povestnica ali Zgodovina celega sveta.
Spisal Mihael Verne. Doklada „Novic 1856. 1. v 8^ I. Povest- .niča starega časa, str. 495 — 533; II. Povestnica novega časa, str. 1—439. V posebni izdaji je izšla potem
Občna Povestnica ali zgodovina celega sveta. Spisala narodu slovenskemu Matija Vertovec, fajmošter v Št. Vidu nad Ipavo, in Miha Verne, stolni prost v Terstu. V Ljubljani. 1863. Natisnil in založil Jožef Blaznik. 8**. 439.
- ) Potovanje v Svete Dežele v letu 1857. Spisal
Mihael Verne. V Ljubljani. 1859. Natisnil in založil J. Blaznik. 80. 273.
Str, 64: Franc Pire. — Oče Pire v Ljubljani, Dan. 1873, 323—331. — Poslovljenje z Amerike, Dan. 1874, 46. — J. Marn, Jez. XXIII. — P. Florentin Hrovat: Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Celovec. 1887, 8*', 111. — Svoje življenje je sam opeval v pesmici v osmerih jezikih. Dan. 1864, 229.
- ) Podvuzhenje, kako fe morejo te fhkodljive gofenze
konzhati. Od Franz Pirza, farmofhtra v Bresouzi. Ljubljana. Kleinmayr. 1834. 8^ 16.
- ) Kranjski vertnar aH Podučenje, v kratkim veliko
sadnih dreves zasaditi, jih z ceplenjam požlahniti in lepe verte k velikim pridu zasaditi. I. Del. Na svetlobo dala cesarska kraljeva družba kmetistva na Krajnskim. Spisal Franc Pire, Fajmašter per sv. Jernej v Pečah in tovarš imenvane družbe kmetistva. V Lublani, nat. žlahten Kleinmajr. 1830. 8**. 88. — II. Del. Spisal Franc Pire, Fajmašter v Podbrezju. 1834. 8^ 39. — Drugi pomnoženi natis 1845. 8^ 125. - Tretji 1863. 8^ 112.
Priloga. 243
Nektere pesmi. Zložil in na svitlo dal Frančišk Pire, severno - amerikanski misijonar. I. in II. pomnoženi natis. V Ljubljani. Tisk. Klein in Kova«. 1874 8^ 44.
Die Indianer in Nordamerika, ihre Lebenswei8e, Sitten, GebrSuche u. s. w., bearbeitet von Franz Pierz, kath. Missionar. St. Louis. 1855. 8^ 130.
Str. 65: Dr. Jožef Šubtc. — J. M. Borovski, Slov. Glas. 1861. — J. Mara, Jez. XXIV. — ») Nov. 1855, 130-180 — ') Nov. 1855, 214, 218. - ») Nov. 1855. - *) Nov. 1855. — •) Nov. 1855. - •) Nov. 1855. - ') Nov. 1855. — «) Nov. 1855.
•) Publija Virgilija Marona Georgikon. To je Poljedelstvo, čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Ce- lovcu 1863. 16^ 118. Natisnil J. Leon.
Str. 65: Miha Peterfiel — J. Mara, Jezi«. XXV. — Kr. 1884, 479. —
- ) L 1853. >£rrichtung der k. k. Unter-Realschule in Laibach«; 1. 1854. »Georg
Freiherr v. Vegac; L 1855. in 1856. »Geographische Skitze des Herzogihums Erain, Lage, Grenzen und GrSsse«; 1.1857. »Andeutungen, wie und von wem die Real- schule zu beachten und zu benutzen sei, insbesondere in unserem Vaterlande Kraint; 1. 1858. »Schule und Leben, insbesondere die Realschule und das gewerb- liche Leben. C
Str. 65: Andrej Fleischman, — Nov. 1867, 189—190. — J. Mara, Jez.
- ) Ubersicht der Flora Krains sammt der Angabe
der Standorte von Andr. Fieischman, Privatlehrer der
Botanik. Laibach 1849. 8^. 144. To delo je izdala kmetijska družba — W. Voss, Jahresbericht der Ober- Realschule Laibach. 1884—1885.
Fleischmajiovo knjigo je pohvalil odličen strokovnjak, Nov. 1847, 44. —
- ) Nov. 1846. — ») Nov. 1850, 182—224. — *) Nov. 1851. - *) Nov. 1851.
Str. 65: Mihael Ambrož. — Nov. 1864, 140. — J. Mara, Jez. XXV. — ^ Nov. 1847, 14-34. - ») Nov. 1850, 23. — ») Nov. 1850, 26. — *) Nov. 1850, 26. — ^) Nov. 1850, 32. — •) Nov. 1850, 59. - ') Ibid. — «) Slov. 1848, 1. 10; takih odprtih pisem objavil je 1848. 1. več. — •) Nov. 1849, 66. — Dostavi še: Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči, Nov. 1848, 170. — Dobro volj ni sv6t, kako se je v županijskih zborih obnašati, Nov. 1851, 2. — Katere poslance bomo volili na Dunaj ? Nov. 1848, 86.
Str. 65 : Jernej Arho. — J. Marn, Jez. XX. - *) Nov. 1850, 48, 82, 106.
— *) 1848.1. >Šmaraa gora.« — ') 1850.1.; pristavi: Hvala kmetskega stanu. Dan. 1849, 118. — Glej dalje sestavke v Dan. 1849, 318; 1850, 250; 1848, 68 id.
Str. 66: Janez Križaj. — J. Marn, Jez. XXV. - Dan. 1873, 207.
Str. 66: Josip Bevk. — Dopis Nov. iz Ljubljane 1861, 9. — Dav. Trstenjak, Nov. 1859. — J. Marn, Jez. XXV. - ^) Nov. 1852. - ') Nov. 1852. — ») Nov. 1853.
— ") Nov. 1859. - ') Nov. 1855. - •) Nov. 1855.
16*
244 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Jovan Vesel ' Koseški.
Str. 66—68: Jos. Stritar, SI. Glas. 1868, 131—136, 230 — 236. — Cigale, Nov. 1868, 64. - Dopis iz Dunaja 172. — L. Jeran, Dan. 1868, 74. — Fr. Wies- thaler »Jovan Vesel Koseški in njegova delac, gimn. prog. marib. 1874, 8^ 26. — C, SI. N. 1878. — S. Rutar, Zvon 1879, štev. 26, 27. — Slavomil, SI. N. 1879, št. 91-94. - Fr. Levstik, Ljublj. Zv. 1881, 1884, 252. — Kr. 1884, 224. - Ed. 1884, št. 26-28. - SI. 1884, št. 19—120. — SI. 1884, št. 71. — J. Mam, Jez. XXIV. - V. Kermavner: J. Koseški in Anton Žuža, Kr. 1885, 431. — * Gospodu Koseskitu, pesniku Slovenije, Nov. 1844. — Fr. Malavašič, Nov. 1847, 20, 36. — Svitoslav: Komu? Dan. 1851, 36. — Rodoljubski Mojstru pevcev, Nov. 1852. — Dr. Toman: Ivanu Koseskimu za god in odhod v Albanske toplice. Nov. 1854, 200; Nov. 1855; Nov. 1856.
^) Macepa Jovan, hetman ukrajinski dobe Petra Veli- kega. Pravlica zgodbe resnične po Byronovi istega imena slobodno pel in pomnožil Jovan Koseški. V Ljubljani. 1868. 16^ 55.
- ) Razne dela pesniške in igrokazne Jovana
Vesela Koseskiga, finančnega svetovavca. Na svetlo dala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1870. 8^ 690.
^) Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela Koseskiga dodatek. V Ljubljani 1879.
Str, 68—69: Matevž Ravnikar. — J. Mam, Jez. XVI. — Nov. 1864, 55.
— Glas. Slov. 1864, 99. — *) Nov. 1846, št. 25-29; Letopis slov. društva 1848, 1-13; Nov. 1850, 3-38; Nov. 1851. — 'j Nov. 1847, str. 84. — ») Drobt. 1848.
— *) Drobt. 1848. — ») Predgovor, str. VIII. — •) I. zvezek 1857, str. XIV. — ') IV. zvezek 1859, str. 9 — 362. - •) Vorwort VIII. — •) Nov. 1859, 320. —
^®) Utopljenec ali potovanje na Ostrovid. Ce- lovec 1867. 8**. 117. Prvotni naslov je bil: Potovanje na Spicbergen (Ostrovice).
Str. 69—72: Peter Hicinger. — *) J. Mam, Jez. XII. — ') N. pr. »Pesmi Alfonza Ligorijana«; »Pesem Sicilijanskih mornarjev. — *) Dan. 1849, L 33. —
- ) Dan. 1849, 1. 33. — *) Dan. 1850, 1. 21.; istega leU h 33. »Ave maris stella -
Zdrava morska zvezda« in še nekoliko drugih, glej J. Marn, Jez. XII. 24. — •) Nov. 1844; v Novicah 1847 pripoveduje iz dveh pisem And. Skopca, misijo- narja v Ameriki, o razširjanju katoliške vere v Ameriki. — ^) Nov. 1846. — «) Dan. 1847. — •) Dan. 1858. — ^•') »Zlati vek.« — ") Slov. cerkv. čas. 48. — ") Ibid. — ") Ibid. — ") Sestavljal je zgodovino sosednih škofij, n. pr. »Vrsta Goriških nadškofov«, »Nekdajni škofi v Koroški in Štajerski strani.« O zgodovini škofij je pisal tudi v časniku „Archiv fiir die Landesgeschichte des Hereogthums Krain. — ") Romar 1857. — ") Romar 1858. — ") Nov. 1845. - ") Nov. 1845; v Mitth. des hist. Ver. fur Krain 1847: Eine Sage des Marktes Neumarkt; 1848: Notizen tiber die Gegend von Mannsburg; 1850: Spuren der ehemaligen Befe- stiguDg in Krain; 1851: Ruinen alter Bauten.
Priloga. 245
") Izdal je tudi : Das Quecksilberberg werk Idria von seinem Beginn bis zurGegenwart. Geschicht- lich dargestellt. Laibach. 1860. 8^ 86.
- 0 L. 1864, 22—23, govori v „ Danici : >0 starih farah na Primorskem €,
in omenja »Imenik ali katalog ljubljanske Škofije«, ki ga je bil sam popolnil 1854.1., rekSi, da je primeroma k drugim jako zanesljiv in popoln. — ^^) Zgod. Dan. 1865, 3—17, v Nov. 1866, 20 — 24: »Nekatera ljudska imena na Notranjskem in Pri- mor8kem,€ n. pr. o Cičih, Brkinih. — ") Mam, Jezic. X. 68—70. — 'V Mam, Jezic. X. 1. C. - »•) Nov. 1857, Dan. 1857. — ") Nov. 1857.
- •) Razlaganje zakonskih postav. Poleg nar-
boljših razlagavcov spisal Peter Hicinger. V Ljubljani 1857. 8®. 152. J. Blaznik. — *') Molitve pri obiskovanji svetih šteng. V Ljubljani 1843. 12^24. - Mali rožni v e r t i č ali molitve o vsih posebnih časih, perložnostih in potrebah. Spisal Hitzinger, kaplan v Mokronogu. V Ljubljani. 1843. 12**. 183. J. Blaznik. — Knjiga se je natisnila trikrat. — **j Domač koledar slovenski za navadno 1. 1859. V Ljubljani. Giontini.
»•) Nov. 1850. — «») Dan. 1850.
Str, 72: Jernej Ursič. — Dr. Toman, Nov. 1859. — Andrej Praprotnik, Dan. 1859, 139. — M. M. Slovesnost v Kamnigorici, Dan. 1859, 139, 149.
Str. 72: Matevž Hladnih. - St. Kociančič, Glas. 1875, št. 47—63; Matevža Hladnika Vertičik samotnih cvetlic (rokop. 4^ 795 str.) se nahaja v semeniščni knjižnici v Gorici. — ') Nov. 1849. — ') Nov. 1852. — ») Dan. 1853. — ^) Nov. 1852. - ») Dan. 1868.
Anton Žakelj.
Str. 72—73: J. Marn, Jez. XVII. — *) Primeri pesen »Cvetje in petje«, Nov. 1855. - ") Nov. 1856, 61; primeri: >Človečji sled«, Nov. 1855, 405, 358. — •) »Pepelnična«, Nov. 1846, 33. — *) Iz te pesni se je moralo izgubiti tu pa tam kaj; ker prehodi niso jasni. — ^) Nov. 1855. — Spisal je tudi dva kratka se- stavka T nevezani besedi: >Kra]j in možaka poštenjaka« in >Pobratimstvo.« — Po Pufikinu je prev61 »Misli in želje,« Nov. 1855.
Str. 73: Kajetan Hueber. — J. Marn, Jez. XXV. — ») Nov. 1845, 171. — ') Nov. 1856, 46. — ») Nov. 1845, 204; 1854, 278.
Str. 73: Jurij Vari — J. Marn, Jez. XVII. — ») Dan. 1863, štev. 11. — Sodeloval je v ^Drobtinicah** in pomagal ustanoviti ^Slovenca'*,
- ) V e 1 e S O V O , božja pot na Kranjskem. Samozaložba.
Nat. Rud. Milica. Ljubljana. 1872. 16^ 40.
246 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Franc Svetličič,
Str. 73—74: J. Mam, Jezičnik XIX. — *) Nov. 1846, pristavi: »Življenje«, Nov. 1847. — *) Nov. 1849, primeri; »Pot skozi življenje«, SI. Glas. 1861; drugi soneti se nahajajo v Nov. 1848 - 1849. — ») Slov. Glas. 1860. — *) Nov. 1864.
— *) Nov. 1867.
Franc Malavašič.
Str. 74-75: Jurij Kosmač, Nov. 186S; Triglav 1865; Jos. Mam, Jez. XIX.
— >) lllyr. BI. 1838. — ») Illyr. Blatt 1841. - ') N. pr. »Oče naš za odvrnenje martranja žival«, »AngeljČek«, »Starost spoštujte«, »Kaj je čudo«, »Krogotek«, »Rožica in metulj.« — ^) Nov. 1846, št. 52. — *; Nov. 1847, št. 15. — Janežič, Cvetn. slov. sloves. 1870, str. 173— 174; pristavi še: >Slovo od slavnega ckr. krajn- skiga regimenta Hohenlohe-Langenburg o njegovem odhodu na Laško 1. listopada 1847.«, in >V spomin stotnega rojstniga dneva barona Žiga Coiza 23. listopada 1847.«, Nov. 1847, št. 44 in 47.
®) Pravi Slovenec. Listi za podučenje naroda. 1838. 8^ Založnik J. Giontini; tiskal J. Blaznik.
O >Zima«, »Sušeč«, »Kresnica«, »Lahko noč.« — •; »Marjetica« (po ilirski Gjorgjičevi), »Svetimu Miklavžu«, »Vsahnjeno drevo.« — *) »Vsim pravim Slo- vencem za novo leto«, >Domorodni glasi.« — *•') »Kopitar in Preširen.« — K pesmam, ki jih navaja Mam Jez. XIX, str. 27, pristavi še: »Srce in domovina.«
— ") Nov. 1858, str. 72. — ") > Spomin in up«, »Zvončik,« »Stari pivček« in »Sivi lasi.« — Marnovim podatkom pristavi še »Repata zvezda«, N. 1858, str. 131.
- ^) Jozafat, kraljevi sin iz Indije. 8^ 127 str.;
natisnil in založil J. Blaznik 1840. — Genovefa.' Povest iz starih časov za vse dobre ljudi, zlasti pa za matere in otroke. L. 1841. 8^ tretji natis 1879. 16^ str. 122. — Timotej in Filemon. Zgodba keršanskih dvojčkov. Blaznik 1842. 8^. 90 str. — Erazem iz Jame. Povest iz XV. stoletja. Poleg verjetnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z jedno podobšino. V Ljubljani. 1845. 8**. 39 str. — Štefan, srečni kmet. Resnična, podučenja polna povest, ktero naj vsaki kmet bere in k serci vzame, in vsak prijatelj ljudstva po mogočnosti razširja. Slovenskim kmetom v prid iz nemškiga prestavil Fr. Malavašič. V Ljubljani. 1850. 8^ 112. Blaznik. Hohn. - Nemški Pavliha v slovenski obleki, in Lažnjivi Kljuke C. — Oče grof Radecki, c. kr. Maršal. Po- pisal Fr. M. Z jeklorezom. V Ljubljani. 1852. 8^ IV. 65. Eger. Giontini. — Stric Tomova Koča ali življenje zamorcev v robnih deržavah severne Amerike. Po angleški spisala Henrieta B. .Stowe. Iz nemškega poslovenil Fr. Malavašič. S šterimi podobšinami. V Ljubljani 1853. 8**. 139. Milic. Giontini
Priloga. 247
— O 2 e naš. Povest za keršansko mladost in keršansko ljudstvo. Po priporočenju nekega častitljivega duhovna iz nemškega poslovenil Fr. M. Z eno podobšino. V Ljubljani. 1654. 8^ 236. Milic. — Čez pet let je izdal : Krivica za krivico. Povest iz časa ruske cesarice Katarine H. Nekoliko po nemškem izdelal Fr. M. V Ljubljani. Milic. — Zlata Vas. Podučna in kratkočasna povest. (Izvirnik je Zschokkejev: Goldmacherdorf )
- ) Ali Kranjec ali Slovenec? — česar nam je
treba? — Narodno slovstvo. — Narodno pesemstvo.
") Krain und das Deutschthum. Entgegnung auf die Flugschrift; »Das Deutschthum in Krain.« Von einem Freunde der Wahrheit. Laibach 1862. 8^ V. 31. J. Blasnik.
- ) Slovenska Slovnica. Za perve slovenske šole v
mestih in na deželi. Po narboljših dosedanjih slovnicah iz- delana od Fr. Malavašiča. V Ljubljani. 1849. J. Blaznik. 8**. Vm. 176.
Anton Pintar. Str.76: Rodoljub Podratitovski v Dan. 1881, 269 -301. - Jos. Marn, Jez.XXV.
- ) Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida. A. Go-
lobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljani. 1840. 8^ 64. Blaznik. — II. natis 1853.
^) Kratek poduk sviloprejke ali zidne go- senice in murve prav in z velikim pridam rediti. Iz nem- škiga prestavil A. P., desetošolec. Na svetlobo dala kmetijska družba v Ljubljani. 1841. 8^ 44.
- ) Sveti Anton Puščavnik in opat v Egiptu, očak
menihov in puščavnikov na Jutroverii. Prigodba s kratkimi premisliki. Poslovenil A. P., fajmošter v Zalim logu. V Ljub- ljani 1862. 8^ 118.
- )Svetopismo Alioli Wolf 1. 1856-1857 :
Bukve Tobijeve ; I. II. do Timoteja, L do Tita, do Hebrejev. Ta prevod je izdelal kot župnik v Turjaku.
^jSlomšekovo vodilo ali sedem šol keršanskega nauka za otroke pa tudi za odrašene. Iz »Drobtinic 1848.1. pomnoženo na svitlo dal in založil Anton Pintar, fajmošter v Zalem Logu. V Ljubljani 1876. 8^ 90. Milic.
248 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
•) Obletnica posvečenja nove cerkve Marijne v Suši v Zaliloški duhovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P. Zaliloški 1878. 8^ 12. Blaznik.
O L. 1847 in 1848. — •) L. 1864. — •) Od 1.1857. počenSk - »'»)-L. 1864. - '») Glej J. Mam 1. c. — ") Dan. 1870.
Str. 76: Dragotin Bežman* — *) W. Voss, Jahresbericht der Realschule in Uibach 1884. - Fr. Leveč, Ljublj. Zvon 1889, 254—266. — A. Globočnik, Mitih, des Musealvereines f. Krain 1889, 373—381. - J. Mam, SI. 1889, št 92.
— ») Nov. 1850. — ») Apih, Slovenci in 1848. 1. 94. - *) Slov. 1850, št. 16—17.
— ») Slov. Ber. za I. gimn. razr. 1850. — •) Nov. 1849, 163.
Op. Ljublj. Zv. 1890, 125 je objavil Dežmanovo pesem > Planinske cvetlice« iz 1856. 1.
Str. 76: Martin Semrajc. — Lov. Toman; V spomin Martinu Semrajčovi, Nov. 1849, 64. — J. Mam, Jez. XXIV.
Luka Svetec (Podgorski).
Str. 77—78: ») Slov. 1887, 362 (s sliko). — J. Mara, Jez. 1892. — ') Kazen radovednosti, Slov. 1848, 72. — ») »Lipi*, Slov. 1849. — *) Slov. 1849, pristavi: >Dobro jutro* (Ved. 1849). — ') Kraljevič Marko in Vila, Slov. 1849, 312 — 316.
— Smrt kraljeviča Marka, Berilo za III. gimn. razred 1854. — •) Ved. 1850. — ') Slov. Bč. II. — •) Nov. 1852, 34—43; Razlagov odgovor, Bč.1852, 62-64.— •) N.1863; N.1864: anti, an, ni, niti. — >•») J. Mara, Jez. 1892. — ") N. 1869, 11 — 37. — ") N. 1863, 5, 10. — K Marnovim podatkom pristavi: »Avstrijskih Slovanov Magna Charta*, SI. N. 1882, št. 80. — ") N. 1881, 396.
Dr. Lovro Toman.
Str. 78—79 :
Andr. Praprotnik, Dr. Lovro Toman. Založila in izdala Matica Slovenska 1876. 8^ 180.
Letopis Matice Slov. 1870 ima njegovo sliko in njegovo poslednje pismo Matici. - Nov. 1870; SI. N. 1870. — Hr. Pern6, Slavospev Tomanu, Dan. 1870, 273. — Radoslav Silvester, V spomin rodoljubu Dr. L. Tomanu, Dan. 1870, 305.
— Slavnost dr. Lovreta Tomana, Slov. 1887, št. 221. — L., Gospodu L. Tomanu slavenskimu pesniku, po prebranih njegovih poezijah, N. 1849, 47. — *) Dan. 1852.
— ') Nov. 1849. — ») Nov. 1848. — *) Slov. 1848. — «) Glas. Slov. 1865. — *) V spomin »besede« v mariborski Čitalnici 1861. 1. — ') Se nahaja v knjigi „Friih' Ungsalbum'* v spomin poroke cesarja Frana Josipa z Elizabeto; ponatisnena v Praprolnika Tomanovem življenjepisu. — *) Nov. 1850. — •) Nov. 1848, 152, in Slov. 1848, 38. — ^•') Nov. 1849, 64. - ") Nov. 1855, 352. — ") Nov. 1857, 112.
— ") Nov. 1856, 204.
^*) Glasi domorodni. Izdal dr. Lovro Toman. V založbi in na prodaj pri Eduardu Hohnu. V Ljubljani 1849. 8®-
Priloga. 249
") V uvodnem članku Novic 1863, str. 3—4, vsestransko naglasa potrebe slovenskega naroda in povdarja, da mora tisti biti cel mož, ki hoče zagovarjati Slovence v deželnem ali državnem zboru. — ") Nov. 1862. — ") Nov. 1858, 11—12. (Poberite ostanke, da konca ne vzamejo.)
Miroslav Vilhar,
Str. 80—81: S. 1871, št 9; 1876, št. 46. — J. Mam, Jez. XXIV. — Pod- bojev slavnostni govor pri odkritju spomenika. Slov. N. 1889, št. z dnš 25. sept. - Nis-Doran, Miroslav Vilhar, SI. N. 1882, št. 258. — Vilharjevi epigrami, S. 1871, it 9. — Ed. 1882, št. 40.
Jamska Ivanka. Izvirna domorodna igra s pesmami v treh dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani 1850. 8°. 48. J. Blaznik. Posvečena slavnimu Slovenskima družtvu v Ljub- ljani.
- ) Detelja. Izvirna šaloigra v jednem dejanji. V Ljubljani
1865. 12^ 52. — Župan. Šaloigra v dveh delih. V Ljubljani 1865. 12**. 48. — Poštena deklica. Šaloigra v jednem dejanji. 1866. 16^ 35. — Pomota. Vesela igra v jednem dejanji. — V rokopisu se hranijo te-le Vilharjeve igre :
1) Danila — z geslom : Ilirija vstani. Žaloigra v treh delih, 1871 ; dejanje se vrši v trdnjavi Knežak trinajst let pred Krist — 2) Na kmetih. Šaloigra v dveh delih, 1871; igra se v Markovi krčmi nad Ljubljano. — 3) Karčovski; igra se v Tomazinovi hiši v Trstu. — 4) Kdor prej pride, prej melje; igra se na Primorskem.
Str. 82: Josipina Turnogradska. — Razlagova Zora 1852. — Dr. M(uršec), Nov. 1854, 47. — Dr. L. Toman, Ltp. Mat. SI. 1870. — Jos. Stritar, Nov. 1854, 51. — Slov. Prijat. 1856. — M. Hurban, Slovenski Pohlady 1851. — S6vernaja Pčela 1852, št. 66. — And. Fekonja, Ljublj. Z?. 1884.
Str. 82: Vojteh Kurnik. — SI. Nar. 1886, štev. 252. — SI. 1886, 349. — Bleiweisovo pismo Kurniku, Ljublj. Zvon 1887, 632. — ') Slov. Bč. III. 248. — ^ Nov. 1856. — ») Nov. 1854. - ^) Nov. 1860. — *) Nov. 1857.
Str. 83: Andrej Likar. — J. Mam, Jez. XVII.
Sveti zakon. Kaj je, odkod je, in katere dolžnosti na- klada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk po mnogih izvirnikih spisal Andrej Likar. Z dovoljenjem ško- fijstva Lavantinskega in Ljubljanskega. V Celovcu 1856. 8^ 147 str.
250 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Matija Valjavec. Str. 83—86:
F r. Leveč. Matija Valjavec. (Z Valjavčevo podobo.) Kne- zova Knjižnica. IL zvezek. Ljubljana 1895.
») Nov. 1848, 15. — ") Nov. 1848. 29. — ») Nov. 1852. — *) Glasnik 1854. Jednako pravljico pripovedujejo tudi Indi o ptici čataka. — *) Nov. 1851. — •) Nov. 1849. - ') Slov. Be.l852. — «} Ibid. — •) Nov. 1856. — >«) Slov. 1848; dostavi: >Sin materi, predin gre na vojsko« ibid.
") Pesmi. Zložil Matija Kračmanov- Valjavec. V Ljubljani. 1855. 12^ 215. Založil J. Giontini, tisek in papir L Sommera na Dunaji. — *^| Zora in Solne a. Pripovedna pesem v treK delih. Zložil M. Valjavec. V Celovcu 1866. 16^ 80. Izdal Anton Janežič. (Cvetje iz dom. id. Šestka V., ponatis iz „Slov. Glas.'^ 1863.) — ^^) Ifigenija na Tavriškem, igre petih dejanj, prvo dejanje. Iz nemškiga od Goetheja Vsa Ifigenija je v prog. Varaždinske gimn. 1856. 1.
") Glej A. Janežič Cvetje in dr. — Dostavi prevode Virgilijeve Enejde II. 1 — 197 v Slov. Bč. 1853; Homerjeve Odis. I. spev v Glas. slov. slovstva 1854.1.; čveteri veki sveta v Bleiweisovem Koledarčku 1856.
") Narodne pripovjedke skupio u i oko Va- ra ž d i n a i. dr. U Varaždinu 1858. 8**. X. 316. Stampao Jos. pl. Platzer. — Druga izdaja je z naslovom: Narodne pri- pov jesti u Varaždinu i okolici. U Zagrebu 1890, 8^ X+315. — O rodjenicah ili sudjenicah, Knjiž. 1865. — ^"jProben des Slovenischen, wie es um Preddvor in Oberkrain gesprochen wird. Ein Beitrag zur slavischen Dialectenkunde. (Progr. gimn Varaždinske 1858.1.)
^0 Ponatisnene v Kresu 1884. — ") Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem, Letop. Mat. Slov. 1874, 1877; pristavi: Iz kotoribskega protokola, Kr. 1885. — Mittheilungen aus dem kroatischen Kajdialect, Arch. f. slav. Phil. VIII. — '*) Arch. f. slav. Phil. V. — '") Prinos k naglasu o (novo) slovenskem jeziku, Rad. XLIII. do GXI. — Dostavi še te*le male spise: Droben spisek Trubarjev (Ena molitev teh kerszhenikou id.), Ltp. Mat. Slov. 1882—1883. — PerneSček, kako in odkod se narodne pripovesti razširjajo, Kr. 1886.
^^) a) Novoslovenski komparativ prema staro- slovenskomu glede formacije, Rad. jug. XXXV. — 6j Im- perfekt, kako se tvori u staroj slovenštini i prema njoj u hrvaštini ili srbštini pak u kajkavštini, Rad. jug. LI. ; preklical je ta svoj nauk v Rad. jug. CI., LVII. — c) Ostatak op- tativa u slovenštini, Rad. LXXXI. — Glagolski ulomek,
Priloga. ^ 251
(Kres 1885) je kos evangelija sv. Matevža 19, najden na plat- nicah starega urbarja na Turnu na Gorenjskem. — Veznik ada, anda, Kres 1886. — Kako je rabila riječica »črez« slo- venskoj knjiži do prije 50 godina. Rad. LXXXV, LXXXVII, LXXXIX. — ") Trnovsko tetraj evandjelije. Starine XX. XXI. se primerja z Marijinskim evangelijem. — O prije- vodu psalama u nekijem rukopisima hrvatsko - srpsko i bu- garskoslovenskijem. Rad. XCV1II., XCIX. in C— ") Djela Jurja Barakoviča. Stari pisci hrvatski XVII. (XIII+390.) — Piesni razlike Dinka Ranjine. Stari pisci hrvatski XVin. (XXVI+245). — Koluničev zbornik. Djela jugo- slovanske akad. Xn. (XXVin + 276.) — Cerkvena pri- kazan j a. Stari pisci hrvatski XX. (VIII 341).
Str. 86: Josip Novak. — J. Mam, Jez. XXV. — Lj. Zv. 1883. — >) N. 1853.
- 'j Nov. 1854 - ») Vod. Spom. — ^) Nov. 1858.
Op. Pisal je tudi v , Danico*', v „Slov, Glasnik^ in v „Letop. Mat, Slov,*'
Str, 86: Josip Švegel, — J. Macun, Knjiž. Zgod. 168. — J. Mam, Jez. XXVIIL
— *) Slov. Bč. 1851, 161; ironija na pesnikovo življenje je konec pesmi: Slave sini, Domovini, Vite vence^na glavo; Njo ljubiti, Nji služiti, Vaše le naj geslo bof ■« ») >Gazelica€, Slov. Bčela 1851, str. 53. — ») »Življenje«, Nov. 1853, 42. —
- ) >Tožba ljube« v Zori Razlagovi 1853. — *) >Dve rožici«, Zora Razlagova 1853 i
>Gorska cvetlica«. Nov. 1853, 404; »Rožica«, N. 1855, 120. — •) Slov. Bč. 1852, str. 35. — O Ibid- 59. — •) Ibid. 228. — ») Slov. Berilo za III. gimn. razred 1. 1854., 129—135. — »«) Glas. Slov. 1858, str. 128—135.
Str, 87: Jožef Poklukar, — Učit. Tov. 1866, 100. — Dan. 1866, 61. 88. — And. Praprotnik: Dobrovska šolska mladina duhovnemu očetu gospodu Jožefu Poklakaiju o njih odhodu iz Dobrove, Dan. 1856, 230. — J. Marn, Jez. XXIV. —
- ) Nov. 1847, 3-198. - ') Nov. 1845, 159; 1846, 168. — ») Nov. 1847, 8-75.
- ) Ankiindigung eines nachst zu veroffent-
lichenden allgemeinen lateinisch-slavischen, zugleich deutschen, franzosichen, italienischen und eventuell auch eines Universal- oder Welt-Alphabets mit Beigabe eines Brevi-manu -Vorschlags des slovenischen Alphabets als^ Probe. Von Josef Poklukar, Domkapitular an der Kathedrale zu Laibach, emer. Professors der Theologie. Laibach 1851. 8**. 42. Ig. v. Kleinmajrr.
- ) Govor od znanja prave čednosti. Spisal Jožet
Poklukar, korar, bivši c. kr. učenik bogoslovne destvine in pastirske vednosti. V Ljubljani 1859. 8^ 41. Nat. J. R. Milic.
252 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Matej Cigale.
Str. 87—89: Slov. 1887. — Dr. Dan. Majaron, Slov. Prav. 1889. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1889. - J. D. v Dom in Svetu 1889; SI. 1889, št. 92; SI. Nar. 1889. št. 93.
— Edinost 1889, štev. 38. - J. Marn, Jez. XXVI. — *) Nov. 1846, >Siroticec po hrvatskem izvirniku. — *) Nov. 1849, 168. — ») Nov. 1859, 59-67; tu pristavimo njegov vpliven sestavek: >Tudi nekaj zastran dovršnih in nedovršnih glagolov,« Nov. 1854; >Nekaj zastran novih denarjev«. Nov. 1858. — '•) L. 1861. - *) N. 1868.
— •) Nov. 1863, 1864. — ') Nov. 1873. - •) Nov. 1874. — •) Nov. 1875. — ") Nov. 1875. - ") Nov. 1875. — ") Nov. 1875. — ") Nov. 1876. - ") Nov. 1877.
— ") Nov. 1881. — ") Nov. 1882. — ") Nov. 1881. — ") Nov. 1880.
") Jurid i čn o- politična terminologija — slovanskim jezikom avstrijskim. Besednjak za pravoslovne in politične reči tudi v hrovaškem, srbskem in slovenskem jeziku. Deutsch- kroatische, serbische und slovenische Separat-Ausgabe. Wien 1853. 8^ XIV. 694.
- ®) Občni derža vljanski zakonik za dežele
avstrianskega cesarstva.
'*) »Še nekoliko besed o pravni terminologiji«, N. 1883, razjasnjuje izraze: »sodišče«, »sodoija«, »sod«, pohvali pri tej priliki I. del. ^Slov, Fravnika*^ ki ga je za družbo sv. Mohorja napisal dr. Tavčar. — ") »Dve, tri opombe« zastran slovenske terminologije, katero naš sloveči pisatelj gosp. Erjavec po ^Glasniku"* naznanja za mineralogijo, Nov. 1866, 273. Dostavi: >0 Jesenkovi Zemljepisni začetnici« je govoril dvakrat, Novice 1866. — ) Predgovor k »Znanstveni Terminologiji.«
") Znanstvena Terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal M. Cigale. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. V Ljubljani. 1880. 8^ Blaznikovi dediči I— Xm.
^^) Kratek popis Cesarstva Avstrijanskega sploh in njegovih dežel posebej. Za nižje gimnazije in nižje realne šole. Sostavil Ludovik vitez Heuffler. Poslo- venil M. Cigale. Z medorezom. Na Dunaju 1861. 8^ I. — Xin. 383 str.
- ) A 1 1 a n t Slovenski, ki ga je prevzel 1869. leta
in dovršil 1877., in ki ima tudi nekaj znanstvenih izrazov. Ponosno omenja v predgovoru, da smo Slovenci s to knjigo nekoliko prehiteli druge avstrijske Slovane. Razven petero delov sveta obsega atlant Španijo in Portugalsko, Francijo, isemsko in Belgijo, Veliko Britanijo in Irsko, Skandinavijo,
Priloga. 253
Nemško cesarstvo, Švico, Italijo, Rusijo, Turčijo in druge Vzhodne dežele. F. Koeke na Dunaju. Založila in izdala Matica Slovenska.
") Deutsch-slo venisches W6rterbuch. Heraus- gegeben auf Kosten des H. Anton Alois Wolf, Fiirstbischofes von Laibach. Erster Theil A — L, Laibach. 1860. J. Blasnik. Vonvort I— XIII. M. Cigale. 8^ 984. — Zweiter Theil M— Z. 985—2012.
Ivan Navratil,
Str: 90—91 : J. Marn, Jez. XXIX. - ») Nov. 1846, 7. — '} Nov. 1847, 24. -- ») Ved. 1849. — *) Ibid. — •) Ibid.; Slov. Glas. 1859. — V ^Sloveniji 1849 je objavljal narodne pesmice, n. pr. »Jutrnica«, »Koledniška.« — *) SI. Gl. 1859, 24; prim. Slov. Glas. 1868, 95; prim. »Kralj dečanski«, Ljublj. Čas. 1850, 9. — ') Slov. Glas. 1866, 14. — •) Ljublj. Z v. 1888, 294—743; prim. Kr. 1886.
•) Beitrag zum Studium des slavischen Zeit- wortes allerDialecte, insbesondere tiber den Gebrauch und die Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit den classischen und modernen Sprachen (deutsch, franzčsisch, italienisch und englisch). Mit einer tabellarischen Ubersicht in allen obigen Sprachen. Ein praktisches Handbuch beim Sprachstudium. Von J. Navratil, Offizial des k. k. Obersten Gerichtshofes. Wien 1856. 8^ 135.
V e d e ž. časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene ljudi. Vredovan od Janeza Navratila, pristopnika c. kr. mest- niga in deželniga sodništva in uda slovenskiga društva. I. tečaj 1848 perviga slovenskiga časopisa za mladost. V Ljubljani. Natisnila in založila Rozalija Eger. Prvi list v mali 8**. 6. Mali- srpana, vsaki četrtek.
Jurij Kohk
Str. 92-93: J. Marn, Jez. XVL — ») Nov. 1851, 79. - ') Nov. 1852, 49.
— ») Nov. 1852, 61. — *) Nov. 1852, 89; dostavi: >Drobni ključi«, 117; >Lepa moja gora zelena«, 137; »Poljski blagoslov«, 193; >Tri junaške tuge«, 201. — ») Nov. 1856. 56, 60, 64. - •) Nov. 1857, 47-55. — ') Nov. 1847, 163-183. — •) Nov. 1854, 62—100. — •) Slov. Bč. 1851. — »«) Nov. 1855. — ") Nov. 1857.
— »») Nov. 1855. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1856. — ") Nov. 1844.
— ") Nov. 1848. — ") Nov. 1852. — ") Nov. 1853. — »«) Nov. 1853. — ") Nov. 1851. «) Nov. 1858.
9;>4 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Jakob Volčič.
Str. 94—95: Slov. Nar. 1888, št. 264. - Edinost 1888, St. 89. — J. Mam, Jez. XXVIII. — K. v Nov. 1851, 18. — Ljublj. Zv. 1888, 763-764. — >) Str. 18.
- ») N.1851, 24-158. — ») N. 1852, 396-400. — *) N. 1853, 143; N. 1866, 75.
- *) N. 1860, 35. - •) Glas. SI. 1861. — O Spom. Vod. 258-260. — •) KraUce T Wolfovein slovarju XIV. — *) Miklošič v Slov. berilu za osmi gimn. razred.
- >•) VIII. 318, IX. 200, 346, X. 158, 302, XI. - ") N. 1856, 273, 388. —
- ») N. 1871, 404. — ") N. 1861, 15. — ") Istrani drug drugomu o novom letu :
Sveto novo leto, Bog nam ga daj dočekat i dru^o leto va fhanjem pogrešanju, va ve<5em ubileoju, va vedoj milosti božjoj, N. 1861, 226. — ") Istran priSed v cerkev. Istran na grobišču, Glas. Slov. 1865, 350. — Narekovanja pri pogrebih, N.1863, 180-247.— ") N. 1866, 37.— ") N.1851, 159-217. - ") SI. G1.1854; primeri Glas. SI. 1864. — ") Glas. SI. 1858, 34—116. — '*») Glas. SI. 1860. — ^>) Glas. SI. 1868, 137. — ") Glas. SI. 1858, 298. — ^») Glas. SI. 1858, 118. — ^*) Glas SI. 1865, 124—125; Otroci igrajoči slepega miša; Otrok i rajski vratar (povestica); Otročja igra iz Škofjeloških hribov, N. 1857, 95. - '*) N. 1860, 126.
- ") N. 1862. - 'O N. 1863. — ^') N. 1867. — ") N. 1868, 150. — Kres v Istri {pesmica), Ltp. 1878,136. — Božična pesem, SI. Gl. 1868, 190. — Večerni blago- slov (pesem), SI. Gl. 1860, 20. — '^j Nov. 1853. — ") N. 1873 ; glej Nov. 1861, €0. — ") Nov. 1861. — Dostavi sestavek iezikoslovne vsebine: »Nekaj glagolov ponavljalnih na evati*, navadnih po Istri in tudi na Notranjskem, 61. SI. 1864, 192.
Narodno blago in njegovi nabiratelji.*)
Str. 94:
Znana knjiga Herderjeva „Stimmen der Volker in Liedern'* je koncem minolega stoletja poleg drugih činiteljev dala nov pravec slovstvenemu, osobito pesniškemu gibanjn ne samo v Nemcih, nego tudi v Slovanih; namesto v staroklasično prošlost so začeli narodi gledati v svoje srce in nabirati pa shranjevati njegove za- klade : narodne pesni, pravljice, pregovore, reke, uganjke in drugo blago.
Kar se dostaje slovenskih narodnih pesnij, jih prvi omenja frijulski zgodovinar Nicoletti 1550. 1. pišoč, da Tolminci ope- vajo ogrskega kralja Matjaža in druge slavne slovenske junake**); tudi Valvasor omenja pesen o Pegamu in Lambergarju. Njemu
- ) Poglavje: »Narodno blago« je bilo prvotno namenjeno za poseben od-
delek v uvodu, ker je po mnenju pisateljevem ozir na to tvarino mogočno vplival na prebujenje naroda in na razvitek naše književnosti. Ker se je pa drugod vsied tega uvod dozdeval preobširen, so se važnejši nabiratelji razvrstili med druge pisatelje; uvod tega oddelka in pa manj važni nabiratelji narodnega blaga so se prestavili v > Prilogo«.
- ) J. Scheinigg ^Oesterreich in Wort u. Bild'\ Krain und K^mten 378.
Priloga. 255
sledi Z a k o t n i k Dismas, umrl 1793. 1. Nabiral je narodne pesni, njegov rokopis se je pa izgubil. Blizu v njegovi dobi se je po naročilu barona Cojza pečal z narodnim pesništvom Val. Vodnik in ga je v svojih poezijah tudi posnemal. Osnovalo se je na Dunaju posebno društvo, ki si je postavilo nalogo, med avstrijskimi narodi vzbuditi zanimanje za to stroko. Krivo je v Slovencih razumel to misel Peter Dan j ko, kajti njegova knjiga: „Posvetne pesmi" i. d. 1827. obsega umetne pesni, narejene ali zložene v ta namen, pa malo narodnih ; isto velja o zbirki Matije A h a c 1 j a 1833. 1. Prešernov prijatelj And. Smole, velikodušni mecen slovenski, je drago plačeval ljudi, ki so se pečali s to stroko ; njegova zbirka je zagledala beli dan v ^Kranjski Čhelici'^.
Smole, Prešern, A. Rudež, M. Kastelec, Mat. Ravnikar in drugi so pomogli, da je Poljak Emil Korytko .(1813. 1. por. v Lvovu, umrl 1839. 1. v Ljubljani) mogel izdati „Slovenske pesmi kranjskiga naroda, 1839 — 1844*^. Ta izdaja pa ne odgovarja znanstvenim za- htevam, ki so se mogle uže takrat staviti takemu podjetju. Še le St. Vraz je ubral pravo pot. Razven mož v tem oddelku nave- denih 80 se trudili z nabiranjem narodnega blaga P. Hicinger, D. Trstenjak, A. Žakelj, Matija Valjavec, Ivan Navratil in drugi, ki so, delujš tudi v drugih strokah, opisani v drugih oddelkih. .- Popolnosti pisatelj te knjige ni nameraval doseči, ker je to naloga dr. Strekljeve knjige; omenil je to tvarino v toliki meri, v kolikor se mora po njegovem mnenju omeniti v slovstveni zgodovini.
Zanimljivo je, da pravi v ,,Novicah^ 1848. 1. nekdo iz Koro- škega {nSlovenski besednik"" str. 63): »Nekaj prav poseb- nega med Slovani je nekoliko let to, da so za- čeli vse bolj spoštovati in ljubiti, kar je narod- nega, to je slovanskega; to se kaže na plesih, najljubši so jim plesi slovanski.« Potem opisuje navade ob sv. treh kraljih, ob Šent-Jurju in ob kresu.
Celo v mestih niso prenehale stare navade, n.'pr. Krakovčanje v Ljubljani, »pravi slovenski korenjaki v duhu in postavi, polni lepih domačih pesem« so zvečer pred tremi kralji s krasno raz- svitljeno zvezdo hodili po mestu in peli koledo :
Bog obvaruj vam živino, Vaše kure in teleta,
Vaše krave, vaše voli. Vaše žene in dekleta
Vaše konje, vaše svinje, Miši in ščurke pa zlodej vzemi.
{^Novice 1848, 63.)
256 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Anton Janežič se je obrnil 1851. 1. do Slovencev proseč, naj mu pošljejo slovenskih narodnih pesnij, če možno z napevi; Caf je gorko podpiral to prošnjo ter omenil, da je sam nabral mnogo narodnih pesmic in jih poslal Stanku Vrazu v Zagreb, h krati je nagovarjal Janežiča, naj se obrne v Zagreb po Vrazovo zapuščino.
Slovenci so takoj spoznali važnost tega predmeta; zato so tej tvarini odkazovali časniki odlično mesto.
O važnosti narodnega blaga: Drag. Dežman, Nov. 1849. —
Nov. 1867, 164, 167. — 6r. Krek, Zbirajte narodne pesmi, Nov. 1858, 244.
Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmij, Listki IV. l4Jubljana 1873, 96—140; tudi v podlistku Slov. Nar. 1873; Zr. 1872. — Einleitung in die slav. Literaturgeschichte II. izd. osobito v II. delu. — Cena narodnih pesmic, N. 1858, 298. — Dr. Toman, Poberite ostanke, da konca ne vzamejo, Nov. 1858, 12. — Fr. Vrhovski, Nekaj od narodnih pesmic slovenskih, Nov. 1858, 405. — J. Pajk, O slovenskih narodnih pesmih, Gimn. progr. gor. 1865. — Davorin Trstenjak, O važnosti narodnih pripovedek in pesem za slovansko bajeslovje. Nov. 1868. 63. — Mih. Žolgsr, Slovensko narodno pesništvo, Gimn. progr. celjski 1873. — 1. Kiein- ■ayr, O slovenskih narodnih pesmih, S. 1876, 11. — x. Nabiratelji narodnega blaga, S. 75, št. 52. (Ta sestavek je deloma samo prepis iz Sketove Čitanke za V. in VI. razred srednjih Sol).
O posameznih predmetih iz narodnega blaga: Vile » Slovenija 1851, 18; Iv. Ogradi v Celjski Sloveniji. — I. T., Trap, pravljica o treh sinih. Nov. 1856, 131. — Rogački v Slov. Glas. — A. Kos, Pravljica o zvonovih cerkve sv. Donata na vrhu Donačke gore, N. 1857, 275 — V. Kurnik, Slovenski pregovori, Koled. Moh. 1858. — L. Podgoriški, Šopek ugank iz novomeške okolice^ Koled. Moh. 1861. — Iz Domiceijeve zapuščine narodne pravljice: Peter, Pavel in Jaka, N. 1856, 250. — V— oški, Pravljica o kovaču, N. 1856. — Fr. Pohorski^ O velikem Vouvelu, N. 1859, 78. - Iskrač, Trije bratje, N. 1859, 347; 1861, 378. ^ O Rojenicah: M. Ravnikar-Poženčan v Ilirski Dan. 1842, št 10. — i. V., N. 1860, 54. — Lovro Stepišnik, N. 1864. — Peteriin, N. 1864, 178. — Trstenjak v Glasniku 1859, 5; V6stn. 1873, 1. — Vaijavec, Glas. 1866, 151. - J. Vijanski, N. 1857, 238. — J. Žurman, N. 1857, 333. — Ivan Zorko v Vencu, listu celovških bogoslovcev, IX. tečaj 1858. -— Cliiier Chronik aus der k. k. Hofbibliothek, N. 1831.
— Krones, Die Freien von Sassek, 1883, II. 113. — Dr. J. Pajek, Črtice 204—206.
— A. S., Peter Klepec, N. 1860, 245. - J. Gomiišak, Volkodlak, N. 1865, 34, 43.
— Wlestlialer, Volkodlak in vampir, Lj. Zv. 1883. 422 id. — Levec in Rutar, Lj. Zvon 1883, 791. — S(iemenik), Slovo neveste, N. 1859. — Domicelj, Pregovori iz Dolnje Kranjske, Slov. 1868, št. 39 — 60. — J. Levičnik, Šopek starih pesmic. Slov. Več. 1862. — J. Vošnjak, Žlahtna gospa. Slov. GI. 1865 ; Tri kaple Jezusove krvi, Slov. Glas. 1865; Sv. Kristina Bes. 1869. — Ferdo Piolii, Dve narodni pesmi iz Ormuža, Slov. Glas. 1868, 194. — J. Kovač in ivan Nagiič sta objavljala slov. narod, pesmice v Besedniku. — A. Bezenšek, Stara baba gobe zanje. Besed. — Reški, Neustrašeni kraljevič (pravljica), Slov. 1878, 48—49. — B. Trnovec je v raznih letnikih Slov. Glasnika objavljal legende iz Grgarja in iz okolice Sv. Gore
Priloga. 257
Da Goriškem. — L. Baš, O ajdovskem možu, Zr. 1872, 314. — Svetinski, Natančni hli^ec, Zr. 1875, 152. — P. Gro8, Narodne pravljice, Zr. 1874. — J. Jarc, Kovač, Koren, Narod, pravljica, Slov. N. 1879, 233. — P. Kolednica, narodna pesem iz Volče na Tolminskem. (Mi smo Štirje), Domov. 1869, 1. — I. Tomšič, Sv. Katarina, Slov. Glas. 1867. — J. Barle, Narodne pesmice iz Metlike, Slov. Več. XXX. — Šagra, narodna slika iz narodnega življenja v okolici goriški. Glasnik 1875, 5; Dav. Trstenjak, o kolednikih, Steierm. Zeitschrift 1845, 104. — Dr. J. Pajek, Črtice 69—70; Ptiči v slov. narod, pesmicah. — J. Pajek, Črtice 190 — 195; Rožmarin v slov. narod, pesmicah. S. 1874, St. 35. — Narodno blago, objavljali v Lj. Zv. 1884: Trinko, Obalovič, D. Nemanič, G. Križnik. — Fonovski, Narodno blago iz Tolminskega, Kr. 1882. — IMeJač, Narodne pesmi iz Komende, Lj. Zv. 1890.
— J. Majoiger, Niz biserjev iz narodne zakladnice. Kres 1883. — Praprotnik, Pravljice o pričetku cerkve Marije Device v Puščavi in pri sv. Lovrencu, Popotnik 1883, 73, 91. — S. Rutar, Lj. Zv. 1883. — J. Freuensfeld, Narod, blago iz Štajerskega, Kres 1884, 25-28; 141—144; 297-299; 346—350. — Gorenjec - Podgoričan, Škratelj, nar. pripovedka belokranjska, Kr. 1882, 516—518. - J. Fonovski, Nar. blago iz Tolminskega, Kr. 1882, 572. — Nar. blago iz Cerkljanskega (Čižmarjev Tone), S. 1884, St. 9. — J. Kure : Trije bratje, nar. pripovedka iz Istre, Ed. 1885, 5.
— Narod, pripovedke iz spodnje Štajerske, Edin. 1883, 4—9, 10 — 11; 1884, 35; 1885, 30—40. — And. KragelJ, Nar. pripovedke iz tolminskih hribov, Lj. Zv. 1886, 226. — Dr. Fr. Oblak, Deset božjih zapovedij v pravljicah, S. 1887, 20. — Četrta zapoved, S. 1888, 44. — J. Šašelj, Ivanjske pesmi iz Adlešič, Ljublj. Zv. 1887. — J. Scheinigg, O nar. pesmah koroških Slovencev, Kr. 1885. — A. Fekonja, Stanko Vraz, nabiratelja nar. pesmi, Kr. 1884. — M. Stekovec, Pravljice o copernicah, Kr. 1885; O copmicah, Slov. Bč. 1851, 122. — Rud. Reiotiel, Mitth. des hist. Ver. fttrSteiermark XXVII, 122—135. - Dr. Puff, Marburg II, 115-119. — J. Tusek, SL Glas. 1863, 51; 1864, 51—170. — Ig. Orožen, Das Bisthum und die Diocese Lavant; Decanat Leonhard. 194 — 204, Steierm. Geschiehtsblatter III, 138—148.
— Sv. Peter v nar. pripovedki, SI. 1889, štev. 150. — Levin (PiSčanec), nar. pri- poTedke iz kraSke okolice. Edin. 1887, štev. 24—40. — K. Štrekelj, Zur Alexius- Legende; zwei slov. Volkslieder, Arch. f. slav. Phil. 1888, 1889. — Dvoje pastirskih nar. pesmic je zapisal J. Šamprl v Vrazovi zapuščini I, 65. — A. Benigar, Pastirček, slov. nar. pripovest, SI. Glas. 1866, 105. — Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo, Kr. 1886. — Janko B., Zenitvanjski običaji Belih Kranjcev, Ltp. Mat. Slov. 1889, 64—84. — J. Pajk, O noši staj. Slovencev, Zr. 1876, 73, 118. - Noša Slovencev na Ogrskem, SI. Glas. 1863. — Jurij Ajlec (Aroski) je izdelal več slik, predstav- Ijajočih noše slovenske, N. 1857, 250.
Stare slov. navade, koledovanja. O kolednikih, Dav. Trstenjak, Steierm. Zeitschrift 1845. — Nov. 1849, 9. - Slov. običaji. Slov. Bč. II, 10—124.
— Ženitvanjske navade na Goriškem, N. 1854. — IMulec, Navade štajerskih Slo- vencev pri ženitvanjih, N. 1856, 14, 24. — Vraže primorskih Slovencev, N. 1856, 368. — J. Bite, Navade in šege Slovencev v Bistrici na Notranjskem, N. 1857, 239, 251. — Poletne šege pri Muri, N. 1857, 98. — Bunc, Zenitvanje na Krasu, N. 1856, 26. — Božič pri ogrskih Slovencih, N. 1858, 397. - K. RipšI, Krstne navade Slovencev okolo Celja, Slov. Gl. 1858. — J. Žurman, Narodne navade Slovencev na Štajerskem, N. 1859, 20, 25. — Oswald Duller, Stare navade na Koroškem, N. 1865, 19. — Vraže na Slovenskem, N. 1863, 313. — Narodne ženitvanjske
17
258 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
pesmi na Štajerskem, N. 1859, 78. — J. Jarc, Koledniki o božiču, SI. N. 1879, 96.
— Dr. J. Pajek, Praznoverske bajke* in šege med štajerskimi Slovenci, Kr. 1882.
— A. Hudovernik, Vraže na Kranjskem, Kr. 1886. — K. Štrekelj, Zum Volksglauben, dass die Erde auf einem Tische ruhe, Arch. fur slav. Phil. XII. — V. Oblak, Ein altes Zeugniss tiber ,Koleda* bei den Slovenen, Arcb. fur slav. Phil. XIII. — L. Stepišnik, Ženitne ali svatbene navade in napitnice z godčevim katekizmom iz sloven.-bistriške okolice na Štajerskem, Maribor 1884. 8®. 52. — Jo8. Remec in Obalovič, Ženitvanjski običaji na Gorenjskem in Hrvaškem, Ltp. Mat. SI. 1885, 94—116. — Piščanec, Črtice o navadah tržaških Slovencev, Edin. 1884. — X., Božič pri Brežanih v Istri, Slov. 1873, 3. — Ženitvanje v Cerkljah, S. 1884, 9. — J. Leban, Domače vraže, Edin. 1875, 5—6.
Str. 95 — 97 : Andrej Praprotnik. — Jos. Mam, Jez. XXIX. — *) Mam, Op. cit. — ^ L. 1853. - ) L. 1852 in 1853. — .*) L. 1850.
- ) Pesmi, cerkvene in druge. Zložil Andrej Pra-
protnik, učenik. V Ljubljani 1856. 8^ 140. J. R. Milic.
•) Dan. 1856.
') Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in na svetlo dal A. Praprotnik. V Ljubljani 1864. 16*^. 140. — H. nat. 1869. — in. nat. 1873.
- ) D a r e k pridni mladosti podelil Andrej Praprotnik, učenik.
Z nekterimi podobicami. Pervi zvezek. V Ljubljani 1861. 16^. 113. Nat. in založil J. R. Milic. — 11. nat. 1885. 16^ 136. — U. zv. V Ljubljani 1863. 16^ 134. Milic. — ffl. zv. 1864. 16^ 135.
•) UčiteljskiTovarš. List za šolo in dom. Urednik Andrej Praprotnik. Tiskal in založil J. R. Milic.
/**) a) Koledar Slovenski za navadno leto 1858. Izdal A. Praprotnik. V Ljubljani. Nat. J. R. Milic. Zal. J. Giontini.
b—d) Palček. Koledar za leto 1866. Dal Andrej Praprotnik. Na- tisnil in založil Milic. Z istim naslovom še za leto 1867. in 1868.
e) Učiteljski Koledar za navadno leto 1871.
^^) Spisje za slovensko mladino. Spisal Andrej Praprotnik, učenik. V Ljubljani 1852. Založil in ima na prodaj M. Gerber, natisnil J. Blaznik.
^*) Slovenski Spisovnik, svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Izdala in založila Družba sv. Mohora. V Celovcu 1879. 8^ 372.
- ') a) Slovenski Abecednik za pervi razred ljudskih
šol. 1868 in nastopno leto.
Priloga. 259
6^ Slovensko-nemški Abecednik 1869, in
c) Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavil Andrej Praprotnik, nadučitelj in voditelj I. mestni petorazredni deški šoli v Ljubljani.
d) Zgledi za pervence, ki se brati in pisati ob enem uč6.
V Ljubljani 1856. 16^
e) Pervo in drugo Berilo zaslovenskešole prišlo je leta 1857. na svetlo na Dunaju v zalogi šolskih knjig in se potem pomnoženo ponatisnilo večkrat.
f) Slovenska Slovnica za pervence. Spisal Andrej Praprotnik, učitelj. V Ljubljani 1869. 8^. 94. Založil pisatelj. Natisnil Milic. — II. nat. 1870. 8^ 93. - VI. nat. 1887. 8^ 118.
g) Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole. Sestavili A. Praprotnik, A. Razinger in A. Žumer. V Ljubljani 1888. 8^. 142. Natisnil in založil Ig. pl. Kleinmayer in Fed. Bamberg.
j^j Stenske table. Vse se je tiskalo v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaju.
") Nov. 1849. — ") Nov. 1857. - »•) Slov. Bč. 1851.
- ') Dr. Lovro Toman. Zal. in izdala Matica Slovenska.
V Ljubljani 1876. 8^ 180.
Str, 98: Janez Brence. — *) A. Pintar: Slovo ranjcega g. J. Brenceta, tadanjega kaplana na Bistrici, Dan. 1872, 228—229. — A. Pintar; Janez Brence, nekdanji krški fajmošter, Dan. 1870, 274—344. — J. Mam, Jez. XXV, 54. — V dan obletnice po ranjkem gosp. Jan. Brence-lu, fajmoštru krškemu, 27. aprila 1871, Dan. 1871, 141. — Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa, D. 1872, 245.
Str, 98: Josip Levičnik. — J. Mam, Jez. XXIX. — *) O nedeljski šoli v Gradu, v Gorjah, D. 1854. — O smrti učenika Demšerja, N. 1855, 109. — Zvezdica za Šolo priporoča krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dan. 1855. — ^ Šolski Prij. 1855, 62—293. — Šolarjem se mora nalagati na srce, da ne mučš živine. Slov. Prij. 1866. — ') N. 1857, 143-167. — *) N. 1860, 367; N. 1861, 15, pozdravlja ^Učit Tovarišac — ^) N. 1861, 85. — Nikako ni bil zadovoljen s sklepi učiteljskega shoda na Dunaju leta 1865., Tov. 1865. — O ločitvi šole od cerkve, Učit Tov. 1869, 160. — List iz Dunaja o gospodarskem učilu za učitelje na Dunaju, Učit. Tov. 1869, 277. — O gospodarskem kurzu za učitelje na Dunaju, Učit. Tov. 1870, 6-384. -■ •) Učit. Tov. 1870, 1871, 28-318. — ') Nov. 1864 in 1865. - «) Dan. 1856; JNov. 1852. — •) Dan. 1862.
- ^) Mali slovenski pevec. Zbirka dvoglasnih šolskih
v
napevov ; zložil Josip Levičnik, učitelj v Železnikih, na svetlo dal v spomin 11. aprila 1869. 1. zlate maše sv. Očeta Pija IX.
V Ljubljani. Natisnil Eger. 1869.
VI*
. ^..Tj^ '• :>
260 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
»») D. 1854, 101 — ") O šmamicah v Št. Vidu, D. 1855. — ") D. 1856; Drobt. 1856. Trikratno zdihovanje k Mariji, D. 1862, 64. — ") Istotako v Kole- darčku družbe sv. Mohora 1. 1864. — Venček spleten in posvečen sv. Frančišku Ksaverijanu, Drobt. 1865- 1866; prim. D. 1868. - ") N. 1859, 230. ~ ") 302, id.
— ") D. 1864, 256; Koled. Moh. 1865; D. 1868, 376. — Beseda o slovenskih cerkvenih pesmih in napevih, D. 1862. — ") D. 1862. — ") D. 1871. — *») L. 1879. > Glasi radosti o vrnitvi Nju c. kr. apost. Velič. Fran Josipa in Elizabetec za klavir zložil J. Levičnik. 1857. — '*) N. 1856. — Pridni Peter, ali zvestim služabnikom se redko kdaj slabo godi. Šol. Prij. 1856. — ") N. 1862, 14—36. - ") N. 1863.
— '*) N. 1868; >Ženitnina« ib. — ") N. 1871; pristavi: Dvojni sv. večer. — '•) D. 1855, 209; predstojnika J. Pajka, N. 1857. — >0 Vodn. Spora. - «) N. 1862.
— ") N. 1874, 109-119; Strossmayerju, SI. 1875. — '«) SI. Nar. 1878; Nov. 1881^ ") Učit. Tov. 1881.
") V častilni spomin št iristoletnice slavna
ljubljanske škofije. Popisal Posebej natisnil iri.
založil Jožef Blaznik v Ljubljani. 1863. 8«. 61.
Str. 99—100: Matej Močnik. — J. Marn, Jez. XXIV. — Učit. Tov. 1891.
— J. Lavrenčič, Zgod. Cerkljanske fare, 144. — ») Učit Tov. 1861 ; v Dan. 1861 je priporočal škofa J. M. Vitmana nauke o šoli, šolski učenosti, o šolarski maši id.
— *) Učit. Tov. 1862; dostavi: >Frobel in njegovo delo«, SI. 1882. •— ») Učit Tov. 1864. — *■"*) Ueit. Tov. 1865. — •) Učit. Tov. 1866. — ') Učit Tov. 1869. -
- ) Učit. Tov. 1868. — •) Izv^stje 1. mestne deške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani 1865.
— ^*») Izvestje 1.1868; Učit Tov. 1881. — ") Podučevanje v ljudski šoli naj bo v krščanskem duhu. Učit Tov. 1862. — O jezuvitih, Učit. Tov. 1862, 85-119. - Učit. Tov. 1866. — Katolška cerkev -^ skala Kristusova 1866. — Razprave in odprave — za katolško politično društvo 1869. — O liberalizmu in liberalnih društvih govoril v Katoliški Besednici 1871, 192—202; 1873,1874 id. —Katolško slovstvo pa časnike podpirati je dolžnost katoličana, T. 1866.
") Molitev velik pripomoček k zveliča nju. Spisal sv. Alfonz Liguori. Slovenski izdal dr. A. Jarc. V Ljub- ljani 1888. 16^ 174.
") L. 1869. je Praproiniku pomagal sestavljati nemški del v Abecednika slovensko-nemškem ; 1. 1874 je sestavil
Imenik šolskih oblastij, šol in učiteljev po Slovenskem. Tečaj II. 8^ 143. Milic.
") L. 1870, 3-284; 1872. — Zemljepisje in zgodovina v ljudski šoli. 1881. ") Učit. Tov. 1881. - ") 1881. — ") SI. 1885, 201. Op. Ad 13. dostavi:
Zemljepisna začetnica. Spisal M. Močnik. V Ljub- ljani 1869. 8^ 194.
Str. 100: Henrik Freyer. — J. Marn, Jez. XXV.
i
- ) Spezial-Karte des Herzogthums Krain —
ali obras kranfke deshele, zefarfkimu kraljevimu Velizhaftvu
Priloga. 261
Ferdinandu Pervimu, nafhimu prefvetlimu zefarju kralju vogerfke in zhefke deshele id. id., vfim fpofhtovanjem in popolnama ponishnoftjo pofvezhen in na fvetlobo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha museuma v Lublani.
- ) Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschaften
und Schloss namen des HerzogthumsKrainin deutscher und krainerischer Sprache . . . als Commentar zur Spezialkarte. Von Heinrich Freyer. Laibach 1846. 8®. 159. J. Blasnik.
Peter Kozler,
Sir. 101^102: J. Marn, Jez. XXV. - Fr. Leveč. SI. Nar. 1879, št. 92—94.
— ') Nov. 1848. — ') Nov. 1848, str. 159—160. -- ^) Slov. 1848., 1. 27, dostavi: »Domorodne misli«, Slov. 1848, 1. 38, 47, 48. — Nekoliko trenutkov pri Jelačiču banu, Slov. 1. 41, kjer pripoveduje, kako prijazno je sprejel JelaČič slovensko deputacijo (dr. Miklošiča, Dolenjca, Kozlerja id.).
- ) Das Programm derLinken des oesterreichi-
schen Reichstages mit Riicksicht auf Slovenisch- und Italienisch - Oesterreich. Von P. Kozler. Wien. Mechitaristen- Buchdruckerei. 1849.
^) Kratek slovenski Zemljepis in Pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega v oj vodstva s pridanim slovenskim in nemškim Imenikom mest, trgov, krajev i. t. d. Na svetlo dal P. Kozler. Na Dunaju 1854. 8^. XXIV. 1—56. Nat. L. Sommer.
®)Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Izdelal in na svetlo dal Peter Kozler. Na Dunaju. 1864. Risal A. Knorr. Tiskom Jermenskega samostana. 8*^. 31. — Za prilogo je izšel: Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljevidu Slovenske dežele. Na svetlo dal in založil Peter Kozler. Na Dunaju. 1864. 8^. 31. Tiskom Jermenskega samo- stana.
Str. 103: Lovro Pintar, — 2an, Spomini na izvrstnega sadjerejea Lovra Pintarja, N. 1878. — J. Marn, Jez. XXV. — ') Slov. 1848. - ') Ibid. — ') Slov. 1849.
— *) Slov. 1849. — ^) Nov. 1851; pristavi: »Ruske narodne igre«, Lj. Cas. 1850.
— •) Slov. cerk. č. 1848. — ') Slov. 1848, št. 47-48. — «) Slov. 1851, št. 10. — •) Dan. 1867, 246. - >°) Dan. 1868. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1870.
- •-
262 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Str. 104: Dr. Ethin Henrik Gosta, — Nov. 1875, št. 5. — SI. 1875, St.l3.
— SI. Nar. 1875, št. 25. — Fr. Levstik, SI. Nar. 1875, št. 34. — Jos. amperman. Spomini na dr. H. E. Gosto, Nov. 1876, 28—30.
Vilj. Urbas. Dr. H. Et. Gosta. Zal. in izd. Matica Slo- venska. Ljubljana. 1877. 8^ 126.
^) Hitri Slovenec. Schneller Slovene. Ohne Lehrer in 24 Lectionen . . . von Janez Čbelarski. 1851. Gratz. Ludewigh.
- ) Vodnikov Spomenik. Vodnik- Album. Na svetlo dal
Dr. Et. H. Gosta. V Ljubljani. 4^ XI. 268. MDGGGLIX.
') Postonjska jama. Popisal Dr. E. H. Gosta. V Ljub- ljani. 1863. 8^. 48. Založil J. Giontini. Natisnil J. Blaznik. ^) Nov. 1864. - «) Ltp. Mat. SI. 1869.
- ) Sporočilo o triletnem oskrbovanju mestnih
opravil v Ljubljani od junija 1864. do maja 1867. V Ljub- ljani. 1867. 8^ 21.
Str. 104: Franjo Bradaška: — J. Marn, Jez. XXX.
- ) Sravnajuči zemljepis za više razrede
srednjih uciona. Napisao Franjo Bradaška, profesor na velikoj gimnaziji u Zagrebu. 1867. Zagreb.
Str, 104 : Karol Melzer. - SI. 1878, št. 29,' 31. — J. Marn, Jez. XXV.
Str. 105: Jernej Lenček. — J. Marn, Jez. XXV. — L. Žvab, Lj. Zv. 1886, 187. — »j Nov. 1850, 196—198.
- ) »Slovenski Romar.« Koledar v poduk in kratek
čas za navadno leto 1857. I. tečaj. V Ljubljani. 8^ XXXVI. 81.+12. Založil J. Giontini. Natisnil J. Milic. — II. tečaj. 8^ VIII. 170.
') Verzeichniss alterer slovenisch gedruckter Werke als Beitrag zur Verfassung einer vollstandigen slo- venischen Bibliographie. Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain 1857.
Str. 105 : Dr. Vinko Fereri Klun. — Nov. 1875, 246. - SI. 1875, št. 85.
— J. Marn, Jez. XXV.
^) Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikega vikarja srednje Afrike, Dra. Ignacija Knobleharja,
v
zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Gisti dohodek je v podporo misijonarjev v Afriki namenjen. V Ljubljani. 1850. 8^. 46. Natisnila Kleinmayr in Bamberg.
Priloga. 263
- ) MittbeiluDgen des hisl. Vereins fQr Krain od 1.1851. do 1857.; v teh je
objavljal »Beitr&ge zur Literaturgeschichte von Krain.c — Archiv fur die Landes- geschichte von Kraia, Heft I— III, 1852—1854. — Diplomatarium Camiolicuna 1855; pisal je o domačih zadevah v „Illyr, Blatt*^ in „Bldtter von Krain."' —
- ) Oesterr. Revue 1864, Bč. — O njegovih nemških knjigah, J. Mam, 1. c.
Str. 105 : Andrej Švegel — Jos. Marn, Jez. XXVIII. — *) Nov. 1850. — ») Nov. 1851, 33. - ») Nov. 1851, 48 - 49. — *) Nov. 1851, 111. - ') Naprej 1863, 13.
Str. 105: Luka JDolmar. - Podratitovski v Dan. 1862, št. 11. - Dan. 1863, št 23. — J. Mam, Jez. XXIII.
- ) a) Zlagal je v prvi vrsti cerkvene pesni, n. pr. Pesem
od Svetiga leta 1826. Zložil Luka Dolinar. 8^ Vi pol©-
— 6jPesme v'Nedele celiga leta, zložil L. D. V Ljub- ljani. Natisnil J. Sassenberg. 1829. 8®. 184 — c) Pes me v* Godove inPraznike celiga leta. Zložil L. D. V Ljub- ljani. Nat. J. Blaznik, na prodaj per J. Klemenzu. bukvovezu. 1833. 8^ VI. 250. 11. nat. 1862. — d) Pesme od Farnih Pomočnikov ali Patronov v Ljubljanski škofiji. Zložil L. Dolinar. V Ljubljani. J. Blaznik. 1839. 8^ VI. 307.
— e) Perstavik. Pesme od Svetnikov in od Svetnic, v* Ljubljanski škofiji samo v poddružnicah češenih. Zložil L. D. V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8«. 109.
') Dan. 1850, št. 40. - *) Dan. 1852, št. 49.
Luka Jeran,
Str. 105-110: J. Marn, Jez. XXVII. (Svitoslav in Danica.) — J. Bile: Prečastitemu Monsignoru Luki Jeranu, novemu korarju ljubljanske stolne cerkve, Nov. 1882. — *) „Zimske misli", Nov. 1844, 28. — ^Spomladanske misli", 80. — 9 Poletne misli*, 132. — ') »Moji mili domovini" (iz hrv.). — Žalovanje starega očeta (iz češč.). — ') Nov. 1845. Hvala Bogu za ohranitev cesarja. Dan. 1853. —
- ) Dan. 1869, 114; Sv. Očetu Papežu Piju IX. za obletnico njih kronanja 208. —
- ) Dan. 1871, 197. — «) Dan. 1876, 76. — ') Dan. 1878. - «) Nov. 1845, 48. —
•) Dan. 1881, 137. - »«) Dan. 1854. — ") Dan. 1884, 25. - ") Dan. 1851, 9. - »») Nov. 1844, 108. — '*) Nov. 1847, 88. — »^) Dan. 1862. — ") Slov. cerkv. čas. 1848. - ") Dan. 1858. — ") Dan. 1884.
") a) Jezusa in Marije dvoje najsvetejših src. Molitvene bukve za vse, ki Jezusovo in Marijino serce po- božno častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadeževanih Sere. Spisala po najboljših izverkih L. Jeran in A. Zamej c. S 3 podobami. V Ljublj ani 1850. 12^ 437. Giontini. — n. nat. 1852. — III. 1855. — IV. 1862. — V. 12^ 528.
264 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
b) Serce Marije, prečiste Device. Bratam in se- stram Marijinega presv. Serca, z ozirom na podružnico te bra- tovščine pri sv. Petru v Ljubljani. Spisal L. Jeran v Ljubljani. 1854. 8^ 234. Gerber. - II. nat. 1859. 8^ 328. — III. nat. 1873. 330.
c) Mariin Mesec, ali Cvetlice Marije Device za vsaki dan mesca majnika. Spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1859. 8^ 336. Gerber. I.
'^^) Šmarnice naše visoke nebeške Kraljice, ne- omadeževane Marije Device. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 12®. 384. Gerber. Knjiga iz življenja svetnikov 11.
Šmarnice idr. Tretji letnik. Spisal, založil in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1863. 12^ 296. Natisnil J. Blaznik. III.
Šmarnice Marije Device. Četrti letnik. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1865. 12^ 376. Nat. J. Blaznik.
Šmarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1870. 8^ 284. Na- tisnil J. Blasnik.
Šmarnice idr. Šesti letnik. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1872. 8^ 364. Ničman, Blaznik VI.
Šmarnice idr. Sedmi letnik. Spisal in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. 12^ 255. Gerber. Blaznik VIL
") Nov. 1848, 146. — ") Dan. 1879. — ") Nov. 1844, 48. — ") Nov. 1844, 75. - ") Zlati Vek 1863, 59-73. - ") Nov. 1849, 154. — Dan. 1873, 205; pristavi: »Slovaci ali Slovenci na Ogerskem«, Nov. 1849, 45. — ^0 Da^i 1852. — '*) Dan. 1851, 36; pristavi >Sv. Mihael vkup kliče šolsko mladino.c — ") Dan. 1861, 85. - ^) Dan. 1860, 108. — ") Dan. 1869, 200. — ") Dan. 1864, 82. - ^') Dan. 1869. (Pogovor na smrtni postelji.)
^*) Cerkveni govornik slovenskega duhovstva za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. V Ljub- ljani 1856; objavil tudi sam: Postne pridige. Po svetem Alfonsu Ligvorji in po drugih izvirkih poleg žalostnega rožen- kranca, spisal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8®. 56. Nat. J. Blaznik.
Slovenska abeced niča za otroke. V. stari in novi pisavi. Spisal in na svitlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 8«. - II. 1852. — III. 1857.
Priloga. . 265
Zgodbe svetega pisma starega in novega za- kona ob kratkim za mladost in slehernemu v poduk in spod- budovanje. V Terstu 1850. 8®. 318. Vladarska tiskarnica.
Sveti Juri, serčni vojšak. Serčnim slovenskim mla- deničem napisal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 12^ 59. — II. 1857.
Ml a de n če k Dominik Savi o, gojenec v vstavu sve- tega Frančiška Salezija v Torinu. V laškem jeziku spisal 1806 duhoven Janez Bosko, vodnik tega vstava. Slovensko uravnal L. Jeran. Založila katoliška družba za Kranjsko.
V Ljubljani 1870—71 v 4 zvezkih, 8^ 112. Eger.
Rože in koprive za šolo in dom. I. zv. Na svitlo daje Svitoslav. V korist dijaški kuhinji. V Ljubljani 1882. 16^ 31.
- ^)Keršanski junak ali molitvene bukvJce za slo-
venske vojake, in sploh za katoliške mladenče. Spisal L. Jeran. 1852. 12^ 216. — II. 1886.
Angelska služba za mladeniče (k sv. maši streči), L. Jeran. V Ljubljani 1861. 16^ »•) Dan. 1883, 135. - ") Dan. 1883, 343-344.
•') Njegovi ostali molitveniki so:
Terpljenje pravičnega in pokora grešnika z nekaterimi večnimi resnicami v zgledih in pergodbah. V Ljub- ljani 1848. 8®. 82. Giontini. — Lilija v Božjim vertu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. Alfonza Liguorskega. S podobo. Na svetlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1851. 8^ 75. — II. 1852.
— III. 1856. — IV. 1880. 8^ 220. — Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokam namesto podobic. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1852. — II. Stezica v nebeško domačijo z lepo podobo sv. Alojzija. 1853. — III. 1883. — Večni mesec za žive in mrtve. Spisal L. Jeran.
V Ljubljani 1860. 12«. 61. — II. 1863, predelan po Dorinu: Ewiger Monat. — Sv. Križev pot; zlasti za duše v vicah, popravil in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8^ 51.
— čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Kratek molitvenik za vse stanove, posebno za šolsko mladino. Zbral in spisal L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8^ 348. Zal. Gerber.
— Kratek pouk od višnjevega škapulirja na čast
266 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
brezmadežne Device z zapisnikom odpustkov. Posnel iz bukvic reda Teatinskega v Parizu poterjenih in založil za bratovščine L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8®. 23. — Po tov a n j e vSvetodeželo, v Egipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Cari- grad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran. Ponatis iz Zgod. Danice. V Ljubljani 1872. 8^. 424. Založil pisatelj. Natisnil J. Blaznik. Na prodaj pri M. Gerberju.
Jurij Yolc. Str. 111 : J. Mam, Jez. XXIV. - Fr. Leveč, Lj. Zv. 1885.
^) Stoletna Prati k a . . . . Poleg nemškiga. Druziga natisa. Vsa popravljena in pomnožena. V Ljubljani 1847. 8**. 242. Blaznik. Kot prevoditelj je podpisan Jurij Vole. III. nat. 1860. 8^. 264. Milic. Kremžer. — IV. nat. 1880. 8^ 256. ZaL H. Ničman. Tisk J. Krajec v Novem Mestu.
- ) Pridige ob posebnih priložnostih, ki jih je
imel Jurij Vole, duhovni vladnik v Ljubljanski knezo-škofijski duhovšnici. V Ljubljani 1848. 8^ 94. Nat. Eger.
- ) Mir vambodi. Molitvene bukve , v katerih se naj-
dejo sestere svete maše in druge molitve za vse potrebe našiga življenja, litanije in pesmi, tudi pasijon ali terpljenje naš. G. J. Kr. s svetim križevim potom. 1850. 12®. 418 str. II. natis pomnožil J. Vole. V Ljubljani 1852. 12^ 431. J. Klemene.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega od apostoljskega Sedeža poterjenega sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Dr. Jožef Franc Allioli. Natisnjeno po povelji preč. Kneza G. G. Antona Alojzija, Ljubljanskega škofa. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik, Zv. I. 1857. 8^ XVI. 448. — II. 1857. 595. — III. 1858. 627. — IV. 1859. 869. — V. 1856. 460. — VI. 495. Kazalo, be- rilo itd. I. VIII.
Str. 111 : P. Placid Javornik. — Nov. 1864, 430. — A. Janežič, SI. Glas. XI. J. Mam, Jez. XVII, XXIV.
a) Sest Nedel pobožnosti v čast svetiga Alojza od Gonzaga. Svetiga Alojza živlenje, premišlovanje nja živlenja, litenije ino pesem. Molitva juterna, večerna, masna, za spoved in za sveto obhajilo. Po nemško spisal Dr. Alois Schlor, po-
Priloga. 267
slovenil P. Placidus Javornik. Treki natis. Z dopušenjem visoke časti vrednesega gnadlivega firšta gospoda Romana . sekovskega škofa. V Gradci 1849. 12®. 66 str. Jos. Sisola, 4. 1. 1864. 12^ 96. V Gradci.
h) Sveto pismo sta riga zakona. Poslovenil in raz- ložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. kr. učenik sv. pisma st. z. in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci.
V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Predgovor. Uvod. XXX. I. Mo- zesove bukve. 1848. 8®. 520. — II. Mozesove bukve. Izdalo društvo sv. Mohora 1854. 8®. 104. — III. Mozesove bukve. 1854. 8^ 76.
Str, 112: Br. Simm Klančnik. - Dr. Bleiweis, Nov. 1844, št. 2. ~ Rozman, Drobt. 1852. — J. Mam, Jez. XIX.
Sv. pismo stare zaveze (okrajšano). I. Del. Petere Mojzesove bukve. V Ljubljani. Blaznik 1840. 8^ 1—225. — II. Del. 1841, 1—206 str. - HI. Del. 1841. 207—348 str. Na svetlo dal Dr. Simon Klančnik, c. kr. učenik desete šole.
Napeljevanje k pobožnimu življenju in lepimu zadržanju. Iz nemškega prestavljeno ... V Ljubljani. Natisnil, založil in na prodaj ima J. Blaznik 1840. 8®. 180.
Bilje in černa maša. V Ljubljani. Blaznik. 1840. 12®. 91. — Premišljevanje in molitve za bolnike.
V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8^ 361.
Spisal je tudi v nemškem jeziku:
Mildherzigkeit gegen Thiere. Innsbruck 1843. 8®. 45. — Knjiga je imela toliko tiskarskih pogreškov, da ni bila za nobeno rabo.
Str. 112: Jožef Virk. - Prihovski v SI. 1880, št. 6. - D. Trstenjak, SI. N. 1880, St. 6. — Rok Merčon : Čertice v spomin preblagemu nepozabljivemu slovenskemu pesniku Jožefu Virku. Dan. 1880, str. 37—95. — Fr. Leveč, Ljubljana. Zv. 1882. — J.. Marn, Jez. XXV. — J. S. v SI. Gosp. XIV. — J. Voh, J. Virku v spomin, v SI. Gosp. XIV. — ») Dan. 1856. — ') Dan. 1857. — ') Dan. 1860. — *) Dan. 1867. - ') Dan. 1872. — •) Bes. 1870. — ') Dan. 1868. — •) Nov. 1848, 167.
Janez Krizostom PogaČar.
Str. 113: Dan. 1875, 219-20. - J. Marn, SI. 1875 št. 79, 1884 št. 21 do 22. - A. 2logar, Kr. 1884, 157-209. - Lj. Zv. 1884, 128. — Ed. 1884, št. 16. — Svetilko, Koled. Meh. 1885,31-49. - Slovan 1885, 1, 17, 36. - J. Marn,
Af^ ZicodoTina slov. slovstva. III. del.
Jl*4.. X\^X. 4tf— iiu — Slavospev Pogačarju J. Bile in Jos. Cimperman, SI. 1875, UHv ^"^^ ^ IS^ 79. — V spomin dr. Janeza Krizostoma Pogačaqa je izšla krA^n* ^t«^^ «^i>ii\>byena podoba križanega Vzveličarja v lesorezu. Podoba ima UA tr^h sinuieh življenjepis Pogačarjev in izreke sv. pisma.
- i Pridige. Govoril Janez Zlatoust Pogačar, doktor
bogoslovja, korar stolne cerkve in predsednik knezoškofijske zakonske sodnije. V Ljubljani. Tiskal J. Milic. 1864. 8^. 424. Založil dr." J. Zl. P.
V nemškem jeziku spisal je knjižico :
Zur Congruaregulirung. 1874.
Str. 114: Anton Namre. - ») Dan. 1863, 118. - ') Dan. 1863, 81; Hvala ^i«i08ti, Dan. 1865, 183; Slava Mariji. — ») Dan. 1863, 81. — ^) Dan. 1872, ^. — *) Dan. 1863, 25. - «) Dan. 1871, 11. - ') Dan. 1875, 396-422. Pri-
- t{!iYl: Vesela pevka, Dan. 1867, 282. — ■) Dan. 73.
Str. 114: Janez Gldbočnik, - Dan. 1877, 404; S. št. 51. — J. Mam, M. XXV. ♦
Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali Življenje svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota z razninii molitvami, na svitlo dal Janez Globočnik, kn. nadškofijski tajnik, skrivni kaplan sv. Očeta Pija IX. S štirimi podobami. V Gorici 1871. 8^ 295.
Le sette Basiliche di Roma. Operetta raccolta da Giov. N. And. Globočnik segr. del Pr. Arciv. die Gorizia. Venezia. 1877. 8^ 300.
Str. 114: Matevž Frelih, J. Mam, Jez. XXX. - ') Dan. 1851. — *) Dan. 1860. ~ ») Dan. 1858.
- ) Venček za vezilne darila ali vošilne pesmice, o
godovih, novem letu, in druzih priložnostih z nekaterimi
spominskimi listiki in grobnimi napisi. V Ljubljani. 1854. 8®.
58. Natisnil Milic. Založil J. Giontini. — Tretji natis 1886.
O tej knjižici glej Nov. 1854, 75 in Dan. 1854, 47. — ^) Nov. 1856. 1863, 1869, 1870.
°) Narlepši dan ali uredno praznovanje perviga sve- tiga obhajila, kateremu so pridejane molitvice pri sv. maši in drugih posebnih priložnostih. Spisal Matevž Frelih, bogo- slovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 16**. 256. — V. nat. 1882.
Perve in naj potrebniši resnice sv. keršanske katoliške vere za nar manjši učence. Iz Ratisbonskega
PrUoga. 269
katekizma poslovenil M. Frelib. V Ljubljani 1854. 8^. Natisnil Milic. Založil J. Giontini.
O D. 1848, 1849. — «) D. 1862,. 214. - •) Slov. cerkv. čas. 1848. — »*0 N. 1860, 157.
Str. 115: Janez Volčič, Dan. 1888, 106—124. — Fl. Hrovat, Zgodovina SmaijiSke fare. - J. Leban. Lj. Zv. 1888, 248. — J. Marn, Jez. XXVIII.
Po vzgledu Baraginem, Trstenjakovem in Stojanovem je spisal :
Nove Smarnice, Mariji prečisti Devici darovane. Nabral J. Volčič. 1860. 12^ 190. - II. nat. 1867.
Smarnice naše ljube Go spe presvetega Serca. Spisal J. Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem krškega knezoškofa. Natisnila družba sv. Mohora. V Celovcu 1879. 8^ 333.
Marija Zgodna Danica, mati milosti Božje. Mari- jinim častivcem, po 18. natisu iz nemškega. Z dovoljenjem preč. Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Založil Gerber. Tisk Blaznik 1882. 8^ 717.
Življenje preblažene Device Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal J. Volčič. Izdala družba sv. Mohora. V Celovci 1882. 8*^. 144.
Dobro urejeno je:
Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka, ki ga je jel spisovati župnik Janez Skofic, dovršil pa po raznih spisih J. Volčič.
^) Ura moliti Jezusa. Spisal J. Volčič. VI. nat. V Ljub- ljani 1879, 12^ 63.
Zlata šola vsakemu kristjanu potrebna. Bukve polne lepih naukov in molitev. Spisal J. Volčič. Z dovoljenjem Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač. 1879. 12^ 560.
Vijolice bratom in sestram družbe vodnega češčenja sv. Jožefa. Nabral J. Volčič. V Ljubljani. Tisk R. Milic 1881. 16^ 572.
Stopnje k popolni ljubezni Božji. Masne in obhajilne molitve. Nabral J. Volčič. Tisk Krajec v Novem Mestu. Za- ložil Gerber. V Ljubljani 1882. 8^ 656.
270 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.
Žganju vojsko, slovo! Škodljivost žganja v povestih in pogovorih. Zbral in na svitlo dal duhoven Ljubljanske ško- fije. V Ljubljani 1853. 8^ 132.
Domači zdravnik. Kratek navod si zdravje vterditi in življenje podaljšati. Spisal J. Volčič. Izdala in založila družba sv. Mohora. V Celovci 1874.
Naposled imamo še omeniti :
Zgodovina Šmarješke fare. V spomin svojim fara- nom spisal J. Volčič. Rudolfovo. Tiskal J. Krajec 1887. 8^ 116.
^tr. 115: Andrej Čebasek. — J. Marn, Jez. XXVII.
Sveta Vojska v svetem letu za vesoljni cerkveni zbor. V Ljubljani 1869. 8^ 127.
Zlatom as ni k Sveti Oče Pij IX. čertice o njihovem življenju, delovanju in značaju. Na svitlo dala in založila katoliška družba na Kranjskem. V Ljubljani 1869. 8**. 50. Eger. — Pristavi: Papeževa nezmotljivost, kratko po- jasnena vernim Slovencem v poduk. Zal. in na svitlo dala katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani. 1870. 8^ 60. Eger.
str. 115: Matija Hočevar. — J. Marn, Jez. XXVII.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za šolsko mladost. Na Dunaji 1858. 8^ 331. V založbi šolskih bukev. Stara zaveza obsega deset oddelkov str. 5 — 159, nova šest oddelkov str. 160 — 322, potem sledi dejanje aposteljnov in začetek sv. vere.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razla- ganjem .... Iz Vulgate .... Dr. Allioli. Poslovenjeno v Ljubljani 1. 1856-59 (Wolf— Vole).
Med sodelovalci se navaja tudi Matija Hočevar, ki je poslo- venil in priredil I. Bukve Kraljev, bukve Pripovesti ali Pregovorov in Modrosti.
JStr. 115: Andrej Zamejic, — J. Marn, Jez. XXVII.
Jezusa in Marije dvoje najsvetejših Sere. Molitvene bukve za vse, ki Jezusovo in Mariino serce pobožno častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere. Spisala po najboljših izverkih L. Jeran in A. Zamejc. S tremi podobami. V Ljubljani 1850. 12^. 437. Giontini. — V. natis 1875. 12^ 528.
Priloga. 271
Lilija v Božjim vertu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. Alfonsa Liguor- skiga. S podobo. Na svetlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani. 1851. 8^ 75. — IV. 1880. 8^ 222. — V. 1889. 8^ 251.
Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokam namesto podobic. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani. 1852. — IV. 1892.
Dušna Hrana za katolške deržine ali keršanski nauk in življenje svetnikov s podobami. V Ljubljani 1864. 4®. 44. Po Mehlerju spisal A. Zamejc. Do 1. 1869. izšlo je deset zvezkov. 420 str. Nat. J. R. Milic, zal. J. Giontini.
Nar lepši čednost in nargerši pregreha. Po nemški spisal dr. J. Zwerger ; poslovenila mašnika ljub- ljanske škofije A. Zamejc in K. Klun. Založil in na svitlo dal J. Zupan. Tisk Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani 1897. 8^ Vn. 355.
Poslovenil je Svetega Pisma: »Dvoje bukve Maka- bejcov IV. 759 — 869, Evangelij sv. Marka in sv. Lukeža V. 136—163, List sv. Jakoba aposteljna VI. 358—372, List sv. Juda aposteljna VI. 417 — 420.
Kratki Katekizem v prašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. V Ljubljani 1882. 8». 96. Nat. J. Blaznik.
Veliki Katekizem za ljudske šole. (IV. razred). Na Dunaji 1861. Večkrat natisnjen, n. pr. L 1882. 8^ 216. V C. kr. zalogi šolskih bukev. Nat. K. Gorišek.
Berila ali listi in Evangeliiv nedelje in praz- nike in imenitniše godove celega leta z navadnimi molitvami pri očitni službi Božji. Z dovoljenjem preč. in mil. g. Jerneja, kneza in škofa. V Ljubljani 1870. 8^ 706. Nat. J. R. Mihe. Založil M. Gerber.
Nove kuharskebukve ali nauk nar boljši inu nar imenitniši jedila perpraviti. Z 200 jedilnimi listki. V Ljubljani 1850. — II. natis v Ljubljani 1861. 8^ 332. Nat. in založil J. Blaznik.
Str, 116 : Dr, Leon Vončina. — Janez Volčič : Solzica na grob preblagega součenca dr. Leona Vončine D. 1874, 367. — Resnicoljub : Na grobu dr. Vončine SL 1874» 132. — J. Mam Jez. XVII.
272 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Friderik Baraga, prvi kranjski apostoljski misijonar in škof med Indijani v Ameriki. Spisal dr. Leon Vončina, profesor bogoslovja v Ljubljani. Nat. Blaznik 1869. 8**. 198.
Str. 116: Anton Lesar. — Nov. 1873, 297. — Dan. 1873. — Ltp. Mat Slov. 1874. — J. Mara, Jez. XXV.
^) K a t e k i Z e m ali keršanski katolški nauk. Spisal za spodnje gimnazije in niže realke in sploh odrašeno mladost. V Ljubljani 1862. 8^ 130. Založil Ničman.
^1 Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Za katolške ljudi. S 112 podobščinami in 1 zemljevidom. Po nemškem izvirniku dr. J. Schusterja. Na Dunaju 1863. 1867. 1879. 262.
') Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazijalno, realno in sploh odraslo mladost. V Bernu 1863. 8^. L 133. II. 100. Tiskal in založil Winiker. — H. po- pravljeni natis 1881. 8^ 194. Kleinmayr in Bamberg.
- ) Zgodbe s v. »katolške cerkve. V Celovci. 1863.
8**. 107. Izdala družba sv.Mohora. — III. popravljeni natis 1887. 8^ 110.
^) Jezus Kristus devicam svojim nevestam na serce govori. V Celovcu 1864. Družba sv. Mohora.
®) Prilike patra Bonaventure v pojasnovanje raznih verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslo- venil A. Lesar. Družba sv. Mohora 1866. 8^ 1 13.
'iPerpetua ali afrikanski mučen ci. Poslovenil A. Lesar. V Celovcu 1869 8^ 164. Družba sv. Mohora. Ve- černice zvezek XIX. Blaznik.
'l Sveto pismo Wolf - Vole . . . 1856 : Bukve H.
Kraljev. Jezus Sirah, Apost. Djanje ; List sv. Pavla do Efežanov.
•) Napisal je troje sestavkov v izvestju c. kr. realke v Ljub- ljani; 1. 1861: »Glasoslovje slovenskega j ezika«; 1. 1863: »Slovenska slovnica v spregledih«;!. 1864: »Ribniška dolina na Kranjske m.« O njegovih spisih v ^Letopisu Mat. S?or.", v „Večemicah*' družbe sv. Mohora, v iste družbe „ Koledarčku"^, v „Danici'^ glej Mam 1. C. Sodeloval je pri knjigi: »Slovenska Kuharica . . .« Narekovala Magdalena Blei\veisova. V Ljubljani 1868. 8**. 308. Prvi nauk lopo in hitropisja; »Ponovilo«, itd.
Priloga. 273
Str. 116: Janee Valjavec. — Dan. 1875, 229, 252, 259. — J. Mam, Jez. XXV. -^ *) Slov. Bč. 1853; ') Dan. 1876—1879.
Str. 116: Matija Torkar. — J. Marn, Jez. 1892.
Sodeloval je tudi pri delu:
Življenje svetnikov in svetnic Božjih. Iz- dala družba sv. Mohora. Del III. (jul. — sept.) v Celovci 1871. 8^ 1—476. Natisnil J. Blaznik. — Del IV. (okt.— dec.) v Ce- lovcu 1874. 8^. 1 — 629. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. Po najboljših virih spisal Matija Torkar.
Str. 117: Vale^Uin Lah. — Dan. 1886, št. 23, 24. - SI. 1886, št 123. — J. Mam Jez. XXV.
- ) a) Sv. Alojzi ali šestnedelna pobožnost v čast
sv. Alojzja, poleg nemškiga Ijubljansk bogoslovec. V Ljub- ljani. 1856. 120. IV. 310. Gerber. — H. natis. 1861. — UI. 1867. — IV. 1874. — h) P o b o ž n i* o t r o k ali podučne in molitvene bukvice za mlade kristjane. V Ljubljani 1862. 16**. 178. Gerber. — III. nat. 1865. Spisal V. L., duhoven ljub- ljanske škofije.
- ) Keršanski posel ali bukvice za posle in njih
gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in z vsimi potrebnimi nauki in molitvami. Spisal V. L., duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani. 1872. 16^ 384. Giontini.
Str. 117: Matevž Lotrič. — Dan. 64, 254 .. . 73. — J. Marn, Jez. XIX.
Dodatek k Jeranovemu krogu.
Jožef Paitel (1805—1861) iz Škocijana pri Dobravi na Kranjskem, duhovnik, umrl v CreSnjicah. ^JDanici'^ je bil od 1. 1852. do smrti marljiv sodelavec v vezani in nevezani besedi. Največja njegova pesen je »Trpljenje Jezusovoc v V. spevih; tndi Mariji na čast je zložil mnogo lepih pesmic. Trudil se je, da bi se truplo Knobleharjevo preneslo v domovino.
Jožef Maresic (1805 —1872) iz Kostanjevice na Dolenjskem, duhovnik, umrl na Šmarni gori. — V „ Danico' in nNovice** je poslal marsikatero lepo pesmico^ n. pr. »Križ in vojščakc, »Na Šmarni Goric, »Roženkranska nedeljac, »Sladko ime Marija«. Posebno rad je zlagal pesmice Devici Mariji; morda vsled obljube v svojih žalostnih dijaških letih. — Opisal je Šmarno goro, romarsko cerkev v Dan. 1860, in spisal »Pogovor dveh protestantov od Lutrovih naukov«, Dan. 1860—1863. — (Ant. Namre, Dan. 1872. - J. Mam, Jez. XXV).
Martin Kuralt, »rojen Kranjec, duhovnik, spreten latinsk, nemšk in kranjsk pesnik«, je zložil pesen: »Jutrejna pesem eniga Kranjskiga kmeta po letu«; ta 86 nahaja y y,Itlyr, Blatf^ 1826, št. 31. V istem časniku tri leta poprej se nahaja
18
274 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
članek: »Ein k lein er Ver su ch in k r ain erische n Volksliedern« z opazkami, podpisan z M. C. — (Saf. 42, 84. — J. Mam, Jez. XXIII).
Frančišek Kosmač (1817—1866) iz KoroSke Bele, od 1. 1860. jezuvil, je izdal molitvenik:
Angel varuh za žensko mladost ali nauki silno potrebni sleherni, katera hoče pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti. Spisal F. K., duhovni pastir. V Ljubljani. 1859. 12^ 234. Milic. — II. natis 1865. 12». 274. Gerber.
Janez Škofic. — (Dr. J. Šterbenec, Dan. 1871, 143. — J. Volčič, Dan. 1871, 154. —- Ant. Zlogar, Dan. 1871, 185. — J. Mam, Jez. XXV.) — Udeleževal se je spisovanja .knjige:
Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka. V Celovcu 1.1864. 8°. 663. — I. Pogl. od >Vere< je spisal Janez Škofic, župnik Suhorski.
Sveti Jožef, naš varh in pomočnik v življenji in ob smrti, ali Smarnice v čast Jezusu, Mariji in sv. Jožefu. Svojim farmanom in drugim častivcem svetega Jožefa spisal duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani. 1867. 8°. 268. J. Blaznik. Zal. Janez Škofic.
Valentin Gašparšič, porojen na Gorenjslcem, je poučeval na mariborski gimnaziji in v mariborskih rodbinah francoski jezik; potoval je večkrat na Dunaj, v Rim, Berolin in Pariz. Umrl je v Mariboru v revščini, kolikor toliko podpiran po rodbinah Schmiederer, Hausner id. — Opisal je v i,Zgod. Dan.* n,pr. 1. 1873., 331: > Angleškega Kralja Henrika IV.«; opisal Lušarsko goro, D. 1874, 227—307; posebno lepo in navdušeno je naslikal Rimsko mesto, D. 1873, 294, in S. Pietro in vincola, D. 1874, 67—203.
Martin Količniki porojen 1. 1841. v Nevljah na Kranjskem, je zlagal pesni na čast Mariji, n. pr. »Smarnice žalostni Materi Božji v Stožicah pri Ljubljani« (Danica 1867, 123), v kateri opeva moč Marije Device, tolažnice in pomočnice. Jednaki sta pesmici »O Marija, varuj nas« in >Šmarnica Marija« v Dan. 1868, 171. — V pravilnejši obliki je zložena izvirna »Sveti Mihael«, Dan. 1868, 235, in prevod: »Božje dete« po nemškem.
Janez Stritar (1818 — 1882) iz Lašč, beneficijat pri Št. Vidu pri Zatičini, se je pridno pečal s slovenščino uže v latinskih in bogoslovnih šolah, izdal je jeden molitvenik'), ter je jedno leto urejeval »Zbornik za cerkvene') govornike«.
- )Živi Roženkranc. Molitvene in masne bukvice z križovim
potam za vse pobožne kristjane in prijatle Jezusa in Marije, posebno za brate in sestre živiga roženkranca. Spisal Janez Stritar, duhoven Ljub- ljanske škofije. S podobami. V Ljubljani. 1852. 8°. 212. Blaznik. — II. po- množeni natis. 1862. 8^ 432.
S tremi drugimi vred je urejeval časnik:
') Cerkveni Govornik 1.1856. 8°. 524. (Blaznik), ki je izhajal samo jedno leto.
O. Mansvet (Janez) Šmajdek (1819—1868) iz Soteske na Dolenjskem.— Nov. 1868, 135. — Dan. 1868, 27. - J. Mam, Jez. XXV.
Priloga. 275
Shodni ogovori. Spisal in izustil O. Mansvet Šmajdek, učenik naravoslovja v domačih Šolah Frančiškanskega reda na Kostanjevici blizu Gorice. V Ljubljani. 1854. 8^ 319 Zal. Giontini, nat. Blaznik.
Popotni TovarS bratam in sestram III. reda svetega Frančiška, ki med svetam živijo. Spisal O. Mansvet Šmajdek, Fran- dSkan na Kostanjevici blizu Gorice. V Ljubljani. 8°. 608. Nat. Milic.
Njegove spise v ^Danici'^ omenja Mam 1. c. — Pisal je Šmajdek še dokaj lepo slovenski.
Andrej Andolšek, — (J. Marn, Jez. XXV.)
NebeSka Mana ali Molitvene Bukve, v katerih se najdejo preserčne molitve, ■ spodbudovavne premišljevanja, ginljivi zdihljeji, ljubeznive pesmi id. id. Ljubljana. 1860.
Jernej Dolšan. ~ (J. Marn, Jez. XXV.)
Mati Božja dobrega sveta, ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal duhoven ljubljanske škofije. Izdala družba sv. Mohora. — Slov. Večernice. XVII. zvezek. Celovec. 1868. 8». 119.
P, Joahim Nastran (1802—1863) porojen v Cerkljah na Gorenjskem. — (Jos. Mam, Jez. XXIV.)
Sveta pokora, ali sedem postnih pridig, ktere je pridi- goval v letu 1846. P. Joahim Nastran, duhovin frančiškanarskiga reda in kaplan predmestne fare >Marijinega oznanenjac v Ljubljani. Natisnil Ign. A. KleinmaYr v Ljubljani. 1849. 8°. 91. Zal. in prod. J. Giontini.
Simon Vilfan (1802 — 1881). Iz Stare Loke, prost v Novem mestu, dopisnik nNovicam" in ^Danici". — (J. Marn, Jez. XXV.)
Keršanski nauk od Božjih lastnost. Zložil Šimen Wilfan, fajmošter v Kranjski gori na Gorenjskim. V Ljubljani. 1850. 8°. 215. Nat J. Blaznik.
Posebno marljivo je podpiral „Slov. Prijatla*', v katerem je 1.1858. in 1859. objavljal »Nauk od gnade božje«, in 1. 1860. do 1862. ogovore in premišljevanja po lavretanskih litanijah; po tem gradivu izdal je urednik
Lavretanske Pridige. Ponatisnjene iz »Slovenskega Prijatla'. V Celovcu. 1863. 8°. 312. Nat. J. Leon.
Ti ogovori so pisani v prosti besedi brez posebnega vzleta gledč na misli.
- *
Str, 117: Dr, Karol Lavrič. — S. 1876, 10—12. — (V. Dolenc): Dr. LavriC, prvi učitelj slovenskega govorništva, S. 1876, 12. — Za obletnico Lavričeve smrti, S. 1877, 9. — Nagrabni napis, S. 1877, 10. - Na Lavričevi gomili (Kragl), S. 1877, 12; SL Nar. 1876, 55. - Dr. Lavrič in njegovi učenci, SI. N. 1876, 68 — 69. - Spomin na dr. Lavriča, SI. N. 1882, 50. - *) N. 1863, 361. — ') Nov. 1863, 363 popisujejo iskreno, kako nenavadno udanost so mu Tolminci izkazali pri odhodu iz Tolmina v Ajdovščino.
18*
276 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Str. 118: Andrej haron JVinkler. - Andr. Marušič, Novice 1861. — Ivan Lavrenčič: Andrej baron Winkler) deželni predsednik kranjski. V spomin deset- letnice njegovega predsedništva. 1890. 8". 12. (Ponatis iz „ Drobtinic. J
Str. 119: Josip Godina VerdelsJci, — Godina Verdelski je sam opisal svoje življenje v knjižici, izdani 1879. 8®. 180. Trst — Jos. Marn, Jez. XXV. — Gregor Jereb, Ljublj. Zv. 1884. — Ed. 1884, 9—10. — ') TržaSke razmere, Nov. 1863, 118; primeri: >Slovanstvo okoli Trsta«, Nov. 1865; > Kratek razgovor o važnosti trgovine in brodarstva«, >Tržaški Slovani«, Nov. 1863; »Nošnja Slovencev v tržaški okolici«. Nov. 1864. — ') Slov. Glas. 1862. — ") Ilirski Primorjan 1866. leta. — Teržaški Ljudomil. — Pod Lipo. 1869. L v zvezkib.
- ) Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice
z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pre- gleda starih in sedanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke omembe njihove osode in omike. Se 7. lesorezi. V Terstu 1872. 8^ 482. — Kratek pregled vesoljnega sveta sploh in posebno . naše zemlje. L. 1872. 8^ 48. —
^) Znanstvoje bogastvo. Trst. 8**. 195. — Izvirek premožnosti ali pravi pripomoček za nje napravo in ustanovitev med ljudstvom 1843. 8^ 108.
Kratek razgovor o bolj važnih dosedanjih iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, železnicah
in telegrafiji id. — Trst. 1876. 8^ 83. — Čitanka
Trst 1882. 8«. 180.
Str, 119: Jožef Premru (Premrl). — J. Marn, Jez. XXV. — Slovo hva- ležnih učencev svojemu ljubljenemu učitelju g. J. Premru-tu Nov. 1851, 259.
- ) Nuova Raccolta di dialoghi Italiani, Te-
deschi e Sloveni. — Neue Sammluiig Italie- nischer, Deutsche rund SlovenischerGesprSche.
— Nova Nabera Laških, Nemških ino Sloven- skih Pogovorov. Bearbeitet und zusammengesetzt von Josef Premru, k. k. Gymnasialprofessor in Goerz. 1850. 8**. 255. Paternolli.
Str. 119: Dr. Frančišek vitez Močnik. -— Fr. Leveč, Laib. Zeitg. 1892, (Dez.) 1893, št. 1.
Str. 120: Filip Jakob Kafol. — J. K. v Večern. 1878. —J. Mam, Jez. XXV.
- ) Domači ogovori po nedelskih evangeljih
za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Filip Jakob Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči. I. del. Celovec 1853. 8^ 270.
— II. Del. 1853. 8^ 290. Izdalo društvo sv. Mohora. J. Leon.
Priloga. 277
- ) Domači ogovori po prazniških evangeljih
za verne ljudi na deželi. Spisal F. A. KafTol, sannostalni kaplan v Bajtuji pri Vipavi. V Ljubljani 1856. 8^ 342. Milic.
Večne resnice v pogovorih za ljudske misi- jo ne po slovenskih deželah. Spisal F. A. Kaffol, duhoven Goriške nadškofije. V Gorici. Zvezek I. 1861. 8^ 316. — Zv. II. 1862. Del I. str. 1 — 157. Del II. str. 157 — 303. PaternoUL
Str. 120: Josip Furlani, — ») Dan. 1869. — ») Ib. — *) Dan. 1869 ; pristavi: »Križan«, Dan. 1869. — *) Dom. 1869. — *) Dom. 1869; pristavi: »Sv. očetu P|ja IX. v ponižen poklon in spomin njihove zlate maše 11. apr. 1869«, Dan. 1869. •) Dan. 1869. — ') Dom. 1869. - •) Dom. 1869. — •) Ib. — ") Ib. - ") Glas 1875. - "j Glas. 1874. — "j Glas. 1872. - ") Glas. 1875.
Str. 121: Dr. Štefan Kociančič. — S. 1883, 15. — Simon Rutar: Ljublj. Zvon 1883, 331—335. - Fr. Podgornik, Ib. 398-401. — Dr. A. Mahnič: Kr. 1883, 276—277. — Slov. N. 1883, 81. — Životopis ranjkega Št Kocijančiča, profesorja bogoslovja v Grorici, kakor ga je sam pisal, Soča 1887, 35, 36, 38, 39. — Črtice iz Kocijančičevega življenja. (Priobčil J. Balič, podučitelj), S. 1882, 40. — L. 1837. je preval nekoliko pesmic iz ^Mildheimisches Liederbuch*^, izmed katerih je tri vsprejel Stanič v svojo pesmarico, S. 1887, 35.
- ) Kratek pregled zgodovine te kaplanije
in božje poti od njenega vstanovljenja do sedanjega časa. V Gorici. 1853. 8«. Seitz.
. ^ Slov. Bč. 1852. — *) Glas 1872.
- ) Foliumeccles. dioeceseos Tergestinae
1865 — 1875; Folium periodicum archidioec. Go- ri t i e n s i s od 1875. 1. — Soč. 1887, 38 navaja petindvajset Kocijančičevih spisov.
- ) Podučne povesti. Spisal v laškem jeziku Fran-
čišek Soave. Poslovenil Štefan Kociančič, učitelj sv. pisma stare zaveze v Goriški duhovščnici s pristavkom. V Gorici 1851. 8«. 325. — II. nat. 1870. — III. nat. 1876.
") Šestindvajset povesti za mlade ljudi. Spisal Št. Ko. v Gorici 1847. 8^. 220. — Sto povestic, berilo za otroke. V Trstu 1852.
') a^ Vodnikova kranjska pismenost okrajšana, Terst. 1847. — b) Povestice za pervo začetno šolo v Terstu 1846. — c) Abecednik za šole po mestih. Terst 1846. — d) Berilo za otroke. Terst 1852.
±iif' .. •
^'>< Zfodovina slov. slovstva. III. del.
- '^ Stvvv. VeO. IbCl. — •) Vsi Štirje v Glasu. — **^ V rokopisni zapuščini,
Ur. ) Nt>p. Hrust, Breues notitiae biograficae Gor. 1876. 8®. 56.
- M Specimina lectionis Scripturae hebraicae in gratiam
suv>rum auditorum congessit Stephanus Kociančič. Goritiae K'^;")^. — 11. ed. emendata et aucta 1860. Typis Iv. Seitz. >^) Dan. 1852.
- '*) Vodnik pobožnega kristjana ali nar potrebniši
molitve v raznih okoliščinah življenja. Celovec 1845. J. Leon.
Tovarš pobožnega kristijana, to je najpotrebniši molitve slehrniga kristjana in nekaj duhovnih pesem. V Go- rici 1854. 8®. 354. Paternolli. Ta knjiga je izdana večkrat. — Kristosovo življenje in smrt, v premišljevanjih in molitvah. Poleg Gašparja Elrharda za Slovence predelal Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na svitlo dala družba sv. Mohora. I. Del. V Celovcu 1868. 8^ 636. Blaznik. — II. Del. 1873. 8^ 743. — Pridige in drugi slovenski spisi Jožefa Stibiela. Sabral Št. Ko- ciančič in jim pristavil životopis ranjkega s kratkim uvodom v celo knjižico. V Gorici 1853. 8^ XI. 176. — Sveta Po- ve s t n i c a. Spisal L. Fleury . Iz laškega poslovenil Š. Kociančič. I. Del. V Gorici 1852. 8^ 250. — IL Del. 1852. 8**. 216. Paternolli.
Po prelagatelju je namen te knjige, da moremo spoznati mnogovrstne razmere, ki so izvoljeno ljudstvo vezale z drugimi narodi, in da more služiti kot uvod v vesoljno povestnico.
Andrej Marušič.
Str. 122—124\ J. Mam, Jez. XXX. — Andrej MaruSifi: Epizoda iz kulturne zgodovine goriške ali košček goriškega gimnazija. Gorica 1895. — ^) Nov. 1854, 49-58. — ') Nov. 1860, 92—107. - ») Izvestje gimn. gor. 1862. — *) Nov. 1855, 62. -^ ") Nov. 1855, 299. - •} Nov. 1861, 250—259.
') Sejni zapisniki prve sejne dobe deželnega zbora
pokneženih grofij goriške in gradiške. V Gorici 1861, 4^ 321.
Paternolli. — Obravnave druge sejne dobe deželnega
zbora poknežene grofije goriške in gradiške zložene po steno-
grafskih zapisih. V Gorici 1863. 4«. 321. Seitz.
^) Domovina. List posebno za primorsko- deželne pa tudi sploh slovenske zadeve. V Gorici. I. Teč. 1867. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Marušič. — II. Teč. 1868. Tednik za domače slovenske in občne potrebe. — III. Teč. 1869.
Priloga. 279
•) Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, go- spodarstvo in obertnijstvo. Izhaja v osmerki na 4 listih v Gorici. Izdaja ga c. kr. kmetijska družba. Vreduje profesor A. Marušič. 1863.
Umni gospodar. Mesečnik za kmetijstvo, obrtnijstvo in druge deželne zadeve ter za izobraževanje ljudstva sploh. Izhaja 15. dan vsakega mesca na pol poli id.
- ^ a) Jaz sem pot in resnica in življenje. Mo-
litvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gim- nazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici 1873. 16^ VIII. 240. Zal. Woholat ; natisnil Seitz. — 6; S v e t i Veliki Teden in Velika Noč ali cerkvena opravila tega sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku s pravili za du- hovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici. 1874. 8®. XIII. 407. Nat. in zal. E. Seitz.
Peter Podreka. Str. 125 : Zamejski, Lj. Zv. 1890.
Anton Martin Slomšek.
Str, 125—132: Slava svetlemu knezu in milostlivemu vladiku gospodu Antonu Martinu Slom šeku; Iz Štajerske, Iz Kranjske, IzKoroške. Nov. 1846, 117. — Bož. Raič, Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega visokega pastirja. Nov. 1859, 299—300. - Dav. Trstenjak, Nov. 1862, 382. — Dan. 1862, št. 32—34.
— Fr. Košar, Beseda na slavni spomin Antona Martina Slomšeka. Drobt. 1862, 5.
— M. Močnik, O smrti Slomškovi, Učit. Tov. 1862. — Nagrobni govor Stepišnikov, Dan. 1862, 221. — Zadnje duhovne vaje škofa A. Martina, Dan. 1862, 252. — Oklic za spomenik (Keše, Trstenjak), Dan. 1862, 272. — A. Umek, Slomšku, Dan. 1862, št. 25. — Slava Slomšku, Nov. 1862, 117. — 'Spomin ranjcemn škofu Slomšku, Dan. 1863, 22. — Franc Košar, Anton Martin Slomšek, Furstbischof von Lavant, dargestellt in seinem Leben und \Virken von — — , fUrstbischof- licher Gonsistorialralh etc. Marburg, A. Janschitz 1863. — Slomškovo živ- ljenje in slovstveno delovanje, Drobt. 1863. — Dr. von Hoffmger, A. M. Slomšek, Ein Charakterbild, Oest. Revue 1863, III. — Mariborska beseda Slomšku v spomin, SI. 1865, 75 — 76. — Ant. Martin Slomšek, prvi slovenski pedagog, Učit. Tov. 1865, 305—360. — J. Levičnik, O skrbi Slomškovi za šolo in šolsko slovstvo, Dan. 1853. — J. Tomšič, Škof Slomšek, prijatelj otrokom, Vrtec 1875, (s podobo). — S— c, Anton Slomšek ljubezniv značaj, SI. 1878, 40. — Dr. Blei- weis, Zlate drobtinice iz Slomškovih pisem, Ltp. M. SI. 1868. — F. Jamšek v Popotniku 1886. — Šolske drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. Martina
Ife^-.:-. .'
280 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
SlomSeka. Učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole spisal — . V Ljubljani. Na- tisnil in založil J. R. Milic. 1887. — Fr. Klima : Antonin Martin Slomšek, kneze- biskup LavantskY, prisežny apoštelske stolice, meštian RimskY. Jeho život a
apostelska čuvnost Ze spisu slovinskeho Fr^ntiška Košara preložil .V Brne.
1882. 8^ 34. — N. 1862, 1—7. — Lovro Anželov, Slavospev Slomšku, Kr. 1881, 96. — Slomškova slovesnost v Mariboru, N. 1878, 204 ; SI. 1878, 28. — J. Macun, Knjiž. 135—116.
- ) Prijetne perpovedi za otroke. Iz Nemškiganaslo-
venili (II. nat. poslovenili) mladi duhovni v Celovški duhovšnici.
V Celovci 1832. 8^ 80. — II. nat. 1836. 8^ 96, s podobo.
- ) Kratk očasne pravljice otrokam v podvu-
če nje. Iz Nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici. 1835. — Sedem novih pripoved za otroke. Iz pisem Krištofa Šmida, poslovenili mladi duhovni v Celovški duhovšnici. 1836. — Življenja srečen pot. Potrebni nauki, izgledi in molitvice za mladenče. Spisali mladi duhovni in na svitlo dal Anton Slomšek, spiritual v Celovški duhovšnici. Pridjan je slovenski zemljevid Europe.
V Celovci I. nat. 1837. — II. pomn. 1845. - HI. 1851. — IV. 1859. — V. 1871. — Dober dar za mlade ljudi.
V Celovci 1837. — Troje ljubeznivih otrok. V Ce- lovci 1838. — Dve lepe reči za pridne otroke. V Celovci 1838. — Dvoje fantov. Poslovenil Felicijan Glo- bočnik; predgovor spisal A. M. Slomšek. V Celovci 1841.
— Sveto opravilo za šolarje. Spisal Anton Slomšek, nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — II. 1852. — V. 1873.
— Angel, molitve za pobožne šolairje. I. nat. 1846.
— II. 1847. ») N. 43, 32.
- ) Abecednik za slovenske šole. Na Dunaju
1853—1862. 8^ 86. — Malo Berilo za pervošolce. Na Dunaju 1853—1854. 8^ 160. — Veliko Berilo in Pogovorilo za vajo učencev drugega odreda. VBeču 1855. 8^ 267 ; to je čitanka naravoslovske vsebine. — Po- novilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. V Beču 1854. 8M— IV. 752. — Veliko Berilo za slovensko-nemškešole drugega odreda. V Beču 1855.8^437. — Pristavi: Mali Blaže v pervi šoli, kako se hitro brati nauči. V Ljubljani. 1849. Eger. — Nemška slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1852. 8^ 123.
Priloga. 281
- ) Blashe in Neshiza v nedelfki fholi. Uzhitelam
ino uzhenzam sa pofkufhno fpifal Anton Slomfhek, nekdaj ni Vosenifhki fajmofhter. V Zeli 1842. (S sliko sv. Maksimili- jana spredaj in s tremi podobami na koncu knjige.) — n. izd. 1848. — III. 1857. — Str. XI— XII obsega »Čudne besede« (terminologijo), XIII — XVI pa »Sachregister«.
•) Šola veselega petja za pridno šolsko mladino. Celovec 1853. 8^ I— VII. 55. Napevi 1—21. Založila družba sv. Mohora.
O Car. 1832, 10. — •) Dr. Bleivveis, Ltp. Mat SI. 1868, 123. - •) Nov. 1846, 82-96. - »*») Nov. 1846, 144. — ") Nov. 1846, 135, 138, 143, 146. —
- ) Nov. 1846, 31; pristavi: Milo potožilo, Slov. cerk. čas. 1848, 42; Keršanski
nauk od nekerSanskih bukuv, Slov. cerk. čas. 1848, 23, 28, 34, 43, 50; Povaba Slovencev v družbo sv. Križa, Dan. 1849, 81. — ") Z odlokom z dačl5. aprila 1845.
") Drobtinice za leto 1846. Učitelam in učencam, starišam in otrokom v podučenje in za kratek čas. Na svitlo dal Anton Slomšek, vikši ogleda šol Lavantinske škofije. V Gradcu natisnene, v Celji na prodaj v prihodni veliki noči. — Tako jih je Slomšek sam naznanil v Novicah 1846, 6.
") Nov. 1847, 96, 180, 183, 187. — ") Odprto pismo bratom in sestram molitvene družbe sv. Cirila in Metoda, Dan. 1854, 42. — Letno pozdravljenje bratom in sestram, Dan. 1860, 46 ; 1862, 67.
- ') Mnemosynon Slavicum suis quondam audi-
toribus ac amicis carissimis dicat Antonius Slomšek. Glanforti. 1840. 8^. 168.
- ) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in raz-
ložil P. Placid Javornik. Predgovor. Uvod XXX. — Prve Mozesove bukve. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani 1848. 8**. 510. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora v Celovcu 1854. 8^.104. — Tretje Mozesove bukve. Izdala družba sv. Mohora v Celovcu. 1854. 8^ 76.
- •) Djanje Svetnikov Božj ih in razlaganje prestavnih
praznikov ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomšek. Pervo pol leta. U Gradcu 1853. 8^ I— Vili. 736. J. Sirola. Tisk J. A. Kienreich. — Drugo pol leta. 1854. 8^ 813.
- ®)Keršansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve
za žensko mladost. V Celovci. I nat. 1834. —II 1835. —III. 1840. IV. 1844 — V. 1847. — VI. 1853. ^ VII. 1857. - VIII. 1868.
I.
282 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
- ) Hrana evangelskih naukov, bogoljubnim dušam
dana na vse nedele ino zapovedane praznike v leti. Spisali dušni pastirji na spodnim Štajarskim; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. I. Del: Od perve adventne nedele do zadne nedele po veliki noči. H. Del: Od binkoštne nedele do zadne nedele po binkoštih. III. Del: Na zapovedane praznike in gode. — I. nat, 1835. — II. 1845.
Predgovar je nemški pisan ; v predgovaru II. izdaje kaže Anton Slomšek, takrat nadžupnik v Vuzenici, da mu je dobro znano vse slovensko govorniško slovstvo do one dobe.
") Apostolska Hrana bogoljubnim dušam dana po branji apostolskih listov ino drugih bukev svetiga pisma za nedele ino svetke cerkveniga leta. I. Del : Od perve adventne do šeste nedele po veliki noči. Pisal Anton Slomšek, nekdanji nadfajmošter v Vozenici. V Celovci 1849.8^240. — II. Del: 1850. 8^. 158. Od binkoštne nedele do posledne po binkoštih.
— III Del: 1850. 8^ 67.
") Svetiga Frančiška Zalezja, nekdanjega škofa v Genevi, Pilote j a ali prijazna roka pobožno živeti. Poslovenil in z molitvami za cerkuv in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni pastir Lavantinske škofije. Pre- gledal in priporočil Anton Slomšek, Vozeniški fajmošter. V Celovci 1842. — II. 1851.
") a) Sveto opravilo za šolarje. Spisal Slomšek, nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — II. 1852. - III. 1873.
— b) Angel, molitve za pobožne šolarje. I. natis 1846. — 11. 1847. — c) Križev pot. — d) Posebni nauki in molitve za žensko mladost. V Celovci 1835. — e^ Molitvice in potrebni nauki za pridne mladenče. V Celovci 1838.
'^^) a) Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zado- biti popolnoma odpustik svetiga leta po naročilu sv. Očeta papeža Pija IX. za lavantinsko škofijo. V Celovci Leon. 1852. 8^ 28. — 6) Sveto opravilo očitne božje službe za La- vantinsko škofijo. V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8^ 142. — c) Popoldanja služba božja za katolške kristjane. V Celovci 1853. 8^ 140. — d) Spomin sv. mi sij o na. V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8^ 14.
Priloga. 283
- •) čujte, čujte, kaj žganje d e 1 a. Prigodba žalostna
in vesela za Slovence. Poslovenil F. Gl. (Felicijan Globočnik). Predgovor spisal A. M. Slomšek.
Str. 131: Jernej Maroušnik. — J. Marn, Jez. XXV.
Str. 131: Matija Vodušek. — Jos. Marn, Jez. XXIV.
Dve lepi rezhi sa pridne otroke. Velikonozhna pifanka alj perh. Spifal M. V. V Zelouzi. 1838.
Str. 132: Mihael Stojan. — Fr. Košar v Drobt. 1863. — Dan. 1863. — Nov. 1863. (Dav. Terstenjak) — J. Marn, Jez. XXIV.
a) Molitvena ura pred sv. Refhnim Telefam, okoli 1832. V Zelouzi. — 6) Nauk porodni fhtvasa b a b i z e po Nemfhkem poflovenil blisu 1. 1837. — c) Sode- loval je v knjigi: Hrana evangelskih naukov. — d) Kapelica 1.1838. — e) Svetiga Franzifhka Ša- le sjst, nekdanjiga fhkofa v Genevi, Filoteja, ali prijasna roka poboshno shiveti. Poflovenil in s molitvami za zerkuv in nekterimi drugimi pomnoshil neki dufhni paftir — Mihael Stojan — Lavantinske škofije. Pregledal in priporočil Anton Slomfhek, Vosenifhki fajmofhter. V Zelovzu 1842. 8^ 350. J. Leon. — n. nat. 1851. 8^ 337.
Voditelj proti oblubleni desheli. Nauki, tolashleji ino molitve sa bolne ino vmiraj'ozhe kriftjane. Na fvetlo dal Mafhnik Lav. Shkofije. V Zelovzi 1843. 8^ 519. Nat. J. Leon.
Sveti Evangelji z molitvami ino branjam na vfe nedele ino godove. V Zeli. I. 1845. — II. 1850. m. 1857. 661 strani.
LudovikaBlozjanapeljevanjeh'keršanskimu življenji — (na svitlo dala L. Jeran in V. Zic) 1. 1847, 126. Stojan je to knjigo uravnal za Slovence in omenjena dva duhovna sta jo izdala v lepi obliki.
Marije rožen cvet. Molitvene bukve, poslovenil Stojan s svojim pomočnikom. V Celovci. Nat. Leon. 1855. 12^ 414.
Nauki, klere je dal sv. Ludovik. francoski kralj svojimu pervimu sinu Filipu, Šl. C. č. 1848, 43. — Izreki sv. Nila opata od molitve. Dan. 1849, 104. — Čuda božje v naturi rož in želiš Dan. 1849, 197—198. — Svetega Avguština iz- poved vere I— XXVI. Dan. 1849 in 1850. — Slavniga kanonika doktorja Veitha govorica v obletnico družbe za cerkveno glasbo in petje. Dan. 1850. 219 — 222.
284 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Str. 132: Dr. Lovro Vogrm. — Dav. Trstenjak v Slov. Nar. 1870, 1—2. — J. Macun, Knjiž. 126—7. - J. Marn, Jez. XXV.
Tisočletno obhajilo v čast sv. Cirila in Melo- dija. V Mariboru 1863. — V rokopisu je zapustil : »Obširen vero nauk« in »Pa s tirno«.
Dr. Jožef Muršec.
Str. 132: D. Trstenjak v Nov. 1880, 289. — Iv. Macun, Knjiž. zgod. 123—125. — Svitoslav, Sto pet in trideseti psalm. V spomin 81 letnega godu preč Dr. Jožefa Muršeca, Dan. 1887, 67, 68. — Čestitke labodskih du- hovnov Dr. Muršecu v Gradcu, Slov. 1886, 98. — J. Marn, Jezic. XXVIII. 73—74. — ') Apih, 1848. 1. ia Slovenci. — ') Slov. 1849, 12. — >Obletnica Slo- venijec je uvoden članek v Slov. 1849, 43. — ») Slov. 1849, 3. — •) Slov. 1850.
- «) Nov. 1850, 190; 1851, 123; Nov. 1863, 7; v Nov. 1839, 109 razlaga, da je slišal govoriti: »ta vinograd je obu bratu«. — *) Marn, op. cit. 74.
^) Kratka slovanska Slovnica za pervence. Na
svitlo dal Dr. J. Muršec, učitelj veroznanstva pri st. meščanski
šoli. V Gradci 1847. 8^. 87. Papir ino natisk od Lajkamovih
naslednikov.
Na obširno oceno v Nov. 1849, 124— 224j je odgovoril v Slov. 1849. 22-23.
- ) Bogočastje sv. katolške cerkve. Sploh koristno
podučenje čez cerkvene čase, kraje, sprave, opravila ino
osebe po njihovem bogoslužnem pomenu in namenil. Spisal
in založil Dr. Jos. Muršec, učitelj verozakona v st. meštjanski
učilnici. V Gradcu 1850. 8°. 190. Papir in natis od I^ajka-
movih naslednikov.
®) Narava in človek v svoji pravi zložnosti. Podučno in zabavno berilo. Spisal Jož. Živkov. V Ljubljani 1867. 16^ 91. J. R. Milic.
^^^ Spominek na zlato mašo. Gradec. Samozaložba. 1880. 16^
Str. 134 : Josip Rozman, — J. Marn, Jez. XXIV. — J. Macun, Knjiž. 163.
— L. M. v SI. 1874, 101 in 102. — Ivan Skuhala, Jož. Rozman, kn. šk. konzistorijalni svetovalec id. Maribor 1874. 8°. 61. Založil pisatelj.
o) K a t e k e t i k a ali Poduk pervencov u sveti Jezusovi veri. Spisal Jožef Rozman, učitelj kateketike in detovodstva u šentandrežkem semenišču. U Celovcu 1855. 8**. 181. — h) Abecednik za slovensko - nemške šole. — cj Malo
Priloga. 285
Berilo za pervošolce. — eZJKeršanski katolški nauk
skrajšan Kratka dogodovščina svete vere
Jezusove.
Cvetje keršansko - slovenske zemlje. Pridnim mladenčem in dekličem v darilo nabral in v venec povil Jožef Rozman. V Celovci 1857. 8^. 101 Natisnil J. Leon. Z 9 podobšinami.
Družbene bukvice za žene in hišne gospo* dar je, ki so pri krizo vski družbi v Konjicah. SpisalJ. Roz- man. V Ljubljani 1864. 8^ 48.
Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Spisal J. Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik. V Ljubljani 1886. 8^ 538. Zal. Gerber.
Str, 135: Dr. Jožef Vlaga. — Lj. Zv. 1881. — Kr. 1881. — J. Mam, Jez. XXV. — Nagrobnico mu je zložil J. Bohinec, njegov bivši tovariš v mari- J}orskem semenišču. Dan. 1881. 681. — ») Drobi. 1859. - »J Dan. 1866. —
- ) Drobt. 1863.
- ) Zgodovina sv. vere v podobah novega za-
kona. Spisal Jožef Ulaga. Izdala družba sv. Mohora. V Ce- lovcu 1855. 8^ 88.
Str. 135: Franc Košar, — Slovo svojemu preč. preljubemu duh. vodji g. Fr. Kosarju, Dan. 1865, 53. — J. Mam, Jez. XXIX. - Dom in Svet 1894. -- Dr. Ivan Križanič, Monsignore Fran Košar. Maribor 1895. — *) Dan. 1849, 1850, 1862. — *) Keršanska Beseda za Martino družbo v pomoč Kristijanov v jutro vih krajih. Drobt. 1861. - ») Dan. 1849. — *) Dan. 1850. — ") Dan. 1850. — Hus in Kriatus pod policijo Jožefinizma ib. — *) Dan. 1850. — Dostavi: Svoboda tiska pa katoliški bravci in pisavci, Dan. 1863. — Zadnje ure Rab. Bluma. Dan. 1849.
■^ Beseda v slavni spomin na slovstvene za- sluge pokojnega kneza in škofa lavantinskega Antona Martina Slomšek a. Govoril Frančišk Košar, spiritual v Marburškem semenišču o shodu Marburške čitav- nice 26. okt. 1862. Zgod. Dan. 1862, 253—273. Tiskano tudi posebej v Ljubljani. Blaznik 8^. 24. — Anton Martin Slomšek. Fiirstbischof von Lavant ; dargestellt in seinem Leben und Wirken von Franz Košar, ftirstbischofl. Consi- storialrath und Spiritual. Marburg. 1863. 8^. 326. Druck von E. Janschitz.
2sG Zgodovina slov. slovstva. III. del.
^jKatoIška cerkva in njeni sovražniki. Spisal Fr. Košar, korar Lavantinske stolne cerkve. Izdalo katolsko tiskovno društvo. Snopič IV. V Mariboru 1872. 8**. 127. Nat. J. Skaza.
- ) Nebeška Hrana. Bogoljubnim dušam dana od
družbe sv. Mohora. Spisal Franc Košar, korar stolne cerkve v Mariboru. Del I. V Celovcu 1875. 8**. VEL 407. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. «») Dan. 1886.
Str. 1S6: Peter dzej. - J. Macun, Knjiž. 166. — J. Mam, Jez. XXV.
Dodatek k Slomškovemu krogu.
Fran Zorčič (1808—1883), porojen v Kapelah pri Brežicah, od 1840. do 1^7. 1. kapelan v Novi Cerkvi in Celju; od 1847. do 1848. L šolski ravnatelj v Celju; župnik in dekan v Brežicah in v Rogatcu od 1852. do 1862. L; kanonik^ dekan in prost v Mariboru, je bil zvest pomagavec Slomškov v ^Drobtinicah'*, katerim je vestno izdelaval korekturo.
Jurij Matjašič (1808 — 1892) porojen v Župniji sv. Petra in Pavla pri Ptuju, je kapelanoval v Središču in v Lembahu blizu Maribora od 1833. do 1842. leta; tega leta je prišel na mariborsko gimnazijo za učitelja veronauka in je to službo opravljal do 1861. I. Tu si je pridobil velikih zaslug za slovensko reč, za katero •e je vzajemno trudil s Trstenjakom, ki je pozneje došel na ta zavod. Lepo priložnost mu je dala zlasti stoletnica mariborske gimnazije, ki se je obhajala 1868. leta. S Trstenjakom in tedanjim ravnateljem Langom, — ki je 1896. 1. na Dunaju umrl dvomi svetnik in priznan Nestor avstrijskega učiteljstva — je usta- novil podporno društvo za mariborske dijake. V izvestju mariborske gimnazije 1868. 1. je objavil zgodovino mariborske gimnazije, od 1758. do 1858. 1. Gimnazija je bila poprej v vasi Ruše nad Mariborom ; ta sestavek je završil s to-le kitico :
Hundert Jahre sind verflossen,
Seit der Same hier gelegt, Keimend emsig ward begossen
Und mit regem Fleiss gepflegtl Gebe Gott nun sein Gedeihen,
Und als Lohn gesunde Frucht; Marburg moge stets sich freuen
Findend, was es opfernd sucht: Eine Schule fUr die Jugend,
Die zur Weisheit sie erzieht. Eine Pflanzstatt' echter Tugend,
Der das GlUck der Stadt entbluhtl
Priloga. 287
MatjaSič je bil pristaš ilirski ideji; to se razvidi iz zloga, v katerem je čestital MurScu:
Da se vsako protuletje Da te zdravje ne zapuša, Tvoja jakost pomladi, Cele tvoje žive dni,
Kano prerojeno cvetje To, o draga moja duša, Milokrasne naravi. To iz srca Ti želi
Tvoj Juri Matjasič.
V Mariboru 17. dan SuSca 1838.
Bil je od leta 1861. do 1866. dekan v Jarenioi, do 1881. stolni župnik, do 1884. stolni dekan, do 1892. stolni proSt.'*')
Ignacij Orožen porojen 1819. 1., vikar v Celju od 1. 1844. do 1854., župnik v Mozirji in višji župnik v Slatini do 1867., kanonik, stolni dekan in stolni prost v Mariboru. Ko je pastiroval v Celju, je spisal in izdal ^Celjsko kroniko".^) — Opisal je župnika Mihaela Plaskana,') sestavil rodoslovno drevo Kačičev.') Sotrudnik bil nemškemu zgodovinskemu zborniku ,^Mittheilungen des hist Vereins fUr Stdermark*^ *) o zgodovinskih stvareh na Malem Štajerju. — Najvažnejše pa je njegovo obširno zgodovinsko delo >Zgodovina labodske škofijec,^) ki jo je začel spisa vati 1868. 1. in nadaljeval do 1893., ko so mu oslabljene oči ustavile pero. Izšlo je osem knjig. Opisana še ni vsa škofija. Orožna diči bister um, zlato po- štenje, jekleni značaj in neumorna delavnost. Njegovo delovanje je odlikoval papež Leon XIII. z naslovom: »Protonotarius apostolicusc, in državna oblast z železno krono III. reda.**)
Tomaž Mraz, porojen 1826. 1. v Št. Vidu pri Ponikvi na Štajerskem, sedaj višji župnik in dekan v Vuzenici, je nekdaj kot kapelan in župnik mnogo pisal v jtOst und JVest", ^Vaterland*^ , ^Drauposf^t ^Sudsteirische Post^, ^Novice*^ in ^Slovenskega Gospodarja*^. Izdal je 1861. 1. D j a n s k o vodilo. Ker se je pa v teku mnogih let gledč poučevanja krščansko-katoliškega nauka mnogo izpre- menilo, je izdal knjigo:
Šolske katekezezapervence. Spisal in v „Slov, Prijatlju" podajal — — župnik v Vuhredu, Lavantinske škofije. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 1878. S"*. 240.
Njegovo največje in temeljito premišljeno delo pa je:
Razlaga srednjega in največjega šolskega katekizma.
Spisal nadžupnik in dekan. Priloga k „Slov. Prijatlju*^. Natisnila
tiskamica družbe sv. Mohora v Celovcu. 1883. 8°. 1036.
Prvi del govori o sveti veri, drugi o upanju, tretji o ljubezni, četrti o svetih zakramentih, peti o krščanski pravici. Na koncu (1034—1036) je dodejano »Nekaj iz katehetike rajnega gospoda korarja Jožefa Rozmana. c
- ) Dr. J. Pajek, Cerkvena priloga „Slovenskemn Gospodarju" 1882, št. 71. Idem: „80. Geburts-
tag des Herm Domprobstes Georg Matjasič", „aud8teierische Post" 1887, št. 29 ; „Slov. Gospodar" 1887, dter. 117.
- ) Pr. Jož. Pajek : Priesteijubilaum des Praelaten Ignaz Orožen, Siidsteieriscbe Post 1892 »
N. 1866. — Prelat Orožen, Vaterl. 1894, Nov. 1838. — 1) Celjska kronika. Spisal Ignac Orožen. 1864. — 2) Mihael Plaskan, farmešter in dekan pri sv. Frančišku v Stražah, Drobt. 1864. —
8) KačiČev-Orožnov rod. Spisal . V Mariboru. J895. 8o. 40. — 4) Zwei neugefundene
Bdrnersteine aus Untersteiermark. Mitth. XXXI. — 5) Das Bisthum und die Didcese Lavant. Marburg. 1868—1893. Vin. B.
^.
288 ZgodoTina slov. slovstva. IIL del.
Davorin Trstenjak.
Str. 136—141: ») Razlag, Zora 1852, 157-158. — Dr. Teman, Trstenjaku in Hiciogerju, N. 1857, 112. — Fr. Leveč, Slov. N. 1878, 258, 259; prenatisnjeno in dopolnjeno, Lj. Z v. 1890, 166—174. - J. Macun, Knjiž. 128—131. — Andrej Fekonja, Davorin Trstenjak, Slov. pisatelj. V Ljubljani. Založil Ant Trstenjak. Kleinmayer in Bamberg. 1887, 8*». 31. — Jos. Mam, Jez. — K. Glaser, Ed. 1890, 14 — 19. — Trstenjakova slovesnost (ob priliki sedemdesetletnice), SI. N. 1887, 202 do 207. - Ed. 1887, 72—74. — S. 1887, 42. — Danilo, Dav. Trstenjak, k njegovi slavnosti 4. septembra 1887, Slovan 1887, 267. — A. Funtek, Slovan 1887, 257.
— B. Flegerič, Slovan 1887, 321. — K— m — , Spomin na ilirizem, St. Vraz, Kobe, Davorin, SI. N. 1876, 289. — Trstenjakov spominski večer, Lj. Zv. 1890, 256. — A. Fekonja, O rokopisni zapudčini, Lj. Zv. 1890, 383. — ^ Ob usodi te drame, Slov. N. 1876, 4. — ») Kr. IV. 296. — ") Z Ivanom in Antonom Mazuranidem^ Babukičem, Demetrom, Rakovcem, Vukatinovidem id. — *) Gl. SI. 1868, 63. — •) Slov. Nar. 1868, 41, 42. — ') Slov. Nar. 1868, 43. — •) SI. Nar. 1868, 46. — •) SI. Nar. 1868, 49. — »'») SI. Nar. 1870, 7. — ") Št. 9: Krt, uš, mravlja, figamož, redkva; St. 10, 12, 15, 35 id. — ") SI. Nar. 1870, 71. — ^»j SI. Nar. 1870, 123.
— ") SI. Nar. 1870, 39-48. — ") SI. Nar. 1886, 60. — ") SI. Nar. 1887, 254.
— Dostavi Se: »Volitev poslanca v Kuzarovcu, Ltp. Mat SI. 1868. — ") Istotako: »Mladoletne šege Slovencev kraj Mure«, Nov. 1857, 90, 98; »O virokihc. Nov. 1857; »Narodne povesti«. Novice 1858; »O pisanki in o skrivnostnem pomenu jajc«, Nov. 1858, 125; »Pesem mitične vsebine iz Vrazove zapuščinec, Nov. 1869; »Pri- mula veris«, Nov. 1871; »Zale žene, Nov. 1879. — ") Iz Nov. 1853, 51 pristavi: »Sveto indijsko figovo drevoc. Novice 1855; »Indoslovanska božiča Ealanda«, Nov. 1856. — ") Progr. mariborske gimnazije 1.1858. Pristavi: Korant- Kurent, N. 1855 ; O istrijanskih božanstvih, O božiči Kyhala, O božanstvu Korsa, N. 1856; * O taran-balti sekori, N. 1859; Venetski božanstvi Fon in Gerio, N.1870; Pregina, myth. bitje starih Slovencev, N. 1871 ; Siva, božiča polabskih in čeških Slovanov^ N. 1871, 51 ; Slovenske uganjke in njihov pomen za slovensko mythologijo, N. 1871, 93, 101, 110, 118. — **) Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal stari mesti Virunum in Tevronia? Kelti in Venedi. V Celovcu. 1853. 8**. 24. Ponatis iz gBčele',
— '») Novice 1859. — "j Nov. 1860, 162, 179, 376, 384. — ") Nov. 1863. -
- ) Nov. 1864. — «) Nov. 1867. - ") Nov. 1869.
- ') Pa n no ni ca. Spomeniški list. Svojim prijateljem
ostavil Davorin Trstenjak. Celovec. 1887. 8®. 36.
") N. 1853, 218 (Šaf.) - ") N. 1754: Kje je stal Praetorium Latovicarum? N.1855, 78.— »°) N. 1856, 256, 260, 285; Mesto Petovium-Ptuj-Pettan, N. 1856; Rimsko-slovenska postaja Sabatinec, N. 1856, 360; Suronticum 3, 90. — •*) N.1857, 22, 26, 30; Še enkrat o imenih Hemona in Ljubljana, N. 1858. — «») N. 1859, 387; mansio Longaticus, Vodnikov Spom. 220; Lucus Lugens — cerkniško jezero, N.1863; O stari Akvileji, Slov. Glas. 1867. 239—242; Vižmarje, SI. N. 1876, 10. ") N. 1854, 366, 370, 374. 379 383. 390, 394, 399. — »-•) N. 1855, 346, 350, 355, 358, 362, 369, 374; N. 1857, 218; Suaducius in Suaducia '626, 330, 335.— »*) N.1855, 374, 379. - ") N. 1856, 332; N. 1857, 218. — ") N. 1858, 220; labodska aU lavantinska, N. 1858, 80, 85, 94, 105. — ") N. 1859. — ") Jezic. 1866; N. 1867,
Priloga. 289
10; SloTau 1886, 216. — ^) N. 1868, 298. — *») Kres 1886. — *') Besed. 1870, 69. - *») V§st. 1873, 1. — ♦*) V6st. 1873, 28. — «) V§sl. 1873, 93, 184. — '**) Komentari k zgodoTini SalaSanov, Japodov, Venetov, Ligurov, Skordiskov ligurskih . . m Tauriskov, Ltp. Mat. SI. 1874, 156—179.
^"^ Slovenski elementi v Venetšfiini. Spisal Da- vorin Trstenjak. V Ljubljani. 1874. 8^. 74. V6st 1874. — Ltp. Mat. SI. 1874.
- ') Slovanščina v romanščini. Spisal in založil
Davorin Trstenjak. V Celovcu. 1874. 8^ 79.
^*) Kr. 1883; primeri: >Tudi na gornjem Štajerskem je prebival Slovenec za rimskega vladarstva, Nov. 1853; > Slovanski ostanki« v dolini AnniTers, Kr. 1883.
— •") SI. N. 1879, 89. — ") Zr. 1877. — ") Nov. 1857, 379—390; ta sestavek je bil preveden na češki, hrvatski in ruski jezik; O tisočletnici Cirila in Metodija, Nov. 1862. — ") Nov. 1863. — **) Zlati Vek. 1863. — ") Vod. Spom. 224—227.
— »•) V6st. 1873. — ") Primeri : o nekdajni provinciji Windischgraz, Kr. I. II. — •») Nov. 1880. — *•) Nov. 1881. — •«) Nov. 1881. — ") Slov. Nar. 1877, 55. — •■) Dan. 1875. — ") Sl.Uar. 1868, 2. — ") SI. Nar. 1868, 7.— •') SI. Nar. 1872, 208. — ••) V N. 1852 omenja Trstenjak smrt dveh slov. rodoljubov Fr. Habjanida in Fr. Čeha. — ") Bleiw., Koledar L 1855, 17. — ") Drobt. 1855, 121-131.— ••) Besed. 1871, 91. — '°) Nov. 1862, 333. - ") SI. N. 1869. — ") SI. N. 1870.
— '») SI. N. 1875, 288. - ^*) SI. N. 1876, 32-33. — ) SI. N. 1876, 39—40; Moj pohod pri Kopitarju, Slov. N. 1876, 46: Kopitar ni dal natisniti razprave z vsebino, da so Slovenci uže pred sedemsto leti bivali v svoji sedajni deželi. — ^•) SI. N. 1876, 59. — '^ SI. N. 1876, 70. — ^•) Zora 1872. — ") SI. N. 1878, 261.
— •«) SI. N. 1880, 6. — ") Kres 1883. — •') Kres 1883, 214. - ") Kres 1883, 215. — •*) Kr.l884, Sv. Hieronimus, je-li Slovan? V6st. 1873, 52, 68; V katero ddbo spada stari Kranjski rokopis? Slov. Narod 1870, 90; O zadevah Koemove knjige o porodništvu, SI. N. 1876, 6. — ") Zora 1874, 431. — ") Zora 1874, 12.
— •') Zora 1873, 157. - ") Z. 1873, 45. — ") Z. 1873, 13. — •*>) Z. 1874, 295.
— •") Z. 1873, 31. — •") Z. 1873, 61. — ") Z. 1874, 12; dalje Salvatpr Rosa, Pavlo Veronese, Richard Savage, Calderon de la Barca, Vega Carpio, Z. 1873, 63, 111, 190, 335, 349. - •*) Z. 1873, 78; dodaj »Otok Elbac in »Predmestje Slavjanici v Palermi«, Z. 1873, 256, 304. — ") Z. 1873, 144; »Nekaj iz starih dobrih Casovc, Z. 1873, 19. — ••) Z. 1873, 16; Enaka tvarina, Z. 1873, 11, 128, 302, 309 id. — «0 Slov. 1848, 11. — ••) N. 1848, 67. — ") N.1857; 1858, 64.
— »~) SI. Nar. 1868, 1. Od Voglajne. - ^'»») SI. Nar. 1870, 1, pravi: Priznavamo Ljubljano za sredino, pa ne pripuščamo, da bi samo tam bila politična modrost doma.
€tr. 141 : Fany Hausman. - A. Fekonja, Lj. Zv. 1884, 698.
Str. 142: Peter Musi. — Ign. Cizelj v Slov. Učit. 1875. — Jos. Mam, Jez. XXV.
^) Slovkovar-abecednica za slovenske šole. —
- ) Vodba modrega kmetovanja po Koroškem, Kranj-
skem in Štajerskem. 1854. 8^ 182.
19
2*^0 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Op, Dostavi te-le sestavke: »Kratek poduk v sadjereji, sosebno za šolsko mladino*, gol. Prij. 1864; »Zlate bukve<, Nov. 1846; »Čme bukve«, Nov. 1846;
»Razdelitev občinskih paSaikov.«
< Str. 142: Valentin Orožen. — A. L. v SI. Nar. 1875, 150; 1879, 19. — J. Marn, Jez. XXIV. - J. Stritar, Zv. 1879, 48. — A. Fekoiya: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij, Lj. Zv. 1888. — Pesen: »Mrzel veter tebe žene« je spretno prev61 na nemški jezik Avg. Dimitz v Triglavu 1865.
Valentin Orožnovi Spisi. Zbral in priredil M. Len- dovšek, vikar na Ptuju. Založil Ig. Orožen, korar v Mariboru.
V Celovcu. 1879. 12^ XVI. 237.
Str. 142: Jožef Hašnik. — D. Trstenjak, Kr. 1883. — Ljublj. Zv. 1883. — 3. Marn, Jez. XXIV.
Dobrovo Ijke, zložil in založil Josip Hašnik. Natis iz kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani. 1854.
Str. 142: Dr. Štefan Kočevar. — Razlagova Zora 1852. — D. Trstenjak, Kr. 1883. — Fr. Leveč, Lj. Zvon 1883. — SI. Nar. 1878, 256, 266. — J. Macun, Knjiž. 186—187. — SI. Nar. 1883, 44. — Folnegovičev govor na grobu Kočevar- jevem, SI. Nar. 1883, 52. - Grobni spomenik (zložil Bož. Flegerič), 81. N. 1883, 30.
Slovenska mati. Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarujejo. Spisal dr. Kočevar.
V Ljubljani. 1882. 8^. Natisnila Narodna tiskarna. Založil dr. Kočevar v Celji.
Str. 143: Dr. Matija Prelog. — Jurčič, SI. Nar. 1872, 14. (Ponatis v Ltp. Mat. Slov. 1872. — D. Trstenjak, Zr. 1872. — J. Macun, Knjiž. 127—128. — J. Marn, Jezic. XXV.
^) Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo ohraniti in podaljšati. Spisal veči del po C. Hufelandu in založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru. V Mariboru. 1864. 8^ 271. J. Janžič.
Knjiga je posvečena dr. Miklošiču.
Slovenski Gospodar. Podučiven list za slovensko ljudstvo. Maribor. Izhaja vsaki četrtek v 4^. Tečaj I — V. L. 1867. do srede 1. 1871. Založnik in urednik Matija Prelog.
V mariborski čitalnici je v glediščnih predstavah jako spretno igral humoristične vloge ; priredil je v to svrho igro :
- ) Črni Peter. Kratkočasna igra v jednem dejanju.
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1866. 8^ 58. Janžič.
PrUoga. 291
- ) Zakonska sol. Kratkočasna igra v jednem dejanju.
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1867. 8®. 44. Janžič.
Str, 143—144: Oroslav Caf. - Razlago va Zora 1852. — D. Trslenjak, Zora 1872, 40-41. — Karol Glaser, Gralzer Tagespost 9., 10. Juli 1873. — Vienac 1874. — J. Macun, Zgod. 1883, 112—114. —Božidar Raič, Letop. Mat. Slov. 1878, 72—101. - K. Glaser v Raičevem životopisu, Ltp. Mat. ' Slov. 1888, 1 — 40. — J. Mara, Jezičnik XXIV. 73—79. — K. Glaser: Donesek k zgodovini slovenskih slovnic (govori o predgovoru Cafove neizdane slovnice slovenskega jezika), Slov. Nar. 1876, 100. — ») Bož. Raiči Letop. Mat. Slov. 89. — ') Nov. str. 12. — Opomba. Novice 1845, 31. Naznanil je tudi smrt Simona Juvančiča, N. 1845, 31 ; hkrati pa tudi veselo novico, da se Slomšek trudi osnovati družbo za izdajanje cenejših knjig. — ») Nov. 1845, 68, 71. — *) Nov. 1846, 32—44. — Let 1878, 90 — 92. - Novice 1848, 62—63. — K člankom Gafovim, navedenim T Marnovem in RaiČevem življenjepisu, pristavi še: »Prigodba ranjcega Staniča<, Novice 1848, 62. — ^) Da bi izdelaval Slovar J. Navratil, temu se je protivil Gaf T rezki besedi, ki nas spominja Raičevega sloga, Slovenec 1874, 85 — 86. Novicam je pošiljal besede 1. 1845, :^28: Nabiranje slovenskih imen zelišč naši častitljivi domorodci prav prijazno podpirajo, n. pr. gosp. župnik Medved in J. Caf. — •) Nov. 1851, 208—212; ponatisnila Slov. Bčela 1.1851, 183. — ^)Slov.Bčela 1. 1852, 181, 192—204 ; besede, ki jih navaja tu iz staroindiščine, se ne vjemajo ▼se. — *) Ibid. 221, 287, 303; po mojem mnenju je njegov članek tudi: Zmes rozcansko-ogr&ka str. 319, 349, ki pa ni dokončan. — •) Zora 1872. — V6st. 1873, 3, 36, 55 id.; »Nesrečna igra«^ N. 1845, 144-^-145; »Smešnicac po Zori Dalm., N, 1845, 156.
Robinson mlajši. Knižica predragi slovenski mladini
za uk ino kratek čas, jo iz češkega prepisal Oroslav Cafov.
Zalog Fr. Dirnbock v Gradcu.
Romarskapalica po poti v večnost. Dell. Misionski govori. V Gradci. 1853. 8^ 285. — II. Del. Popolne mol. buk. s poduki in mol. Prepisal (des Christen Pilgerstab) in sestavil O. Caf. V Gradci. 1854. 8^ 416.
Dopisoval je tudi v „Zgodnjo Danico^^ o cerkvenih razmerah, na primer
- ) »Misijon v Girkovcih« na Štajerskem 1. 1850., D. 1850, 87. — »Misijon v Frau-
heimu« na Štajerskem, D. 1850, 114—115. — »Misijon na Orni gori«, D. 1850, 122—123. — Omeni naj se še mali molitvenik:
Svetodenski red in pravila življenja pobož- nega kristjana ali podloge prave pobožnosti. Iz češkega prepisal Orosl. Cafov. Dokladni list k 52. listu „Novic^ 1850.97.
Božidar Eaič.
Str. 144—147: Razlagova Zora 1851. — J. Mam, Jez. XXV. — Ant Raič, Slov. 1886. — Kr. 1886. — Lj. Zv. 1886, 442. — SI. 1886, 128. — S. 1888, 24. —
19*
2}£ Zgodovina slov. slovstva. III. deL
L Mam. SL1886, 128. — SI. Nar. 1888, 128, 130, 133. — Dr. K. Glaser: Spomin oa Bo2. Rai^a, Ed. 1888. - Idem, Ltp. Mat. Slov. 1888. - Bož. Flegerič: Grobni sgommK SI. Nar. 1888, 131. — Dr. J. Vošnjak: Nagrobni govor, SI. Nar. 1888, 134.
- ) Temelj ruskega jezika, protumačeničeskimjezikom
od Vaceslava Hanke, na jugoslovanski jezik prevel Božidar Raič. U Zagrebu. Tiskom i troškom Franje Župana. 1851.
- ) Nov. 1867. — •) Nov. 1869, 20. — Zora V. 161-168, potem še Slov.
Kar. 1868. 37. - *) Zora V. 111-112. — K Marnovim in mojim podatkom pri- stavi Se: >Golombača€, SI. Nar. 1876, 121. — ») Ltp. Mat. Slov. 1878, 187—190.
— •) Odlomek objavljam v Raičevem življenjepisu, Letop. Le. — O Nov. 1856^ 102 id.; SL Glas. 1858, 150, 167, 192-200. — •) Ltp. Mat. Slov. 1869, 86—94.
— •) Letop. 1878, 72—101. — »<») Slov. Nar. 1880, 185, 203-205, 232—235. —
- ^ SI.N. 1881, 261—264; to slovesnost je porabil v prvi vrsti za to, da bi prosta
(iodstvo nagovarjal za 9zediDJeno Slovenijo <. — ) Da bi se posebno ta slovesnost lepo obnesla, se je vsled njegovega nagovarjanja odbor v Ljutomeru uže jedno kto poprej osnoval, SI. N 1882, 34; SL N. 1883, 232—239. - »») SL N.1872, 31.
— **) Str. 80—92. — ") Dopisoval si je z državnim poslancem Vurmom v Olomucu. Prevajal je 1. 1884. na češkem izdan Cirilov življenjepis, pdlo za polo, kakor je iihajala, poslal v dveh mesecih po velikem trudu dovršen prevod družbi sv. Mo- b<N!Ja, ki je pa uže imela jednako delo iz Majarjevih rok in ga je odklonila. Kam je prešel rokopis, se ne v6. — ") Str. 44 — 57. — ") Novice 1859, 68, 69. -^ ") Op. cit. str. 21. — *•) V Celovškem Slovencu št 3; istotako v Družbi sv. Mohora. Op. cit št 13. Ni se sicer popolnem vjemal z nazori, ki so obveljali gled^ na tvarino izdanih knjig; bil je za to, da se naj gleda bolj na strogo znanost, kajti ^nki leposlovnega značaja se mog6 uže po drugi poti spraviti v svet. >Odborniko bi on imenoval narodne starešine v dušnem obziru.c — '") Letop. 1868, 53 — 76; ule v ^Napreju 1863. je pisal lO Prekmurcih in njihovem govoru< št 69—77, posebej o župniku Košiču, rojenem leta 1788. »Kratki navuk vogrskega jezika z& sačetDike .... na vandalska vusta preneseni po Košču Jožefi, gornjo SiniČkom plebanuši. V Gradci. 1833. — Potopisne črtice o poti v MeJjimurje, Slov. 1866^ 81—82.
- ) S 1 v a n 8 1 v o. Spisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik
in Bož. Raič. Založila in na svetlo dala Mat. Slov. 312 — 348.
Leta 1880. je bil naprošen po Matici, da bi uredil Vrazovo zapuSčino, pa mnogobrojni drugI posli mu niso pripuščali, da bi bil prevzel to delo. — ^ SL N. 1869, 15. -r Op. L. 1868. je razvijal »Nazore o sestavljenji naiičnega slovnika slovenskegac (jednega je hotel imeti za Hrvate, jednega pa za Slovence). Ured- ništvo je ugovarjalo, da pr6 ni treba delati take razlike, Slov. Nar. 1868, 99, — I ' ") Slov. 1865, 100; glej Nov. 1861, 252; glej član. Vedrina, SI. N.. 1869, 98. - '*) Labodski škof in naut^ni minister delata proti zakonom, SI. N. 1872, 60j — »«) SI. N. 1873, 45; Slov. 1865, 88. — '•) SI. N. 1870, 89-90.
- ') Slovarček na pomoč narodnemu duhovništvu v slo-
venskem uredo vanju. Spisal in založil B. R. V Mariboru. 1872. Natisnili Fr. Skaza in drugovi.
t
k
I <
Priloga. 293
••) Slov. Nar. 1882, 26-26. - '•) Naprej 1863, 78; Slov. Nar. 1869, 119.
— *0 Slov. Nar. 1869, 95. — ") Slov. 1865. 100; Slov. Nar. 1870, 137; Slov. Nar. 1871. 45, 75; 1881, 18. - ") Slov. Nar. 1869, 100; Slov. Nar. 1872, 22; SL Nar. 1871, 35. — Slov. (Cel.) 1866, 75. - Bleda črtica o Ptuji, Slov. (C.) 1866, 46. — O slovenskih predigah na Ptuju in v Mariboru, Nar. 18f>3, 27. — Tukaj omenimo memogredš podlistek v Slov. 1865, 92, razlagajoč pojmove: Narod, narodnost, rodoljubje; nagovarja Ljutomerčane, naj si ustanovi čital- nico, in govor v Ptujski čitalnici pri besedi na korist stradajočim Istranom, o zgodovini Istre, SI. Nar. 1880, 61. — ") Nov. 1868, 229. - »*) Slov. Nar. 1868; 1869, 108; Slov. 1865, 80. — »*) Slov. Nar. 1881, 31. — ") Slov. Nar. 1881, 18.
— «0 SI. Nar. 1874, 13. — ") SI. Nar. 1880, 150. — ") SI. Nar. 1882, 139. —
- •*) SI. N. 1882, 146. — **) Prišteval se je stranki mladih ih zagovarjal njih načela
v Članku >0 narodno-liberalni stranki<, SI. N. 1872, 118, povdarjaje, da spadajo tudi na Hrvatskem, Češkem, Poljskem k mladi stranki tisti, ki pospešujejo na- predek. — Naš program, SI. N. 1885, 116.
Ivan Macun
Str. 147^148: Wurzbach, Biog. Lex. 44. zv. — J. Macun, Knjiž. 132—136.
— J. Majciger, Kres 1883, 621—625. - Lj. Zv. 1883, 729. — SI. 1883, 174.— Umek - Okiški : Pesem k slovesu, N. 1861, 429. — Lj. Tomšič: H godu blago- rodnega gospoda Ivana Macuna, N. 1863, 30. — ^) Jordan^s Slavische Jahrbiicher, Leipzig 1843.
- ) Slovnica jezika grčkoga. I. Izpitovanja rečih iz
nčmačkoga od dr. Rafaela Ktihnera sa malenimi promčnami prevedena. V Beču. 1853. 8®. 388. — Skladnja jezika grčkoga. V Beču. 8^. 390. — ') Kratka slovnica je- zika nemačkoga. Složena za porabo mladeži gimnazialne. V Beču. 1854. 8®. 154. — Zadače za vežbanj e u jeziku nSmačkom. V Beču. 1854. 8^ 219.
- ) Osman von Gundulič, Oesterr. Biatter fttr lit. Kunst 1847, 118, 123. —
- ) Slov. 1848, 29. — •) D€la V. 1877. 329. Ker se je tu pa tam oporekalo
Cvetju, da pesni niso srečno izbrane, izpregovoril je >Neke besede o moji kresto- matijic v obrambo, Jadr. Slav. 1850, 1. — Sam je naznanil prvi del, Slov. 1850, 5.
) Cvetje j ugoslavj ansko z dodanimi cveti iz drugih slavjanskih vrtov. I. Del. Cvetje slovenskega pesničtva. Zložil Ivan Macun,^ U Trstu. 1850. 8®. XII. 270. Tisk Avstr. Lloyda.
') Kratek pregled slovenske literature sa do- danim riečnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu. 1863. 8^ VIIL 102.
- ) Književna zgodovina Slovenskega Štajerja.
Spisal Ivan Macun. V Gradcu. 1883. 8^ VII. 181.
294 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
6
Glej o tej knjigi: Ljublj. Zv.l883, 402; 1884, 625, 694; Kr. 1883, 327. — »«) Slov. 1848, 4. — ") Slov. 1848, 80. - ") Misli o PremrHJevi »Naberi laških, nemških in slovenskih pogovorov <; pri tej knjigi jet pogrešal pregled starejše hterature; mislim pa, da pri taki praktični knjigi ni . treba slovstvenega pre- gleda. — »») Slov. 1849, 89. — *♦) Glasnik Slov. 1858; 1862, 67—72. Pristavi: Razvitek slovenske slovnice v Književniku I. let — **) Kres. L — "} Zora 1872. — ") Oesterr. Gymn. Zeitschrift 1858.
- ) Theoretisch-praktische Grammatik Čer
illirischen Sprache, wie solche in Kroatien, Slavonien, Dalmatien und der Militargrenze iiblich ist Mit vielen Ge- sprachen undUbungssttLcken und einem Worterverzeichhi8se. Von R. A. Frohlich. IV. Auflage. Bearbeitet und mit Ubungs- stiicken versehen von J. Macun. Wien. Wenedikt. 1865. 8^ VI. 321.
Str. 150: Mihael Žolgar, — *) Lj. Zv. 1890, 186. - J. Mam, Jez. 1892.
■ •
^ . Dr, Josip Kranjec, Str. 150—151: J. Macim, Knjiž. zgodovina Slov. Štajerja. — Slov. 1885.
- )System des oesterreichis.chenallgemeinen
Privatrechtes. Grundriss und Ausfuhrungeh von Dr Josef Krainz, ordentlichen Professor der Rechte in Prag. Aus dessen Nachlass herausgegeben und redigiert von Prof. Dr. L. Pfaff. I. B. Wien. 1885. Mainz. X+482.
Dr, Radoslav Razlag.
Str. 151-^152: J. V. Razlagu,"Nov. 1865, 47. — I. L, Slov. Nar. 1880, 130. Jos. Cimperman, SI. Nar. 1880, 132—134. — *) Slov. Bč. 1850, 125. — ») Slov. Bč. 1852, 142.
') Zvezdice, od Radoslava Razlaga. U Gradcu 1851. 16*^. 108. Tiskom Tancerovim. Mladeži jugoslovanskoj posvetjuje spisatelj.
- ) Zora jugo slavonska. Zabavnik za godinu 1852.
Od Radoslava Razlaga i Ivana Vinkoviča. U.Gradcu. 16®. 178. Tiskom Tancerovim.
^) Zora jugoslavenska, od Radoslava Razlaga. U Za- grebu 1853. 8^ 228. Tiskom i troškom Fr. Zupana. Duhu otca vzajemnosti slavjanske posvetjuje izdavatelj.
•) Ljublj. Cas. 103—104. — '] Nov. 1852. — •) Slov. Bč. 1851, 129. - •) Ib. 125.
Priloga. 295
- ®) P e S m a r i C a. Na svetlo dal in založil dr. J. Razlag, od-
vetnik v Brežicah. V Gradcu 1863. 8^ 208. Natisnil J. Kien- reich. — II. pomnoženi natis v Mariboru, 1872. 16^ 243.
") Nov. 1871. — »') Slov. Prij. 1857. - ") Nov. 1861. 69.
- ) S 1 O V e n S k i Pravnik, to je kratki povzetki postav
in obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov, vlog na sodnije in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, pa tudi odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov na vse občane, posebno pa za občinske župane, pravdosodnike, biljež- nike, sodnike in uradnike sploh na svitlo dal Dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brežicah, čisti dohodek je namenjen naši jugo- slavenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zvezek I.
V Gradcu. 1862. 8^ 160. Natisnil J. A. Kienreich. Vekovečni pravici in slovenskemu narodu posvečuje izdajatelj dr. Razlag.
Str. 153: Ivan Gršak. — J. Macun, Knjiž. 8, 167, 171.
čitalnica. Podučilni listi za slovenski narod. Izdal Ivan Gršak. I. II. zv. V Gradci natisnil Jož. A. Kienreich, 1865. 8«. — III. in IV. zv. 1866.
Str. 154: Simon Eudmaš. — SI. Glas. 1858, 37—39. — SI. Prij. 1858, 448. - J. Mam, Jez. XXIV. — >) L, 76—170 in II., 11-188. — ») Lendovšek, Zbrani spisi Slomškovi, L, 247. — ") >Ozir na dozdanje opravke slavjanskega druStvac, Jadr. Slav. 1850, 1. — RudmaŠ je bil predsednik >Slavjanskemu društvu c pol- drugo leto, N. 1851, 18.
Str. 154: Karol Robida. — Slov. 1874, 97. — J. Mam, Jez. XXIV. — Kol. Moh. 1879.
Zdravo telo narbolši blago, ali nauk zdravje ohraniti. Spisal P. K. Robida, benediktinar in c. kr. učitelj matematike. V Celovci. 1846. 8®. 143. Natisnil in prodaja J. Leon.
- ) Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka,
poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Sestavil K. Robida.
V Celovcu 1854. 12«. XIII. 240. J. Leon.
- ) Domače živinozdravstvo v boleznih konj, go-
vedja, ovac, prašičev, koz in psov ali nauk, kako mora kme- tovavec svojo živino rediti, ji streči, jo krmiti in ozdravljati. Po nemško spisal J. N. Rohlves. Od Potsdamskega kmetij- skega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. Poslov- Ijena (poslovenjena ?) po XIX. natisu. S štirimi podobami.
V Celovcu 1856. 8«. VIII. 243.
296 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Naravoslovje alj Fizika, po domače zložil K. Robida, učitel. V Ljubljani 1849. 8^ 123. Nat. J. Blaznik. Primerj. Nov. 1849. 167.
V nemškem jeziku je spisal: Geistlicher FUhrer der Jugend. 1846.
— Entwicklungsgang der Physik von den aitesten Zeiten bis auf die Gegenwart: »Vibrationstheorie der Eiektricitatc, >Magnetismus<, >6ruDdsaetze der naturgemasseo Atomistikc, v programih celovške gimnazije v 1. 1854, 1857^ 1858, 1860. Po teh delih zaslovel je tudi izven domovine.
Matija Majar.
Str. 151—156: Razlagova Zora, 1852. - J. Marn, Jezičnik, XXVI., 37—40.
— Slovan 1884, 211. — Edinost 1882, 72. — Banket na čast slovenskemu pisa- telju Matiju Majarju, Slovan 1885, 311. — J. pl. Kleinmayr: Matija Ziljski. Črta a sedanje zgodovine koroških Slovencev (dva podlistka v SI. Narodu 1. 1874). — ^omin na Dirizem (podlistek v SI. Nar. 1. 1876). — Spomnimo se naših mož (podlistek v Edinosti 1. 1882). - Ljub. Zvon 1892, 563. — Dom in Svet 1893, 6,, 6., 7. — Koledar družbe sv. Mohorja 1895, 12.
- ) PavleHraftovfki. Srezha Boga prav fposnati. Poveft
is pifem Kr. Shmida, poslovenil Matija Majr-Silan. . ») Kolo VI. zv. 1847.
- ) Pesmarica cerkevna, ali svete pesme, ki jih poj6
ilirski Slovenci na Štajarskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven pot, zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu. V Celovcu. 1846. Natisnil in založil Janez Leon. 12^ 236.
^) Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matija Majar. V Ljublani leta 1850. Natisnil J. Blaznik. 8®. 51. — Spisovnik za Slovence. Spisal Matija Majar. U Celovcu. Natisnil J. Leon. 1850. 8^ 68.
^) Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Spisal Matija Majer. Nat. J. Blaznik. 1848. 8^ 130.
•) Sveta Brata Ciril i Metod slavjanska apostola i osno- vatelja slovstva slavjanskega. TisučlStni spomšn na l6to 1863. Spisal Matija Majar-Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1864. 8**. XI. 176.
') Uzajemni pravopis slavjanski, to je: Uza- jemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Spisal i na svštlo izdal Matija Majar Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1865: 8^ XIV. 237.
Priloga. 297
8\
') Slovnica ruska za Slovence. Spisal Matija Majar. Tisk na Dunaju pri oo. Mehitaristih. 1867. Založil G. Blaž, trgovec v Reki. 8^ 172.
•) Slavjan. časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvetljene. Vreduje i na svetlo dava Matija Majar, dopisni član srpskog učenog društva v Beogradu, so- trudnik Imperatorskago občestva Ijubitelej estestvoznanja, antropologji i etnografii, i dejstviteljnij člen občestva Ijubi- telej rossijskoj slovesnosti pri Imperatorskom Moskovskem universitetš. I. 1873. — H. 1874. — III. 1875.
^^1 Sveta brata Ciril in Metod slovanska apostola. Spisal Matija Majar-Ziljski, duhoven Krške škofije. V tisuč- letni spomin smrti sv. Metoda. Izdala in založila družba sve- tega Mohora v Celovci. 1885. Tisk družbe sv. Mohora. 8®. 79. S 26. podobami.
Andrej Einspieler.
Str. 157--158: Kr. 1882, 645-61. — Fr. Leveč, Lj. Z. 1882, 756—68. — Andr. Kalan, Einspieler - Zlatomašnik, spominska knjižica. V Ljubljani 1887. 8**. 104. — J. Bile, Slavospev, SI. 1887, 188; S. Gregorčič, SI. 196; E. Krek, SI. 209. — Zazula, SI. 1888, 12. — SI. N. 1888, 12—19. — Koledar Družbe sv. Moh. 1888 #
(s podobo). — J. Sovran, Dom in Svet 1888. - Nov. 1888, 28—76. — Klein- iiiayer, S. 1887. — *) Vienac 1883, 48 — 49. — ') Marnovim podatkom Še pristavi: >Zahteve na učitelje in zahteve učiteljev na vlado. c Slov. 1849, 8, 36. — Učitelji morajo znati slovenski, Slov. 1849, 36-38. — ») Slov. 1849, 66-67. — *) Slov. 1849, 92—95. — ^) Slov. 1849, 45, 49, 56, 68. — •) SI. Bčela, II., 25, 39, 56, 73, 89, 114, 137, 154.
') Šolski prijatelj. Celovec' J. Leon. 1852—55.
') Slovenski Prijatelj, časopis za cerkev, šolo in dom. 1856.
- ) Razlaganje ker šanskega nauka. Spisala J. Škofic
in J. Volčič. — Tu še omenimo : Jedro katolškega nauka ali ves keršanski nauk v 70 keršanskih naukih. Spisal in za- ložil Andrej Einspieler, knezošk.-duh. svetovalec in profesor na C. kr. realki. V Celovcu. 1«73. 8^. 568. Tisk družbe sv. Mo- hora. — Lavretanske litanije.
- <*) Slovenec. Političen list. L tečaj 1. 1865. Odgo-
vorni urednik J. Božič. Lastnik Andrej Einspieler. List je bil pisan v katolškem duhu ; 1. 1866. v II. tečaju izhajal je trikrat na teden, v III. tečaju s št. 47. je nehal izhajati.
r-.-i. -■
298 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
- ) Političen katekizem za Slovence. 8^ 64. —
Drugi natis 1. 1873. 8^. 48. Izdal in založil odbor katol. konst. društva v Celovcu.
To je ponatis Einspielerjevih člankov v Slovencu. 1865.
67 — 73. Govori o dveh točkah : a) Kaj mora vsak politično
podučen Slovenec vedeti; b) Kaj mora vsak pošten domorodec storiti.
") M i r. Političen list za koroške Slovence. Izdajati ga je začel leta 1882. dvakrat na mesec; list še zdaj dobro napreduje.
Dr. Fran Miklošič.
Str. 160^166: J. Navratil, Kol. Moh. 1884 (s podobo). — Neven, Zagreb 1854. — Leipziger illustr. Zeitung 1863 (s podobo). — NaučnJ Slovnlk 1868. — Allg. deutsche Realencykl. Leipzig 1867, X. B. — G. v. Wurzbach, Biographisches Lexicon. Wien 1868. — Neues Gonversatiotislexicon Meyer XI. B. — Ant. Trste^jak, Letopis Mat. Slov. 1882—1883. — Miklošičeva slavnost, Lj. Zv. 1883, 342, 603, 729, 802. — Miklošičevi čestilci, Lj. Zv. 1884. — Ant. Kragelj, K Miklošičevim spisom, Lj. Zv. 1884, 310. — - Dr. Murko, Miklošičeva najnovejša dela, Lj. Z. 1886, 248, 300. — . Miklošičevo odlikovanje, Lj. Zv. 1889. — Dr. Oblak, Dr. Fr. Miklošič, Lj. Zv. 1890. — Miklošičev večer v slovenskem seminaru, Lj. Zv. 1891, 244. — Vienac o Miklošiču, Lj. Zv. 1891, 245. - Politik (Prag) 1891, 112. — G. Gjor- gjevič, Prosvetni Glas kraljevine srbske 1891, 170—80. — Dr. Murko, Letopis Mat. Slov. 1891. — Presse 1891, 75. — Dr. Bystron, Athenaum (Var$ava) 1891. — Prof. F. Florinskij, Univers. Izv. Kiev 1891, 4-13.
^) Radices li nguae Slo venicae veteris dialecti. Lipsiae. 1845.
^) Entgegnun.g-en auf Herrn Hanka^s Albernheiten und Ltigen.
- ) Altslo venische Formenlehre in Paradigmen
mit Texten aus glagolitischen Accellen. Wien. 1874.
- ) Chrestomathia palaeoslo venica. Vindobonae.
1854. 8^ 92.,— IL izdaja. 1861. 8^ 114.
^) V ergleichende Lautlehre der slavischen Sprachen. Von der kaiserlichen Akademie der Wissen- schaften gekronte Preisschrift. Wien. 1852. XVL 548.
•) Vergle ic hen de S t am mb ildu ngs lehr e der slavischen Sprachen. Herausgegeben mit Untersttttzung der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften zu Wien. 1875. 8®. XXIV. 504. — Vergleichende Formenlehre der
Priloga. 299
slavi schen Sprachen. 1856. 8**. XVI. 582. — H. izdaja 1875. — Vergleichende Syntax der slavischen Sprachen. Wien. 1868—1874.8**. Xn. 896. (S podporo ce- Barske akademije znanosti.)
') Glagolitisches. Ersch und Gruber^s Allg. Encykl. Leipzig. 1859. — Die christliche Termino- logi e der slavischen Sprachen. Denkschr. XXIV. 1—58.
^) Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosniae, Ragusii. Vindobonae. 1858.
•) Denkschr. I. — »») Denkschr. VIII. - ") Denkschr. IX. — ") Denk- schr. X. — ") Denkschr. XIV. — ") Denkschr. XVII. - ") Denkschr. XIV. — ") Denkschr. XV. - ") Denkschr. XVIII. - ") Denkschr. XXVn. - ") Denk- schr. XXVIII. — ^) Denkschr. XXIX. - ") Silzungsber. LXII. — ") LXII. — »») LXVIII. — '"j LXXIVII. — «) Slav.Bibl. 1851. - '•) Kuhn, Beilr. X. — »O Ibid. — ") Pristavi : Serbische Epik, Oesterr. Revue 1863.
Anton Janešič.
Str. 171-176: A. Umek-Oki§ki v Besed. 1869, 145-147. — Davorin Trstenjak, SI. N. 1869, 116. - Janez Majciger, SI. N. 1869, 118. -- Dan. 1869, 211. — Antonu Janežiču, Bes. 69. — L. Ferčnik, Večernice 1870. — —m — v, Lese, rojstni kraj A. Janežiča, SI. N. 1867, 167. — Slov. Prij. 1876, 230—236 (govor Andr. Einspielerja ob priliki Janežičeve slovesnosti 13. avgusta 1876). — Andr. Einspieler, Koled. 1878, 152 — 154. — Slovesnost Janežičeva, Slov. 1876, 181, 185, 187—189 (Stritarjev Sonet in L. Pesjakove Pesem). — J. Cimperman, V spomin A. Janežiču, SI. N. 1876, 181. — SI. 1876, 96. — J. Pajk, Zora 1876, 263, 277, 308, 321. — J. Mam, Jez. XXV., 1—18. — J. Stritar, V spomin pokoj- nemu A. Janežiču, Z. 1876. (Povdarja njegovo nesebičnost.) — Sklepi Družbe sv. Mohorja zastran Janežičevega spomenika, Bes. 1869, 161. — Prijateljeve črtice iz Janežičevega življenja, Bes. 1870.
- ) Kurzer leichtfasslicher Unterricht in
der slovenisdhen Sprache. Fiir Deutsche nach Dr. Fr. Ahn^s bekannter Lehrmethode bearbeitet, nebst einer kurzen Formenlehre. Von Anton Janežič. Erster Kiirsus. Kla- genfurt. 1849. 8^ 176. Verlag J. Sigmund. Druck A. Pichler^s Wittwe in Wien.
- )Vollstandiges Ta8chenworterbuchder
slovenischen und deutschen Sprache. Von Anton Janežič, offentlichem Docenten der slovenischen Sprache am k. k. Gjmnasium. Deutsch-slovenischer Theil. Klagenfurt. 1850. 16^ 630. Verlag J. Sigmund (Eduard Siegel). — P o-
Zgodovina slov. slovstva. III. del.
polni Ročni Slovar slovenskega in nemškega j o ^ i k a. Spisal Anton Janežič, začasni učitelj slovenščine v (•olovcu. Slovensko-nemški del. V Celovcu. 1851. 16®. 554.
') Deutsch-slovenisches Taschenvvčrter- b u C h fiir Schule und Haus. Von Ant. Janežič, Professor an (ler k. k. Oberrealschule. Zweite umgearbeitete und vermehrte Auflage. Klagenfurt. 1867. 16**. 923. E. Liegel. J. Blasnik.
- ) SlovenskaSlovnicas kratkim pregledom
Slovenskega Slovstva ter z malim Cirilskim in Glagoliškim Berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V Celovcu. 1854. 8^ 187. E. Liegel.
- ) Cvetje slovanskega naroda. Slovenske na-
rodne pesmi, prislovice in zastavice. Izdaja Anton Janežič. Perva knjižica. V Celovcu 1852. 16**. 1896. Kleinmayr.
") Cvet slovenske poezije. S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Na svitlo dal Anton Janežič, c. kr. učitelj ria visi realki. V Celovcu. 1861. 8**. 117. J. Leon.
"') C v e t n i k. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton Janežič, c. kr. profesor na visi realki. Pervi del. V Celovcu. 1865. 8**. 168. Založila družba sv. Mohora. — H. izd. 1. 1867. J. Leon. -~ Drugi del. 1867. 8**. 174.
- j Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za
više gimnazije in realke. Sestavil Anton Janežič, c. kr. pro- fesor na visi realki. V Celovcu. 1868. 8**. 380. E. Liegel.
- ) Slovenska Bčela. Podučen in kratkočasen list.
Na svitlo izdajana s pomočjo več rodoljubov. Pervi tečaj. Pervi zvezek. V Celovcu. 1850. 8^ 192. Fr. pl. Kleinmayr.
^^) Glasnik slovenskega slovstva. Slovencam za poduk in kratek čas. Izdal Anton Janežič, zač. učitelj slo- venščine in nemščine, zgodovine in zemljepisja na c. kr. gimnaziji in realki v Celovcu. Pervi zvezek. V Celovcu. 1854. 8^ 80. J. Leon.
'^) Glasnik Slovenski. List za literaturo in umetnost. Vredil in izdal Anton Janežič, c. kr. učitelj viših realnih šol. Pervi zvezek. V Celovcu. 1858. 8^ 192. J. Leon. — Drugi
e\r\ J
Priloga. 301
Drugi letnik ima naslov: OlasnikSlovenski. Lepoznansko- podučen list. 1859. Zvezek po 190 in 195 str. Izhajal je do leta 1868.; preobilica zaostankov pa tudi marsikatera izkušnja je izdajatelja prisilila, da je ustavil izdavo »Slovenskega Glasnikacc za drugo polletje. Prvi dve leti izhajal je po dvakrat na mesec, od 5. zv. prvi dan vsacega mesca, od IV. tečaja trikrat na mesec, 5., 15., 25. vselej pol pole velike oblike, od V. tečaja zopet prvi dan vsacega mesca po 2 — 3 pole, leta 1866. zopet trikrat na mesec.
^*) Cvetje iz domačih in ptujih logov. Pervi zvezek. »Maria Stuart.« Tragedija v 5. djanjih. Spisal Fri- derik Schiller. Poslovenil France Cegnar. J. Leon. V Celovcu. 1861. 16^ 223. — I. Šestka 1862. 1.) »Viljem Teli.« Spisal Miroslav Schiller. Posl. Fr. Cegnar. V Celovcu. 208. Leon. — 2.) »Platonov Kriton in Apologija«. Iz grščine poslovenil Ivan Božič, 78. — 3.) »Babica.« Obrazi iz življenja na kmetih. Spisala po češki Božena Nemcova. Posl. Fr. Cegnar. 297. — 4.) »Ksenofontovih spominov na Sokrata čvetere bukve« (Me- morabilia). Poslovenil P. Ladislav Hrovat. 158. — Šestka 11. 1863. 1.) »Na sveti večer o polnoči.« Epična pesem v treh spevih. Zložil Gr. Krek. 55. — 2.) »Publija Marona Virgilija Georgikon«, to je: Poljedelstvo, čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic 118. — 3.) »Sofoklov Ajant« Žaloigra, ki jo je iz grščine poslovenil Krdčmanov Matija (Valjdvec) 87. — 4.) »Kitica Andersonovih pravljic« Poslovenil Fr. Erjavec. 78. 5.) »Veronika Deseniška.« Epična pesem v XV. spevih. Zložil J. Frankolski, kmet v Crešencah. 79. — 6.) »Slovanska blago- vestnika sveta Ciril in Metod.« Prigodba in povesti v spevih. Zložil Anton Umek. 52. — Šestka HI. 1864. 1.) »Družina Alvaredova.« Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan Caballero. Iz Španskega poslovenil Janez Parapat. 163. — 2.) »Pervenci.« Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani 80. J. Blaznik. — 3.) »Izmael-Bej.« Vzhodna povest. V ruščini zložil Mihael Lermontov. Poslovenil Janez Vesnin. V Celovcu 88. — 4.) »Agapija.« Obraz iz jugoslavenske zgodovine. V češčini spisal Fr. Chocholaušek. Poslovenil Podgoričan 80. — Šestka IV. 1865. 1.) »Pesmi.« Zložil Anton Umek - Okiški 173. — 2.) »Kirdžali.« Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Čaj- kovski. Poslovenil Podgoričan. 318. — 3.) »Živalstvo.« Pri- rodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokornjr.
ono Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na kr. viš. realki v Zagrebu. 1864. 8* 165. Leon. — 4.) »Rastlinstvo.« Prirodopis za niže gimnazije in realke.« Spisal N. Pokomy. Poslovenil Ivan Tušek. 1864. 8®. 123. — Šestka V. 1866. 1.) »Tomaž Mor.« Žalostna igra v petih djanjih. Spisal Silvio Pellico. Poslovenil J. Križaj-Severjev. 1866. 16^. 96. — 2 ) »Slovo o polku Igo- rove.« Iz staroruskega poslovenil in razložil M. Pleteršnik 24.
3.) »Deseti brat.« Izvirni roman. Spisal J Jurčič. 278. —
4) »Zora in Solnce.« Pripovedna pesem v treh djanjih. Zložil M. Valjavec. 80. — Šestka VI. 1867. »Cvet in sad.« Izviren roman. Spisal J. Jurčič. Roman sega do str. 160 nedokončan. S tem je nehala nedovršena 6. šestka »Cvetja iz domačih in ptujih logov.«
Slovenska koleda za leto 1858. ; slovenskemu ljudstvu v poduk in razveseljevanje. Vredil Anton Janežič, C. kr. učitelj višjih realnih šol. Izdalo društvo sv. Mohora.
V Celovcu.
Zgodovinski Katekizem, ali keršansko-katoliški nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in dom. V nemškem jeziku sestavil Janez Ev. Schmidt, katehet na dekliškej šoli v Solnogradu. S pomočjo nekaterih slo- venskih domorodcev poslovenil in izdal Anton Janežič. I. zv.
V Celovcu. 1853. 8^ 286. — II. zv. 1853. 8^ 335. — IH. zv. 1853. 8^ 332.
Josip Mam.
Str. 176—178: Jaka Pfemisl, Nov. 1868, 94. — A. Kalan, Dom in Svet 1891. — Učit Tov. 1893. — Fr. Leveč, Ltp. Mat. SI. — *) V6d. 1849, 42. — ») Vfid. 1849, 121—123. — ') Ib. — *) V6d. 1850. — *) Slovenskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotni dom in razmere 1860. L; Slovnice slovenskega jezika 1861. leta; Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemški prof. Petruzzi, po svoje predelal slovenski prof. Metelko. 1864.1.; pristavi: Slov. 1881, 125. —
•) Zlati vek. Ljubljana. 1863. 8^ 293.
Blagovestnik starega testamenta; nekateri viri prave učenosti, Dan. 1868, 392; Tisučletnica Cirila in Metoda, Danica 1869, 46, 77; Združenje kristijanov. Dan. 1869, 100.
') Kratka staroslovenska slovnica. Celovec. 1863. 8^ 60. Doklada Slov. Glas.
•) SI. 1874, 68. — ») SI. 1867, 6. — '°) SI. 1875, 7. — ") SI. 1875, 10. — ") SI. 1876, 99-101. - ") SI. 1874, 4. — »*) SI. 1880, 107; dostavi: >0 časni-
Priloga. 303
karstvn zlasti liberalnem«, govor v katol. pol. drugtvu dnč 8. februvaga 1874., Dan. 1874. — '«) SI. 1877, 5 (uvodni članek). - ") Biti slovenske id., 81. 1881,1 (uvodni članek). — ") 81. 1880, 118. - ") Katoličan gre na dan, SI. 1880.
") Kopitarjeva Spomenica. VredilJos. Mam. Ljub- ljana. 1880. 8^. 188.
Str. 179: Anton Olihan. - Slov. Glas. 1860, 188. — Nov. 1860, 159. — Dragotin v Nov. 1862. — J. Marn, Jez. XVII. - *) Nov. 1846. — ») Drobt. 1852.
— ») Drobt. 1856.
^) Oče naš in deset božjih zapovedi, razložil Alban Stole. Poslovenil Anton Oliban. U prid afrikanskega misijona. U Ljubljani. 1854. 8®. 296. S škofijskim pritrjenjem. Natisnil in založil Jožef Blaznik. «) Nov. 1851.
France Cegnar.
Str. 179: L. Ž.(vab), Kol. Trst 1884. — Ljublj. List 1884. — Cegnarjeva slavnost, Ed. 1883, 98. — Dr. K. Glaser, Dom in Svet 1892. — ») Objavljena, Nov. 1856, 354. — V to dobo spada tudi Čestitka Kersniku, njegoven^u bivšemu učitelju, z naslovom: »Kersni žarki« id. v Sloveniji 1849; Nov. 1849, 609. — ») Slov. 1849, 25. - ») Št. 16. — *) Slov. 1849, 88; N. 1855, 404; dalje: »Pokope, M. Obrenovič, »Pad Bosnec, »Lazar«, »Krvolok«, »Zlata deklica alj začaran kralj«; Simeun Milotinovič, »Vstanek srbski«, »CmiJuri« vse v Slov. 1848 — 1849.
— *) N. 1852, 21—33; ni res, da bi bil to pesmico prevšl v Pazinu, kakor trdi 2vab. — •) N. 1855, 340; jednako »Pad Bosne«, Slov. 1848, 88. — ') N. 1856, 60, 112, 285, 318; »Učenec«, N. 1857, 360. — •) Pristavi Se: »Različne misli.«
•) Pesmi. Zložil France Cegnar. V Celovcu. 1860. 12*».
Natisnil J. Leon.
- °) Slov. 1848, 36. — ") Slov. 1850, 2-4 v distihih; v tej pesni je rabU
jeden pridevnik po samostalnikov! sklanji, kar kaže tudi na vpliv srbščine. —
- ») Slov. 1849, 87. — ") Slov. 1849, 56. - ") Maria Stuart, in - ") Viljem Teli,
glej Anton Janežič, Cvetje id.
") Vale n staj n. Dramatično delo. Spisal Miroslav Šiler.
Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Založila tržaška čitalnica.
Tisk austr. Lloyda. 1866. 8^ 421.
") Babica. (Glej Janežič Cvetje.)
") Je-li nam treba kritike, Slov. Glasnik 1858, II. 139; Nov. 1858, 36. — ") Slov. Glas. 1859. - '°) Slov. Glasnik 1860, 46-74. — »») Ed. 1882, 50. — ^ Ed. 1882, 40. — ") Ed. 1887, 78. — ") Ed. 1887, 84. Pristavi; »Slavospev Mažgonu«, Slov. 1849, 69; Nov. 1852, 43; >V spomin frančiškana Jakiča«, Nov. 1857, 244. — '*) Lj. čas. 1851, 32. — •) Sv6t, kak6 bi se pomagalo našemu slovstvu, Nov. 1863, 359—360. — Op. O gledališčni igri »Rodoljubi«, prevedeni iz češčine, pravi L. Žvab, da rokopis shranjuje morda ljubljanska knjižnica; temu ni tako; natisnena je v Ljublj. Čas. 1851, 7—45.
gm Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Str. 182: Franc Jeriša. — J. Marn, Jez. XVII. — G. Krek, Slov. Gl. 1859.
— Lj. Zv. 1887. — *) Bleiweis, Kol. ~ ') Nov. 1855. Razgovornost rusovska ib. Ruski malarji na kmetih, Slov.Gl. 1860. — ') Nov. 1856. Pristavi: »Gora Tabor«, Nov. 1855; >Utrinki«, Slov. Glas. 1858.
«
Anton Umek,
Str, 183: Fr. Leveč, Blazemu prijatelju, Torbica 1862. — J. Sibijanskij, Črtica o Antonu Umeicu, Bes. 1871. — Fr. Gimperjiian, V spomin Ant. Umeka.
— ") Dan. 1868: >Zvezda na morju« = >Ave Maris Stella«, Dan. 1859.
- ) Slovenska blagovestnika id. (Glej Janežič,
Cvetje id.)
8) Abuna Soliman. Zložil Anton Umek-Okiški. V Ljubljani. J. Blaznik 1863. 8^ 204.
•) Dan. 1868. — «) Dan. 1859. — •) Dan. 1860. - ^ Novice 1861. - •) Nov. 1862.
•) Pesmi. Zložil Anton Umek-Okiški. Na svetlo dalo uredništvo »Slovenskega Glasnika«. Natisnil J. Blaznik 1865. 12^ 175.
Simon Jenko.
Str. 184: A. Janežič, SI. Glas. 1865, 27. — P. v Novicah 1865, 3, 4. — B. Miran: Lit. pog., Zbr. spisi V. 116—123. — J. Pajk: Beseda o S. Jenku, Zbr. spisi 1872, 195-202. — 81. N. 1872, 15; 1879, 86. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1879.
— M. Lazar, Jenkovih poezij rokopis, Lj. Zv. 1882, 504. — J. Jenko, Iz zapuščine pesnika Jenka, Kr. 1886, 1—15.
^) Pesmi. Zložil Simon Jenko. Ljubljana. J. Giontini. 1865. m. 8^
^) Pesmi. Zložil Simon Jenko. Za tisek priredil Anton Funtek. Ilustrovanje zvršila J. Kobilca. I. V Ljubljani. Založil Oton Fischer. 1896.
Janez Bile.
str, 187: Jos. Marn, Jez. - *) Nov. 1856. Pristavi: >Kočani€, Nov. 1856; >Trsački grade, Nov. 1857; >Na Mune<; podlistek v Slovencu 1875: >Bistrica in Trnovo«, Dom in Svet 1892. — ") »Tri dni v Cerknici«, Slov. Gl 1862; o Matiji Lebanu je tudi v nekem letniku nNovic" sestavil življenjepisne črtice. — *) No- vice 1856; dostavi: Spomini na Oglej, Dan. 1877. — *) JanežiČeva Koleda 1859. Nabiral je tudi narodno blago, n. pr. >Pravljica o Kurentu«, Nov. 1857. — K nje- govim prozaičnim spisom dostavi še dva življenjepisa: Fr. Bile, duhovnik, pisatelj, domorodec. Kol. Moh. 1864. — Ant. pl. Valenčič, c. kr. gen. major, Kol. Mob. 1895, ter »Pompeji nekdaj in sedaj«, Dan. 1891.
Priloga. 305
- ) Bogomir, mladi puščavnik. Pripovest za otroško
mladost in njene prijatelje. Poleg Krištofa Šmida. S 6 podo- bami. V Celovcu 1867. 8^ 78. J. Leon. — Sveti večer. Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Šmid. Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. V Celovcu 1867. 8®. 97. J. Leon.
•) Zlati Vek 1863. Pristavi: Tisočletnica sv. Metodija 5. julija 1885, Si. 188^.
') Prestave najlepših himen sv. cerkve. I. del. V Ljubljani 1869. - H. del. V Ljubljani 1881.
- ) Pervenci. Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani. 1864.
Natisnil J. Blaznik. 12^ 104.
- ) Dan. 1868, 17—234. Pristavi: >Sveta družina« po J. B. Zaleskem, poljskem
pesniku, Dan. 1887. Vseh pesnij in prevodov v ^Danici^ ne naStevamo, ker jih je mnogo, tudi se nahajajo tam prevodi iz latinščine ali nemščine.
- ®) Smrt Smail-Age Čengica. Po Ivanu Mažuraniču
poslovenil Janez Bile. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1870. m. 12^ 54.
Slavospevi ali nagrobni venčki: Nadškofu Andr. Gollmajerju o zlati maši, Dan. 1871. — Verni Slovenci Piju IX., SI. 1874; 1877. - KnezoSkofu J. Krizo- stomu, SI. 1875. — Valent. Vodniku, SI. 1875. — Knezoškofu Jak. Misiji, SI. 1884. — Andr. Einspielerju, SI. 1887. — Luki Jeranu, Nov. 1882; SI. 1895, 1896. — Karolu Klunu, SI. 1896. — Avstrijanskim romarjem v Lourdes, SI. 1886. — Slovanskim romarjem v Rim, Dan. 1893. — Tržaškim srebrnomašnikom 1893 v Podgrajah, SI. in Dan. 1893. — Sv. Očetu Leonu XIII., SI. 1893. — Pozdrav katoli- škemu shodu, SI. 1892. — O veselem prihodu Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa v Ljubljano, SI. 1883.
Ferdo Kočevar- Žavčanin.
Str. 190: A. Kos- Cestnikov, SI. Nar. 1878, 268. — J. Mam, Jez. XXV. — ») Nov. 1855. — *) Vod. Spom. str. 195; Slov. Glas. 1868; Slov. Gosp. 1868. — •) Nov. 1868. - ^) Nov. 1868.
^) Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemeni- tenje Teharčanov. Spisal po narodni pripovedki iz srede pet- najstega stoletja Ferdo Kočevar. V Zagrebu. 1859. 8^ 128. K. Albrecht.
•) Slov. Glas. 1859, 50-57. — ') Slov. Glas. 1866. — •) SI. N. 1869. - •) N. 1860; Slovenci na Hrvaškem, SI. N. 1870, 1871, 49; Kupčija na Hrvaškem, SI. Nar. 1870; Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. — ***) Slov. Glas. 1867, 218, 278, 343, 360. — ") Nov. 1858. — »») Nov. 1861, 41; »Slovenski dolžni liste, SI. N. 1873; »Vramecz«, slovensi^a bibliografična rariteta, SI. N. 1874 ; »Slovenska zvezdna imena«, Zora 1872. — - "; N. 1861, 390, 400; Pomenki o naših literarnih
20
306 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
zadevah, Slov. Glas. 1868, 66, 145. — ") N. 1857, 75. Dostavi : >Matice ilirske zasluge za izdavanje hrv. klasikovc, SI. N. 1870, 120—121; >Zgodovinska zveza Slovencev in Hrvatov«, SI. N. 1868, 67; >Na Kraljevo v Zagrebu«, SI. N. 1869, 78—80; >BurkIarije iz Zagreba«, SI. N. 1872, 5—13; »Dva tiča«, SI. N. 1873, 27 ; »Lov na narodne pesmi v zagrebški okolici«, SI. N. 1873, 98—99; »Jugoslavija«, slika Salghetti-Drioljja ne ugaja, SI. N. 1874, 40—41. Dostavi: »Ljubljanski program«, SI. N. 1871, 2—20.
•
- ^) Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Sloven-
skemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar. (Slov. Večer- nice.) V Celovcu. 1872. 8^ 215.
Janko P. Vijanski (Pukmeister).
Str, 191: Š.: V spomin J. P. Vijanskemu njegovi prijatlji, Nov. 1862. — J. Marn, Jez. XXIV. — ^ Nov. 1857, 1858. — ') Nov. 1858. — ') SI. Prij. 1857. — *) Ibid. — ') Nov. 1857. — •) Nov. 1859. — ') Nov. 1857. — •) Nov. 1858. - ») Nov. 1859.
^^) Nanos. Slovenski 'zabavnik za leto 1862. Izdal Janko P. Vijanski. V Ljubljani. 1862. 16^ 294. J. R. Milic.
Janez Trdina.
Str. 192 \ J. Mam, Jezičnik 1892. - *) Slov. 1849, 140. — ') Slov. 1860. K Marnovim podatkom pristavi: >0d zlatega jabelka«. Slov. 1849, 69 — 72. —
- ) Nov. 1860. — '•) Slovan 1885-1887. — ^) Ljublj. Cas. 1850. — •) Nov. 1861.
I Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez Trdina. Izdala in založila Matica Slovenska. Ljubljana. 1866. 8^ 144.
Dr. Gregor Krek,
Str. 193: Fr. Brunet, Slov. 1884 (s podobo). - Svetozor 1882. — *) Slov. Glas. 1858, 58. — ') Slov. Glas. 1862. — ») Slov. Glas. 1858. — ^) >Na boj«, SI. G1.1862. Pristavi: >Želje«, 149; SI. Gl. 1864, 69; »Nedolžnemu očesu« 208.
^) P e S m i. Zložil Gregor Krek. Celovec 1862. 8**. 125.
•) Na sveti večer o polnoči. {Glej yyCvetje" id.)
') Einleitung in die slavische Literaturge- schichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifziige von Dr. Gregor Krek etc. Graz. 1874. Verlag von Leuschner & Lubensky. — Zweite voUig neubearbeitete und erweiterte Auflage. 1887. 8^ XI. 886.
") Nov. 1858. - ») Nov. 1858, 244. — '°) Nov. 1858, 298-294. — ") Slov. Nar. 1873, 137—144. Pristavi: »O važnosti tradicijonalnega slovstva«, Zr. 1872.
Priloga. 307
t«
^^ Slavische Anthologie. In deutschen Ubersetzungen. Mit Einleitung von Gregor Krek. Stuttgart. Verlag der J. G. Gotta'schen Buchhandlung Nachfolger.
Str. 195 : Jakoh GomiUak. — *) Slov. Glas. 1866, 81 ; Koled. Moh. 1883. Dostavi: »Pesem na ptujem«, SI. Glas. 1866, 13; »Bog je moj ščite, SI. Gl. 1866, 385. — ') Slov. Glas. 1863; Slov. Gospodar v letnikih 1869-1876 ima Se več jednakih sestavkov. — ») Več. Moh. 1866. — *) Nov. 1862 in Slov. Glas. 1862. V Novicah 1865 ima lep sestavek »o volkodlaku«. — *) Zr. 1875. — •) Koled. Moh. 1867. — O Kol. Moh. 1870.
') Popotovanje v Rim. »Večernice« 1878. 8^ 178. Družba sv. Mohorja.
») Glasi katol. družbe v Ljubljani 1879. — '«) Dan. 1878. — »^) Nov. 1865. — - ") Moh. Več. 1890. — Op, Pisal je tudi v nemSkem jeziku, n. pr. v „Gratzer Volksbl. 1875: »Der Protestantismus in Radkersburg« ; 1876: >Curort Sauer- bnum«; 1876; >Graf H. Wurmbrand«. V „Mittheih deshist Ver. fiir Steiermaric'* 1879: »Die Zilofte von Radkersburgc
P. Ladislav Hrovat.
Str. 199: J. Marn, Jez. XXVIII. — Dom in Svet 1891. S sliko: — *) Zur Charakteristik Hektors. Gymn. -Progr. Rudolfswert 1856; Cber das aoristische Perfect in Folgesaetzen nach eiuem Tempus historicum in Hauptsaetzen, Gymn.- Progr. Rudolfswert 1858. — ') SI. Gl. 1861. — ») Gymn.-Progr. Rudolfswert 1862. Pristavi: »Slovenski lokal«, Slov. Glas. 1862.— *) Slov. Glas. 1864. Dostavi: »Še nekoliko opazek k Janežič-Šketovi Slovenski slovnici«, Lj. Zv. 1889; »Ablativ«, Lj^ Zv. 1890; »Slovenski dativ«, Slov. Glas. 1863. - *""•) Slov. Glas. 1862, 1863.
— O Slov. Glas. 1863. — •) Slov. Glas. 1863. - ») Nov. 1868. — ") Nov. 1868.
— ") Nov. 1867.
") Latinska slovnica za slovensko mlade ž. Spisal P. Ladislav Hrovat, profesor na c. kr. gimnaziji Novo- meški. Založil deželni odbor kranjski. Natisnil Vincenci Boben. Novomesto. 1874. 8^ Xn. 329.
") Izv. gimnazije novomeSke 1863. — ") Izv. gimnazije novomeške 1865.
— ") Nov. 1861. — ") Nov. 1863, 254—289; dostavi: ,Sv. Hieronim, čegav je?« Izv. gimn. novomeške 1865. — ") Izv. gimn. novomeške 1878. — ") Nov. 1861.
— ") Nov. 1863. — ^) Ksenofontovih Spominov id. glej Janežič gOvetjC*. —
- ) Ciceronov govor zoper Katilino, Zora 1872. — ) Nov. 1868.
Str. 200: Janez Šolar. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1883, 253—256. — Kr. 1883, 221. — Slov. Nar. 1883, 44. — Jos. Marn, Jez. XXV. — Narod. List (v Zadru) dne 26. febr. 1888. — Hrvatski glasi o Šolarju glej Lj. Zv. 1883, 274—275. -
- ) SI. Prij. 1855. — =) Nov. 1856. — ») Nov. 1857. — *) Nov. 1857. — *) Nov. 1855.
— •) Slov. Glas. 1862. — O Izv. gimn. Ijublj. 1868. — •) Izv. gimn. Ijublj. 1869.
— Dodaj sestavek >0 slovnični terminologiji«. Slov. Glas. 1862.
20*
J/!#^'Jv.
308 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
•) Deutsch -slovenisches Worterbuch zu Prof. K. A. Madiera^s deutschen Lesebtichern fur die I. und H. Klasse an Mittelschulen. Verfasst von J. Šolar. Laibach. 1873. 8®. 150. Kleinmajrer & Bamberg.
Str. 201 : Janez Božič. — h]. Zv. 1884. 445. - Kr. 1884, 376. — J. Mam, Jez. XXV.
- ) Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od
Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu.
1853. XII. 8^ 115.
- ) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine po-
slovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16^ 78. Nat. J. Leon. (n. zv. 11. šestke »Cvetja iz dom. in tujih logov«.) Prevod je za ono dobo dovolj dovršen.
^) Koledar za Slovence v povzdigo katolškega duha za 1. 1855. I. 8^ 68. — Tečaj H. 1856. Sestavila B. in F. (Božič in Frelih).
- ) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Gra-
naški, redovnik sv. Dominika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani.
1854. Zv. I. v 24 poglavjih. 8«. 312. Poslovenil Janez Božič. — II. zv. glej J. Rogač.
Ivan Tušek,
Str. 201: SI. Nar. 1879, 28. — SI. 1877, 29. — 8.1877, 11. — Jos. Marn, Jez. XXVIII. — ') Nov. 1855. — =) Nov. 1856. — *) Nov. 1857. - *) Nov. 1861. —
- ) SI. Glas. 1858. — •) SI. Glas. 1860. — ') SI. Glas. 1863. — •) SI. Več. 1865. -
») Nov. 1857. - >**) Slov. Glas. 1862. — "; Nov. 1857; pristavi: >Jazbec«, Slov. Glas. 1860. — »>) Nov. 1857. — ") SI. Glas. 1862.
- ) Račun ica za male realke. H. dio. Nješto o mžrstvu
višoplošacah. V. Godišnje Izvešče kralj, velike realke u Za- grebu koncem školske godine 1870. Tisak Lj. Gaja. 8^ 35.
^^) Rastlinstvo. (Glej Janežič „Cvdje^.)
- ) Prirodopis rastlinstva s podobami. Za spodnje
razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil Ivan Tušek, profesor c. kr. gimnazije v Ljubljani. — Drugo predelano in pomnoženo izdanje s 350 podobami. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. 1872. 8^ X. 244. Praga. Henrik Mercy.
PrUoga. 309
- ') Štirje letni časi. Po E. A. RosmS,8slerju predelal
Ivan Tušek, kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in za- ložila Matica Slovenska v Ljubljani. 1867. 8^ VI. 254. S 40 v tekst vtiskanimi podobščinami. Str. 222—254 obsega slovenski, latinski in nemški imenik rastlin.
- ) Schoedler : Knjiga prirode. I. snopič. »Fizika.«
Poslovenil Ivan Tušek, profesor na veliki realki v Zagrebu. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. 1869. J. Blaznik. 8^ 227. S 216. podobami. — Schoedler: Knjiga prirode. IV. snopič. »Botanika.« Z 240 podobami. Poslovenil I. Tušek. Založila id. V Ljubljani. 1875. 8^ III. 161. J. Blaznik.
") Niže m e r s t v o. Po hrvaškem Vekoslava Koroske- nija predelal Ivan Tušek. S 106. v tekst natisnjenimi podo- bami. V Ljubljani. 1872. 8«. IV. 76. Založil deželni odbor kranjski.
Opom, Pri terminologiji mu je tudi kolikor toliko služil rokopis latinsko- nemško-slovenskega imenika rastlin, ki ga je sestavil Medved.
Fran Erjavec.
Str. 203: Slovan 1886, 1; 1887. 17. — Lj. Zvon 1887, 124, 413-425.— SI. N. 1887, 9, 12. - S. 1887. — Ed. 1887, 5. — J. L. v Svetozoru 1887, 9. - Bog. Krek v Sudsteier. Post 1887, 6. — Velika beseda v spomin Erjavcu, S. 1887, 3, 4. — M. Sila, Črtica id., S. 1887, 10—11. — S. Gregorčič, Erjavcu v spomin, S. 1887, 22. — Jos. Cimperman, Fran Erjavec, Lj. Zv. 1887, 124. — S. Gregorčič, Fran Erjavec, Kol. družbe sv. Moh. 1888, 36—47. — Frana Erjavca Zbrani spisi. Uredil Fr. Leveč, dva dela. Izdala Mat. Slov. 1888, 1889. (Z Levčevim življenje- pisom.) — Dodatki k Erjavčevemu življenjepisu, Lj. Zv. 1887, 574. — J. Bele, Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo, Lj. Zv. 1890, 847—857. — *) Slov. Koleda 1858. — ') SI. Glas. 1862. 101, 133. - «) SI. Glas. 1866, 270. - ^) Slov. Glas. 1863. — ») Ibid. — •) SI. Več. 1861. — ^) Izvešče vel. realke v Zagr. 1864. — •) Knjiž. v Zagr. 1864. — •) Slavonija v malakologičnem pogledu, Rad Jugosl. akad. XXXL — '°) Die malakologischen VerhRltnisse der gefUrsteten Grafschaft (j6rz im oest. KUstenlande, Progr. goriške realke 1877. — Pristavi : »Trakavica«, Progr. zagrebške realke 1862.
") Živalstvo. Prirodopis za nižje gimnazije in realke. Spisal S. Pokorny. Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na c. kr. višji realki v Zagrebu. V Celovcu. 1864. 8^ 165.
")Priro dopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil Fran Erjavec, profesor na c. kr. višji realki v Gorici. Drugo
310 Zgodovina sIot. slovstva. III. del.
predelano in pomnoženo izdanje s 490. podobami. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani. V Pragi. 1872. 8^ VI. 309. Natisnil H. Mercy.
- ') Schoedler : K n j i g a p r i r o d e. IV. Del. Snopič IV.
»Zoologija« z 227. podobami. Poslovenil Fr. Erjavec. Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. 1875. 8^ 163-400. Natisnil J. Blaznik.
. **) S o m a t o 1 o g i j a ali nauk o človeškem telesu, učite- ljiščem in višjim učilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. Po četrtem natisku poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih je 140 slik. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani. 1881. 8^ 108. Natisnili Blaznikovi nasledniki.
^^) R u d n i n o s 1 o v j e ali Mineralogija za nižje gimnazije in realke. Po Sig. Fellockerji spisal Fr. Erjavec, kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani. 1867. 8^. 88. Natisnil J. Blaziiik. — Prirodopis rudninstva ali Mineralogija. 37 podob. Založila in tiskala KIeinmayr - Bamberg v Ljubljani. 1884. 8^. 84.
^®) Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej mladini v poduk in kratek čas popisal Franc Erjavec, pro- fesor na kr. višej realki v Zagrebu. Na svitlo dala družba sv. Mohora. I. Del : »Domače čveteronožne živali.« V Celovcu. 1868. 8®. 150. — »Imenik in kazalo z desetimi podobami žival- skimi.« Natisnil H. Mercy v Pragi. — II. Del : »čveteronožne živali.« 1869. 8®. 189. — Imenik in kazalo. »Živali po tujih krajih udomačene.« »Divje in tujozemske čveteronožne živali.« Natisnil J. Blaznik. — III. Del : »Ptice« v 4. snopič.ih 1870. 8^ 1—191. — IV. Del: »Ptice« 1871. 8«. 195—336. — V. Del : »Golazen.« Slovenski mladini v poduk in kratek čas opisal Fr. Erjavec, profesor na c. kr. realki v Gorici. V Ce- lovcu. 1873. 8® 136. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora.
^') Naše škodljive živali v podobi in pisavi. Opisal Fr. Erjavec, profesor v Gorici. Na svitlo dala in založila Družba sv. Mohorja. V Celovci. 1880—1882. 8«. VIL 328. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja.
») Lip. Mat. SI. 1875, 1879, 1880, 1882—1883. — ") Slov. Glas. 1860 in 1862. - '°) Slov. Glas. 1859. — »O Slov. Glas. 1860. — »>) Slov. Glas. 1864. —
Priloga. 311
«) Slov. Glas. 1862. - ") Kol. Moh. 1864. — ") Slov. Glas. 1859. — ") Slov. Glas. 1859. — ") Slov. Glas. 1862. — '*) Zvon 1877; pristavi: Božični večer na Kranjskem. S. 77. — '») Slov. Glas. 1868. — «») Zv. 1878, 1879. — Dostavi še v nOvetju'^ id. Andersonove pravljice.
Str. IHO?: Božidar Flegerič.
') Štefan Modrinjak. Celovec 1881. 8«. 16.
- ) Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slo-
venski. Spisal in založil Bož. Flegerič. Natisnila Narodna Tiskarna v Ljubljani 1890. 8^ 63.
Nekaj o narodnih zabavah v Slavoniji SI. Nar. 1872, 84 (navajajo in opi- sujejo se Kolo, Prstenek, Lončiček, Žminje, Pala, Zugrab, Kvočka).
Franc Levstik.
Str. 208: Jos. Stritar, Zv. 1870; . Slovo Levstiku, SI. N. 1872, 113. —
Zbr. spisi V. — Slov. Nar. 1887, 261—262. — SI. 1887, 262. - Slov. 1887. - Ed. 1887, 93. (Fr. Cegnar), Ljublj. Zv. 1889. (Stritarjevo berilo v Slovenskem klubu na Dunaju), Dom in Svet 1888. — Spominek v Laščah 1889, 58. — Levstikova slavnost v Velikih Laščah, Lj. Zv. 1889, 69, 504, 704. — SI. N. 1889, 183-192. — Fr. Leveč, Levstik in Hozhevar, Lj. Zvon 1889. — Jos. Cimperman, Satura (Levstiku Francetu), Ljublj. Zv. 1891, 641. — J. Bežek, Zbrani spisi Levstikovi, I^*. Zv. 1893. — Levstikova literarna ostalina, Lj. Zv. 1888, 382-384. — M. Kosan, Kita na grob Levstiku, Lj. Zvon 1887. — F. Stifter, Nemško-slovenski slovar in Levstik, N. 1874, 299. — M. Močnik, SI. 1888, 69. — Borislav, Branislav, Molči- slav, Kamenski, Kovač, Malej, Podlomski, Premrl, Razpotnik, Radovan, Rozvita, Stanislav, Somrak, N. O., K. S., A. Z., M. P. id. so bili njegovi psevdonimi.
- ) Pesmi. Zložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik.
1854. 8^ 91.
- ) Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč.
Ljubljana. Ig. pl. Kleinmajrr & Bamberg. 1891 — 1895. V. zv.
») Nov. 1858. — '•) Nov. 1858, 290. — ^) Slov. Glas. 1858. — •) Nov. 1858, 356. - O Nov. 1858, 364. - •) Slov. Glas. 1858, II, 204. - ») Slov. Glas. 1859, 12. — »°) Nov. 1864.
") Die slovenische Sprache nach ihren Rede- theilen. Verfasst von Franz Levstik. Verlag von Johann Giontini. Laibach. 1866. 8**. 144.
) Slov. Glas. 1858. - ") Slov. Glas. 1858. — ") Nov. 1862, 1864. — ") Slov. Glas. 1860. — ") Zbr. spisi IV. - ") Zbr. spisi IV. — ") Lj. Zv. 1881.
") Nauk slovenskim županom, kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. (Leitfaden ftir Gemeindevorsteher in ihren Geschaften des selbstandigen und tibertragenen Wirkungskreises.) Spisal
312 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Franc Jožefovega reda vitez. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. V Ljubljani. 1880. XVI. 207. Natisnila ter založila Klein in Kovač.
Glej M. Cigale Nov. 1880. 78-87.
- ®) Pavi i ha. Šaljiv list, 8. in 24. dan vsacega meseca
na Dunaju. Lastnik in urednik Fr. Levstik 1870.
- )Tlokopiskraljevodvorski. Iz staročeškega po-
slovenil Franc Levstik. V Celovcu 1856. Natisnil in na prodaj ima Janez Leon.
") Nauk o telovadbi. Izdal Južni Sokol I. del. Proste vaje. Tisk Egerjev v Ljubljani ^1867. 8^ 27.
") Dejanski nauk o kopitnem podkovstvu. S podobami. V angličanskem jeziku opisal William Miles Esg. V slovenskem jeziku z novčno podporo ces. kr. poljedel- skega ministerstva, na svetlo dala kranjska deželna komisija za konjstvo. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. 1874. 8^ 40.
'*) Sestavki v „ Slovenskem Narodu^: I. Vademecum poslancu L. Svetcu <1868, 4 — 6). — II. Dr. H. E. CosU (1868, 7-8). — lU. Dopisi iz Ljubljane (1868—1869. pass.) — IV. K novim volitvam (1868, 15, 16). — V. Brezova mast in ljubljanski nemškutarji (1868). — VI. Epilog. — VIL PonoČne misli sloven- skega prvaka. — VIII. Tujčeva peta. — IX. Nepristranost in pravica (1869), 61 do 62. — X. Eksces Ijublj. turnarjev (1869). — XI. Nemškutarska nesranmost (1869, 64). — XIL Janjče in Vevče (1869, 65). — XIII. Poglavje o nemSki omiki (1869, 66). — XIV. Plem. Eybesfeld (1869, 66). — XV. NemSkutarska preme- moria (1869, 68-69). — XVI. Kdo resnico krivi? (1869, 71). — XVII. Slovenci- Galgenvogel (1869, 72). — XVIII. Dežmanov parkelj (1869, 75). — XIX. Svoboda, kakoršna na Slovenskem (1869, 76—77). — XX. Jurček s pušo (1869, 77). — XXI. Kdo na Slovenskem vlada (1869, 84). — XXII. Nezaupnica poslancu Klunu (1869, 98). — XXIII. O šentpeterski zaupnici dr. Zamiku (1869, 132 — 133). - XXIV. Res stavimo Slovenijo, da Bog pomagaj (1869, 132). — XXV. Rokopisi: aj Slovarsko gradivo, b) Izpiski iz slovenskih knjig, cj Prepisi slovenskih roko- pisov, dj Začeto slovarsko delo, ej Razlaganje zemljepisnih imen, f) Razlaganje imen v Cezarjevih spisih, gj Razni spisi, tičoči se slovenske slovnice, hj Prepisi nekaterih redkih hrvatskih in slovenskih knjig, ij Bučelstvo. Po izkuSnjah in besedah retijskega bučelarja Jožefa Oblaka, j) Vodnikova prozaična dela, na Čisto prepisana, in tolmač o Vodnikovih pesnih, k) Gradivo za izdanje Prešernovih slovenskih in nemških poezij. (Lj. Zv. 1888, 382—883).
Ogrski Slovenci.
Aleksander Terpljan, porojen 1812. 1. pri sv. Benediktu, dovršil je nižjo gimnazijo v Kiseku, višjo pa in bogoslovje v Šopronu, je izdal:
Knjige zsoltarszke. Szlo vencsene poTorplan Sandori piicsonszkom farari. V Kosegi. 1848.
Priloga. 313
■
jMiez Szhiill se je narodil v Turnidču 1822. L, župnik v Doiincih, je umri okolo 1865. 1. Uže 1858. 1. je rabil slovenski pravopis in je bil vrl rodoljub in razsoden mož.
Jožef Zemlič, porojen 1830. 1. v Belatincih, kapelan v Dolnji Lendavi, je spisaval >Zgodbe sv. pisma«. — Med ogersko - slovenske rodoljube šteje Borovnjak tudi
Marica Žižka, župnika v Belatincib.
Najimenitnejši pisatelj pa je Josip Borovnjak (1826), iz župnije sv. Bene- dikta. Deset let star je prišel v siromaSnico v Kdseg brezplačno zaradi znanja slovenskega jezika; tam je tudi šest let hodil v gimnazijo benediktincev in po- slušal modroslovne nauke v Sabariji (SombothelY), bogoslovske nauke zvršil je v budapeštanskem osrednjem semenišču. Ordiniran 1851. leta je bil odposlan v Štefanovce za administratorja, 1852 — 1854. 1. za kapelana v TurniSče, od 1854. do 1857. 1. v Dolnji Lendavi, 1858. 1. v Črenslovcih, potem je postal župnik na Cankovi (Kaltenbrunn) pri Radgoni. 1893. 1. je postal >Vicearchidiaconus et decanus cum iure absolvendi a reservatis et gestandi cingulum rubri coloris.« Narodno življenje je vzbudila vrla mati (]:^'egov 100 letni otec Živi še pri svojem sinu dekanu). Rano se je začel zanimati za slovensko slovstvo in za slovenska društva. Izpoznavši zanemarjenost ogrske slovenske književnosti, začel je molitvenike, katekizme popravljati pri novih natisih. — Tu se naj navedejo taki molitveniki:
Kniga molitvena. Bogdbojecsim dtisam dana. Sztaro- szlovenszka. Najdeš : V- Radgoni, pri Weitzinger J., knigari, . Duga vulica Nr. 18 — 19. Na prvi strani drugega lista je na- tisneno : Da sze znova zlozsiti szme »Kniga molitvena« sze od duhone (!) sztrani dovoli. Duhovni sztol szekovszke knezovladike v Gradci, dneva 15. aprila 1846. Boman s. r., Blaž Neubauer s. r., tajnik diih. sztola. — Mala 8®. 450 str.
Na straneh 3 — 7 se nahaja »Tabla nekih presztopnih Szvetkov od 1. 1891. do 1964; na str. 8 — 19 je koledar. »Prvi tao« obsega litanije in molitve do str. 99, »driigi tao« pod sv. Meszov molitve, »tretji tao« »vecserasnye k Bogi zdihavanye in preporacsanye« do str. 189 ; I. pridavek »pobozsno Premislavanye od szlednyih csetveri del« do str. 210, »Szvete peszmi« do str. 436, »kratki Krsztsanszki Navuk za malo Deco« do str. 450. Kazalo obzega pet stranij; zadnja vrsta slove : Natiskuje »Leykam« v Gradcu.
Duhovna Hrana, ali knizsica puna lepih navukov mo- litvic i peszmic za kath. kerscsenike. Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J., knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. — Nepresztopni dnevi leta do str. 20 ; Negda zapovedani szvetki zdaj pa delavniki do str. 20 ; tabla nekih presztopnih szvetkov od leta 1893. do 1963. do str. 27 ; molitve do str. 94 ; razne
314 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
litanije do str. 138; pobozsnoszt pri krisznoj poti do str. 152; peszmi do str. 252. Kazalo obsega štiri strani. Na zadnjem listu: Tiska »Lejrkam« v Gradcu.
Jezus moje Poželenje alir. kr. katholicsanszka Molitvena kniga. Popravleni natisz. Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigovezari, duga vulica, hižna Nra 18 — 19. Mala 8^ 428 str.
Kakor pri poprejšnjih molitvenikih sta tudi v tem najpoprej koledar in »Tablica« ; na straneh 34—38 se nahaja »Prorokuvanje od mocsi Planet«, kjer se pravi, da »obcsinszko sze stima, ka Planete veliko mocs szkažujejo nad sztavov zemle i tekajom vre- mena; zato eti od uszake nika znanya vredna nakraci gori na- perimo.« Molitve segajo do str. 284; pesmi do str. 373; litanije do str. 405 in »Pridavek« (Marijanszke Peszmi) do str. 427. Tudi ta molitvenik je natisnil Leykam v Gradcu.
Szveti Evangeliomi za nedele i szvetke ce- lega leta. z*) navadnimi molitvami pri bozsoj szliizsbi, pred i po poldnevi — pridavek glavnih isztin kerscsanszkoga navuka, z**) dovoljenyom cirkvenoga poglavarsztva. Najdeš v - Radgoni pri Weitzinger J. A. knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. Na drugi strani naslovnega lista se nahaja to-le :
Nr. 3114. ®cgcn bic SSiebcrauflage bež S3ud^e§: »Szveti Evangeliomi« tt)irb in gcifttid^er ^Bejicl^ung fcin 5lnftanb gcnommen.
Sl^on bem fiirftbifd^oflid^en Drbinariatc ju ©rft^ am 23. ^ot)mhtx 1840- Roman m. pr. ©afner m. pr., ©ecretSr.
Reimprimatur. Sl^om I. f. fteiermarlifd^en ©ubemium. ©ra^ am 3. 2)c* jembcr 1840. ^rau§ m. p.
I. »Tao« (str. 1 — 88) obsega evangelije za vse nedelje in praznike; II. »Tao« evangelije za posamezne svetnike (str. do 210); III. »Tao« molitve in litanije (str. do 220). 8^. 222 str. Natisz A. Leykamovih dedicesev v - Gradcu.
SzvetiAngel Czuvar, ali Vodnik v-nebesza. Driigi natis. V- Radgoni, pri J. A. Weitzingeri, duga Vulica No 18—19. 12®, str. 108, obsega molitve, litanije in pesmi.
Mali Katekizem za obcsinszke liidszke soIe. Ndjde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. — 12^ 52.
O **) Na obeh mestih je za piko mala črka.
Priloga. 315
Angelska sltlžba, ali poduk, kako naj se pri sv. maši streže. Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. 12®. 16.
V tej knjižici in v »Szvetih Evangeliomih« se mešata ogrsko- slovenski in slovenski (Gajev) pravopis, kajti v »Evangeliomiha se piše na naslovnem listu : »pri bozsoj szltlzbi« in na prvi strani besedila »z velikoj zmožnofztjo« in tako potem skozi vso knjigo.
Med posvetnimi književniki je omeniti učitelj Josip Puštaj^ porojen 1864. 1. T Belatincih; dovršivši pripravnico v Cakovcu je služil 1884. leta v Sz5cei, od 1885. ]. v Martijancih (Martonhely) ; 1893. 1. je izdal obSimo pesmarico z naslovom:
Krscsanszko^) katholiczdnszke Cerkvene peszmi sz potrejbnimi molitvami i vnogimi vogrszkimi peszmami. Za skolnike , katholicsanszko mladezen, ino za vszdkoga pobozsnoga krscsenika. Vo ddne od driistva szvetoga Stevana. (Vigneta, predstavljajoča sv. Šte- fana.) Prvi natisz Budapest. MDCCCXCIII.
Na drugi strani naslovnega lista je zgoraj na levi strani -^^^ v sredi lista : » I m p r i m a t u r «, potem Sabariae die 13. Aprilis 1892 ; spodaj v levem kotu ^ g ' , v desnem: Cornelius epis.
Na tretji strani se ponavlja naslov do besede : krscsenika ; na to: Szpiszane po Pusztai Jozsefi, martyanskom skolniki.
Knjiga ima v mali 8® 685 stranij ; izmed teh odpade na kazalo 41 stranij. Predgovor obsega 6, Kalender 12, molitve 98 stranij; za temi pride 526 pesmic, po ogromni večini ogrsko - slovenske, vmes se nahajajo tudi ogrske (mažarske).
Vrlo zanimiv je predgovor, ki ga tukaj ponatisnemo vsega v ogersko-slovenskem pravopisu ; za vzgled se objavijo tudi pesmice št. 118, 190, 200, 202, 206, 215, 295, 463, 513 b, 526.
Predgovor
k prvomi voddvanjri.
nZvisdvajte Goszpodna z menom i hvdlmo im^ nyegovo vszi sz edndkim tdlom^ — etak prdvi velki peszmar, Ddvid krdo.
Ki poznamo Boga, i zndmo tak velko dobroto nyegovo, ne mogčcse, ka nebi hvalili onoga, »koga szveto ime zvisd-
- ) Ker se v 4. zvezku bržkone ne bo govorilo o ogersko-slovenskih pisa-
teljih, se knjiga navede tukaj, dasi spada v dobo 1870 — 1895.
316 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
vajmo sz peszmami i sz lejpo stimanimi instrumenti«, na koj nasz Ddvid krao znova opomina.
^Hvaliti i zvisdvati Bogd^ — to je tudi i jedini cio eti »Krscsdnszko Katholicsdnszki Peszmeni Knig«, stere szo po velkoj szkrbi i vnogom deli tak vkiiper posztdvlene, da sze v nyi — zviin potrejbni molitvi — nej szamo i vsze one peszmi najdejo, stere szo do eti mao po szlovenszkom jeziki popejvane bile, nego za- drzsdvajo i v szebi ete knige sz kak ndjv^ksim tdlom vsze cerkvene peszmi.
Ka sze zdto pejszem vu »Knigi Molitvenoj«, vu »Jezus Mojem Pozselenjri« i v »Dtihovnoj Hrani« nahdja, vsze szo one eti vkiiper szprAvlene i v r^d djane, csi szo toga vrejdne bil6. Ar lehko pra- vimo, ka med m&lim racsiinom naši szlovenszki pejszem sze ndjde vccs tdksi^ stere szo z edne sztrani nej po csisztom szlovenszkom jeziki szpiszane, z driige sztrdni pa niti i tdkse vizse nemajo, stera bi sze med cerkvene peszmi priprdvila. Etakse szam zdto z eti knig vo mogao nihdti za onoga zroka volo, ar szam doszta pri- pravnejsi i lepši pejszem meo na meszto nyi. Pdli szo bile i szta- rinszke peszmi, stere szo prejk i prejk predelane mogle biti, šr sze nyim nacsi nebi mogla vizsa dati. Z med taksimi szo, naj szamo dvej naprej prineszem : »Lejpa szi, lejpa rozsa Maria« mariinszka-, i »Veszeli vszi bojmo dnesz krscseniki« bozsicsna peszem, i vecs driigi, — stere zse proszim, naj sze od szejmdo tak popejvajo, kak szo zdaj vopoprdvlene ; dr ovacsi je nemog6cse nye na note po- sztaviti i sz rednim talom orgolati.
Ali nej szamo, ka szo v eti knigaj vktiper szpravlene, pre- delane i v red djdne vsze szlovenszke peszmi, nego i sesztkrdt telko novi lejpi pejszem je k coj posztdvleno eti, z med sterimi je vszdka po ndjcsisztejsem szlovenszkom jeziki doliszpiszana. K coj szo djdne i v eti knigaj escse i vnoge vogrszke peszmi tiidi za onoga zroka volo, kv sze vu vecsi mejsztaj Bozsa szliizsba vecskrat i po vogrszkom jeziki oprdvla, ino ar sze je solszka deca i mladezen zdaj zse tiidi privddila, vszamogocsega i dobrotivnoga Ocso po lejpom vogrszkom jeziki hvdliti i zvisavati. I vszi mi, ki mladezen gori hrdnimo, to verjemo, ka je zse nej dalecs ono vrejme, gda mo vszi lehko po obcsinszkom jeziki nase domovine dicsili Bogd — sz ednim gldszom. (!)
Sz vogrszkimi peszmami zato i eta kniga tiidi k etomi čili scs^ szlovenszko liidsztvo blizse i blizse pripelati. Kak nšjprvle
Priloga. 317
lehko doszčgnemo ete cio tiidi zdto, &r szo vu eti knigaj, po szlo- venszki peszmaj, ravno i one vogrsshe k coj prilozsene, i szamo sz trejmi zvejzdicami razJocsenc; ndjbole pa zkio, dr szlovenszke peszmi sz vogrszkimi ceU edndko vizao mdjo. Ino &r szo cejle ete knige sz obcsinszko pozn&nimi vogrszkimi literarni piszane, vu cerkvi lehko vszi, brezi vszega vcseny&, po szladkom jeziki nase domovine popejvajo.
Ki tak dobro preglednejo ete knige, vidli do, ka szo szkoro vsze nove peszmi z vogrszkoga jezika na szlovenszko predelane, i zdto nej z k n&m n&jblizse sztojecsega stajerszkoga jezika, &r sze stajerszke peszmi sz ndjveksim trtldom itak nemrejo na nas szt^ri szlovenszki jezik tak predelati, ka sze nebi poznale (!) Nadale i z&to, &r pozn&ne stajerszke peszmi sz veksmom tak prevecs szvecko vlzso majo, stera sze v cerkev nikak ne priprdlvi. Ali zdto nescsem to praviti, ka stajerszke peszmi nebi tiidi i lejpe vizse mele. M&jo, i z med steri szam te lepše tudi k coj vzčo.
Da szo vogrszke peszmi poprejk za oni vizs volo, stere sze k cerkvi pripravijo vecs vrejdne, kak pozn&ne stajerszke peszmi, t6 vszdki on lehko szvedocsi, ki cerkvene peszmi od vszej sztr&ni zadoszta pozna. Ali da pri etom deli moremo i na ndigib ludsztva miszliti, vsze vogrszke peszmi sze nemrejo za nase Iiidsztvo pri- praviti, najbole pa one nej, stere szo vu moli tonusi. Vszi zndlmo, ka nase szlovenszko Iiidsztvo ono lejpo n&vado m&, da vsze peszmi na dva glasza rado popejva. Ino da sze popejvanye na dv& gl&sza szamo v dur tonusi lehko zgodi sz rednim tdlom, ino sto je nej vu notaj dobro vonavcseni, nemre on v moli tčnusi driigoga gl&sza sz redom popejvati, z&to szam z moli tonusa szamo te lezsejse i lepše peszmi gori vzčo. Vcsiniti szam mogao t6 i za snoga (onoga ?) zroka volo, &r nemrejo peszmi biti brezi moli tčnusa, ndjbole pa »za preminocse« peszmi nej.
Zdto sze one peszmi, stere szo vu moli tčnusi, naj szamo v ednom gldsei popejvajo, i nikak nej vu dvema, da nebi oni, ki szo vu notaj nej dobro navcseni, sz drugim gldszom vecs pokvdrili na vizsi, kak bi hasznili peszmi.
Morem i praviti t6, da vszdka peszem, stera je v eti knigaj popiszana, vszdka sevajo poszebno vizs6 md, i nega peszmi v cejloj knigi, stera kak ndjlepso vizso nebi mejla.
Sto zdto ednoj ali driigoj peszmi vizse nebi znao, on sze sz recsjov ali v piszmi naj k meni obrne, ino jasz nyemi od vszdke
318 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
peszmi z szrcd rad vlzso na n6te dol napišem. Da szam szam pre- deldvao i vkiiper posztdvlao ete peszmi, ino da na vszdko peszem 3 — 4 vizse mdm gotove, lehko szi zdto vu vizsaj vozaberam te ndjiepse, stere rad prejk ddm onim, ki sze k meni potrtidijo.
Ino zdaj sze zse morem obrnoti ndjobprvim k vszejm po- stiivdnim g. skolnikom, ki szo voditelje cerkveni pejszem, ino ttidi k viszoko postiivdnim g. plebdnosom, i prosziti nye, naj szkrb mš.jo na crkvene peszmi, da sze one naj vszigdar tak popejvajo, kak sze sika szpejvati pri Bozsoj szliizsbi.
Gda je pa od vfsesnyega Pasztera, našega milosztivnoga Piispeka tak odredjeno, da sze solszka deca vszdki tjeden 2 vori i cerkvene peszmi morejo vcsiti, zato szi prijatelje moji g. skolnicje, pri vcsenyi cerkvenih pejszem ndjlezsej tak pomdgajo, da ndjob- prvim to vekso vszakdanesnyo i ponavlajocso solszko deco navcsijo poprejk na vsze crkvene peszmi, ino po deci sze tak cejla cerkev lehko navcsi na dobro i redno popejvanye. Gde sze pa eto za volo mdloga racsuna solszke dece nebi moglo doprneszti, tam szi voditeo cerkveni pejszem odrasene more domd dobro vonavcsiti, ino tak naj sz nyimi v cerkvi popejva. Ndjboise je, csi skolnik szvoje po- pevdcše na korusi pri szebi md, gde sz nyimi doszta lezsej lehko peszem liidsztva ravna, kak csi szo oni dalecs vkraj od nyega. Korus je meszto popevdcsov, zdto sze naj tam szamo oni vkiiper szprdvijo, ki sz voditelom i sz orgolami peszem zacsnejo, i ny6 ttidi redno do konca popejvajo.
Ali gda tak ete kratki tandcs davam na dobro vcsenyč cer- kvenih pejszem, nikak nescsem sz tejm to, ka bi popevdcsje sz voditelom szami, to je »šolo«, szpejvali cerkvene peszmi. Ar je vszaka peszem te najlepša, csi ny6 vszi, ki szo vu cerkvi naz6csi, velki i mdli, sztdri i mlddi sz ednim grlom popejvajo. 1 16 je tiidi, kak szam zse naprej povedao, j edini cio eti knlg.
Da je pa v eti knigaj velki racsiin cerkveni pejszem vkiiper szprdvleni, ino naj pri popejvanyi ne pride naprej on zrok, ka bi niki tak dugo gor iszkali peszmi, dokecs bi je drtigi zse szkoro voszpopejvali, za toga volo je kazalo eti knig tak vkiiper posztdvleno, da sze v onom vszaka peszem li hitro lehko gori ndjde.
Ali to je escse nej zadoszta. Ndj zdto proti tomi kak ndjbole pomdgam, po redi szam vszdkoj peszmi numerus ddo zdto, da sze one peszmi, stere do popejvane, ndj pred vszakov Bozsov szliizsbov na edno malo tablo gori zamerkajo^ stera tdbla sze naj te sz gori
Priloga. 319
napiszanimi numerusi pred korus tak gori obejszi, da jo vszdki lehko vidi. Po etom mdlom deli do te zse vszi naprej znali, ka stere peszmi do pri Bozsoj szliizsbi popejvane, ino vszaki vu cerkvi nazocsi, szi peszmi lehko pred mesov gori poiscse.
Steroga vrejmena sze stere peszmi naj popejvajo, ono kniga najbole kdzse. Ali poprejk pri vszej peszmaj na to moremo szkrb meti, ka naj pri vszakoj Bozsoj szliizsbi ndjmenye dvej-tri peszmi popejvamo z vtln onih, stere sze k blagoszlovi, pred ino po predgi morejo szpejvati. Lehko i to vcsinimo zdto, dr je v eti knigaj telko pejszem vkiiper szpravleni, ka lehko na vszdko nedelo i szvetek vu cejlom leti driige i drtlge peszmi szpejvamo. Ino csi etak vsze peszmi po redi gori raztdlamo, miszHm da sz onimi pri Bozsoj szltizsbi i szveti opravicaj lehko doszegnemo on szveti cio, da mo vszi sz ednim gldszom veszelo hvdlili Boga.
Zdaj zse, gda szam na kratci vsze ono naprej ddo, stero szam za niic eti »Krscsanszko Katholicsdnszki Peszmeni Knig« za dobro szpoznao, nemrem ete moj predgovor dokoncsati brezi toga, da sze nebi viszoko postiivdnomi Borovnydk Jdssefi cankavszkomi g. ple- bdnosi ocsiveszno zahvdlo, ki szo tak dobri bili, da szo mi vu mojem velkom deli tak szrcsno pomdgali. Tiidi sze morem zahvdliti i viszoko postiivdnomi Bagdry Jdzsefi, mojemi dobromi plebdnosi, ki szo mi vu piszanyi eti knig vecskrat dober tandcs ddli. B6g nyima naj pldcsa nyihove triide !
Obszlejdnim pa, gda zse v roke ddm ete »Krscsdnszko Katho- licsdnszke Peszmene Knige« vszejm vernim i pobozsnim krscsenikom vu Krisztusi, preporacsam je na v6kso Bozso diko vszejm onim, kf zahvalno szrc6 mdjo prčti szvojemi Sztvoriteli, Odkiipiteli i Raz- veszeliteli, ino hvdliti i zvisdvati scsejo vu szveti peszmaj v szvetoni Trojsztvi ednoga Bogd, za pomocs prosziti v nyi Bldzseno Divico Mario i Szvetnike Bozse — sz veszelim szrcom.
nKi lepo sspejva. dvakrat moli! — prdvi szveto piszmo. Zselejm zdto z cejloga szrca vszejm onim, ki do ete knige v rokaj meli, naj z nye tak lepo szpejvajo v etom zsivlenyi, da bi ednok i v driigom sz menov vred mogli szpej- vati vekivecsno hvdlo i diko Bogi — na veke.
Ino tak de tiidi i moj trtid obilno pidcsani!
Mdrtonhely, 1891., oktober 1.
Pusztai Jozsef
skolnik.
SžO
Zgodovina slov. slovstva. III. del.
U8.
1. Gdt dčn sze po goraj PrgasDO zazo&va,
Prel<jpa zornica
Na n^i priplava; ZvoneDje znovlkov (zvonikov?)
Sie milo glaszi, Nebesi ioo zšmle
Kralfco csasztl.
2. V neb^zaj Marla Sze razveszeiUjes,
Zdih&vanye nase
Pri B6gi zrocstijes; Zvejzdice miglajo
V szvelloszti cvel6, I vszigdar pri tebi
Biiszkajo lepč.
3. Gda szuDce Itibl^no Fosila topl6to,
Milosztivoo gMdas Na mčne szirčto;
Predobra Divica I Mati szi ii,
- Vszigddr sze pri tebi
Vupanye dobi.
4. O poldnš sze zn6va ZvoDČvje gl^zijo,
Ki tebe preosiszta Divica csasz^jo;
Sze doli sze zgledni Maria na n^z,
Mi sz vUpanyom k tebi Kricsimo na glš^sz.
5. G^a szunce liibl^no
Za g6ro zahdja, Zvonenje tak mHo
Nam Mater obddja; Gda csasz sze priblizsa
I v m6ri zaszpfm, Maria I naj v tebi
Sze zn6va zbudim.
190.
1. Szlabo mUdo zsivlenye Rdno je pokvarjenye,
Zemelszki kratki bezsaj Premini kak dim i pršj.
2. Gda sze r6zsa odkrije Vnogi ma 16 vtipanje.
Da bode dugo cvela Hitro je povehnola.
3. Tak je malo dejtece Stero skriDy'ca pokrije.
Malo sci szmrt zapihne ZsGf kak trdvca povebne.
4. Al^ diisa, te lepsi iŠLO Zsivši naj nam ne de zsao^
Zsivš zse tam vu n^bi Med drdgimi angelci.
5. Tam vasz csdka sztarisje Za nyim sze popascsite,
Tam te sze pa vidili Nigddr vesc razl6csili.
200.
1. Zakaj jčcsete eti tiizsno Ne vidte nčbo odprto,
Male dec6 vrli Prijiteo Bode meni blagoszlov dao.
2. Tdzsni sztarsi, mdli bratci vi Szmrti sze ndjte bojati,
Jasz lepše sztanyš scs^m imeti Tam pri nebeszkoj drzsini.
3. Bldzseni moj vucsiteo vrli Ki szte me tak lejpo vcsfli.
Zdaj sze zse tam morem vucsiti Gde szam lUblčni Jezus vcsf.
Faidasi mdli, 4. Piydaskinye ve, CVejt prolejtni
Ne bodite prezsalosztni, Angeo csuvar mi rok6 d4va V nšbo sze sz menov zdigdva.
Priloga.
321
Od mladŠDca ali devoške.
202.
itfl
1. Oh szmrt sztrasna, szmrt csemčrna Kak szi tf neszmileoa,
Rčzso szi nej milUvala V cvejti szi jo vtrgnola.
2. Komaj szam v lejpoj mladoszti
Zse vehnjin'
Vehnjena morem mrejti, Oh kak rano me pokrije Zsaloszten prt mrtvecski.
Mlftdčnci!
3. DeTojke! kf ok6V skrmye Tu zsalosztno sztojite,
Vzemte szi pšldo od m^ne Ka je zsftek, vidite.,
4. Dobri sztarsi, B6g vam pldti Zodm, da vasz szrc6 boli,
Na szlejdnje szte mi dvorili
Ster^ga
stero szte tak lUbili.
5. Naj zse heDya vaša britkoszt I szkuze dresz^lnoszti,
Vem zdaj zse jasz v nebo idem K B6gi sze veszeliti.
'i "'IS
Od zarocsnika ali zarocsnice.
206.
1. Oh tiizsnoszt szvšte Ittbšzni
Stera eti j6cse sze, Dok^ szrcč gldsz csUje mirni
Gda Dyoj zsaloszt premine; Szrcš bode vtisano
V grobi de zse mirovno.
2. Pri nogaj nam tU pocsiva
B6g nyoj kratki zsltek ddo,
Lejpi laDC sze zdaj raztrga
Steri vaj je vktip v6zao; On je Ona eti nej doma
V nšbo i de nazaj pd.
Od mlad oga
216.
1. Szkuze mi aldUjte Vkraj je mo zsivlenye,
Iz r6k verne zsene Z r6k Ternoga mozsa
V grob je szpanye moje;
tivarsico Ali tivarisa
Zato verno lubim, Duša moja gucsi
K nyoj, .
K nyem, csi glih ne gucsim.
2. Rad bi szlov6 m& Pa ne zmorem rejcsi,
Stere bi povedale
Ka jasz zdaj obcsutim; Oh moj szladki Jezus
Ti mas v rokaj zsegen,
zseno
Zsegnyaj mi zdaj mozsa
_ . , tuzsen.
I jasz ne bom tnzsna.
3. Szladke szeQye szenyaj zdaj zse
Mladi zarocseni, M14da ti zarocsena,
Tcsakao zse
Csi szi sze szmrti vcs&kaia
krdnani; V nčbi bodes kronana;
Meszto etoga venca Ovencsa te zvejzdica.
4. PoszlUsajte gldsz nebeszki »Pdli sze vszi vidimo«,
I na grobi sze tak gl4szi Da »od mrtvi vsztdnemo«;
Zarocsen ,
Zarocsna szi za nebo Na vek^ naj ti dobro b6.
hisznika.
3. Vf, ki na tom szvejti
Rčzsice berete, Ne pozabite 16
Konca sze vesdkate; Kak na vodi mehčr
Je nase zsivlenye, Vsza zemla premine
Vsze mčcsi nebeszke.
tiv&rsica 4. Sz B6gOm moj tivaris
Sz B6gom ti lejpi szvejt^ Neszite me td v grob
Vu moj temni zsltek; Szvetli Szodec, Jezus!
Gda bčdo trombSnte — K Teb^ me pozavale
ZbUd* me na vesz^lje.
'^^
322
Zgodovina slov. slovstva. III. del.
Na novo leto. 396.
1. Edno jezero oszemsztč
strto
Devčtdesz^l p^to leto, B6g sze Dam je ddo vcsakati
Dajmo hvdlo Jezusi, B6gi vekivecsnomi.
2. EdDO jezero oszemšzto
strto
Devštdeszčt peto leto, Zacsnemo dnesz vszi erk6csi
Dika Krdli mladomi, N6vo nam rodjenomi.
3. Edno jezero oszemszt6
strto
Devčtdesz^t p^to leto, Zdravi szmo te dozsiveli
Bojmo zato veszšli, Rad]Qjmo sze v Jezusi.
4. Edno jezero oszemszt6
strto
Devštdeszšt peto leto, Ki szo v zsalosztnom betčgi
MoPmo sze za one Vszi, Jezus ny^ obveszeli.
5. Edno jezero oszemszt6
strto
Dev^tdeszčt peto leto, Stere je vecs nej ttl najslo
B6gi nyš poracsajmo, Szvetloszt nyim naj da vecsno.
6. Edno jezero oszemszt6
strto
Devštdesz^t p4to leto, Daj nam oh B6g, vu vszem szrecso
I csi enkrdt merjčmo, Daj, naj k Tebi pridemo.
Odszvete Katalejne. 468.
1. Zapellva je lepota Lejpo lice i ocsi,
Csi pobozsna dUsa krotka
Gori tejlo ne drzsi; Sžv^ta dejva, Katalejna.I
Zardcsena Krisztasi, V mladom tejli kak sži lejpa
Tak szi csiszta vu dCisi.
2. Oh divica! v mokaj verna Jezusa vu szrci mas,
Ino nyemi tak veszšla Iz Itlbčzni gldvo d&s;
Szvšta dejva, Katalejnal Zarocsnica Jezusa,
Ki v nebčsza prinesena , Vecsno vzsivas Agneca.
3. Bejlo liljo mds vu r6ki Lejpa szi v nediizsnoszti,
Odicsena gori v nčbi Milosztivna ndm bodi;
Szvčta' dejva, Katalejna ! Zarocsnica nebeszka.
Moli za n4sz tam Jezusa Ki te proszimo z szrci..
4. I gda pride zddnya vdra I vu vecsnoszt idemo,
Proszi za ndsz Zarocsnika Naj tam miloszt ndjdemo;
Szv^ta dejva, Katalejnal Zsarocsnica Agneca,
Moli, naj z etoga szvejta K tej pridemo, Y neb§sza.
Za descs.*) 618 b.
4. On je zd.pro vkiip oblake Naj nam odpr6 grejsno szrce:
Hv41en bodi Jezus Krisztus! Na vsze veke, amen.
5. Prekrato nam je descs liejpi Naj szkuze tocsimo v szrci:
Hvalen bodi Jezus Krisztus! Na vsze veke, amen.
6. K nyemi sze obrnemo zato Ino da nam tiho rosz6:
Hvš,Ien bodi Jezus Krisztus! Na vsze veke, amen.
- ) Pesem št. 118 je Na čast Mariji; št. 190 in 200 pa je Szlovo
mrtvoga, a) Od malega deteta, b) Od solara ali solarkinye.
PrUoga. 323
Compendia rittvalis^ molitveniki^
pastirski listi.
BUtmle I Romano - Salisburgense / primum / authoritate et jussu / Cdsissimi ac reverendissimi / domini domini / Bomani SebasHani / principis et episcopi seccoviensis, nec non ad- ministratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Usihus dioe- ceeis Seccoviensis et Leobiensis accomodatum /nune / autho- ritate et jussu / Gelsissimi ac reverendissimi / domini domini / Josephi Othmari / principis et episcopi Secooviensis> nec non administratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Recognitum et tjrpis editum / Graecii / Typis J. A. Kienreich. / MDCCCLIIL Prostat in canceUaria episcopali. — Mali 4^ 418. Slovenski tekst se nahaja na straneh 15, 20 — 22, 26 — 27,
35—37, 42, 48-49, 52, 71, 83, 93, 243—248, 406-408, 410-411,
414—416.
Bituale / Romano - Salisburgense / collatis consiliis / cum / celsissimis ac reverendissimis dominis dominis / Adalberto Josepho I principe - episcopo Gurcensi / Antonio Martino / principe episcopo Lavantino / Jussu et auctoritate / Gelsis- simi, excellentissimi ac reverendissimi / domini domini / McucimUiani Josephi / principis-archiepiscopi et metropolitae Šali / s / burgensis, s. sediš apostolicae Legati nati, Ger- maniae primatis S. G. R. apostolicae Majestatis consiliarii in- timi actualis / SS. theologiae doctoris etcetc / Denuo recog- nitum. / Salisburgi. MDGGGLIV. Typis Fr. Xav. Duyle. — Mala 4^ 410.
Slovenski tekst se nahaja na straneh 17—20, 21—23, 29—31, 41-43, 45—46, 57, 69, 78, 81-82, ad ^V,,,, ad *"/,^, ad «*V,_,^,
Gompendium / Bitualis / Romano-Salisburgensis / usihus Dioecesis Seccoviensis et j Leobiensis / accomodatum / Autho- ritate Ordinaria editum / Gum / Appendice / pro / Assistentia Moribundorum. / Guratorum / usui et commodo / Graecii / Typis Josephi A. Kienreich. / MDCCCLVIL Mala 8^ 152 str.
Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo se nahaja na straneh 5, 10—12, 30, 86 — 87, 125—151. Sloven-
/
324 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
ščina je pravilna; tu pa tam se nahajajo štajersko- slovenski izrazi, n. pr. perle nam. poprej (str. 127).
Gompendium / Bitualis Romani / usibus dioeceseos Laba- censis / accomodatum / Auctoritate et opera / celsissimi <w reverendissimi / Domini, Domini / Antonij Aloy8ii Wolf / principis / et ecclesiae catedralis Labacensis / episcopi etc. etc. / Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1844. 4^ 298.
Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo je na straneh 16, 19, 23, 27-29, 32—33, 36—39, 55-62, 71—75, 81 — 84, 102 — 110, 114—119, 124 — 127, 137—139, 191—193, 200 — 211, 216-220.
Varia pietatis / Exercitia / Dominis sodalibus / praecipue / Sacerdotibus curatis / oblata / ab alma ac venerabili / Soda- litate B. V. Mariae / in coelos assumptae /. Pars prior. / Continentes etc. / Labaci Anno M.DCC.LXXII. Literis Egeri- ianis.
Slovenski tekst 131-136, 146, 152, 159, 171, 244, 248—249, 251 — 254, 257 — 273, 333 — 347, 401 — 415.
Manuale / Ritualis Romani / ex / Gompendio eiusdem Ritualis / usibus / Dioeceos Labacensis / accomodato, anno- que 1844 Labaci edito / extractum / in / commodiorem usum cleri čurati / ejusdem dioeceseos / Jussu et auctoritate ordi- naria / Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1845. Slovensko besedilo je na straneh 6—7, 13-17, 20, 28,32,
42—44, 54—55, 61-64, 71, 100—111, 120, 138, 141—144, 146,
150—152, 160—161, 163, 176.
Sveti / Evangelji / z / molitvami ino branjem / za vse / nedele, praznike ino imenitniši /godove / celiga leta. / Temu je perdjan / Katekizem, cerkvene ino druge / Molitve ino pesme per očitni / službi božji / . Z dovo- Ijenjam / nar častitiših ino milostivših / gospoda gospoda / Frančiška Ksaverja, / Firšta ino škofa Lavantinske cerkve i. t. d. i. t. d. Tretji natis. / V Celi MDCCGLVn / Per Jožefu Gajgerji, bukvarji. / 8®. 661 str.
Vifhi paftirfko osnanilo fplofhnih od fvetiga Ozheta papesha Pija IX. 21. liftopada 1851 ukasanih ozhitnih Molitev in ob tem tudi podeljeniga Odpustka kakor v fvetim ]etu, ki fe v Ljubljanfki fhkofiji s 20. Velikitravnam
Priloga. 325
sazhne in 19. Roshnikam 1852 konzha, f perflavkam Molitev, kterih fe verni per sapovedanim obifkovanji zerkva pofiushiti samorejo. V Ljubljani 1852. Natisnil Blasnik. — (Zup.) *)
Molitve per obifkovanji zerkva k' sadobljenju odpuflika fvetiga leta, poterjene od vifoko zhaflitljiviga Ljubljanfkiga ^hkofijftva. V Ljubljani. Natisnila Rosalija Eger. 1850.
Sveta vojska v svetem letu za vesoljni cer- kveni zbor s primernimi nauki, opomini in molitvami. Poleg nemškega od viših poterjenega spisa. V Ljubljani 1869. — Založil H. Ničman.
' Od fvetega krisha per belih vodah. R. W. 1852. Natifnil Eduard J. Jeretin v Zeli. (Naz. E. e, 2.)
Jožef Otmar
po milosti božji knezoškof Sekovski, oskerbnik Lujbnske škofije, opat S. Divice Marie v Monostri više Komarne,
vitez od Raušer,
pozdravim vse verne po Sekovski ino Lujhnski škofiji ino Vam od
Boga vse dobro selim.
Lani na kraji zime, kdar emladlečni jug popihnil, je gromo- vita nevihta Europo od eniga konca do oviga preletela^ gospodske oblasti, ves občinski red istresila. Vse na vseh krajih se je vzdignilo na terjanja. Terjalo se je hujdo ino dobro^ pravica ino krivica, ino s' takim hrupom^ kakiga dela dereči potok, kdar od ekurjeniga snega nanešen zauli. Vse terjanja bi mogle k' časi^ na mesti spo- Ijene biti, V tisti zmešnjavi ino halabuki se vsak na kaj bolšiga zanašal, ino je se tudi več že ostaranih naprav ino navad, ki so zdajnim časom ino potrebam ne primerjene, ko truhliva roba od- pravilo. Bila je dana ustava ino m^islilo se /e, da bo po ustavi '^cesarstvo krepko ino trdno, da bo po novem ravnanji se več sreče ino pravice navdalo. Al sreča ne prišla, ino pravica je odišla. Bazpušeni zijaki ino grablivci so segali prederzno za poglavarstvom^ ovi podlošniki pa, če ravno v' nezmerno znameniti vekšini lubeči mir ino red, so plahi grozovitn^om se vklanjali. TS se cerkva ino
- ) Zup. = Knjižnica prof. Tomaža Zupana na Okroglem.
32H Zgodovina slov. slovstva. IIL del.
bogabci€'čHo^ ea hahjo vero obrekla, zvesto spoštttfvanje posta/v za
bedasho cenilo^ Le buna^ to je silovUno preveršenje vsiga postav-
niga obsioječiga reda se svetu za pravico ino sveto dolšnost vkazu-
vala^ Kdor se podstopil le besedo proti ziniti, ludi vtušati ino miriti^
je bil za strašnosilnika^ starokopitneša, izdajavca na sveti svobodi
razoznanjen. ino Cesar po bošji postavi obrambavec vere ino pra-
vice bi ne imel drugiga dela, ko naprepološene prošnje^ tudi lastno
zveršenje 'z svojiga trona podpisati, lepo austriansko cesarstva raz-
tergatL Celo zvonove so v' plat bili, ograje so stavili po mestah^
ino po tolovajskem so začeli razbijati ino vso zakonito izporedenje
razsekati.
Za onih nesrečnih dni se je pokazalo^ ko strašno človek zbfisni ino zdivja, kda samo svojim šelam streže. Hudobija ino spakija nebi bila pak nikakor telke oblasti dosegnila, da bi ne bila z' kri- vimi spresukanimi nauki se stovaršila, nevedne ludi z' golufavnim modruvanjom na svojo stran podmeknila. Svoboda, jednakost, bra- tinstvo, to so vam bili omamlivi glasi, pomagači na buno.
Svoboda^ jednakost, bratinstvo so zlate reči; kdar se prav
»
zapopadnejo ^ povejo v čem človeka prava vrednost ino šlahten konec obstoji. — Svoboda v' nar širšem zmisli je čudoviten al ob enem, zlo nevarni dar božji. — Ker smo svobodni, svobodne vote, znamo Boga lubiti, ino med angelcih bošjih pred prestolom naj- višišiga Boga si mesto perpraviti. Znamo pak tudi skoz greh se od Boga odvernit% padniti v' dubtino, kder červ na večno grize ino plamen nikol ne vgasne. Svoboda, kdar se upotrebi k' temu., da se napelavanje k' grehu odbija, ino človek dolžnosti svojiga stana vselaj zvesto, rad dopolni, lepo Bogu služi, nar lepše izpriča vrednost naše duše ino odkrije taisto šlahtnost, po kteri smo Bogu spodobni. Svo- boda pak potrebuvana v' opravljenji z' zravenludi je sicer kaj do- briga^ al le tako mogoča, da ne sme vsak sturiti, kaj mu pride na volo, temoč da vsak nekaj svoji voli odreče ino se postave derši, Ludi namreč prebivajo na precej tesnem prostoru^ naj bi tedaj eden oviga v' svojih opravilah ne bi motili ino zastavlali, je treba, da se eden ovemu, kar je prav, izogibajo. Bi pak Mer zaželel, kaj je sosedoviga, tak ga more sila al postava odstrašiti ; ino kaj za- poved odloči, se more z dobre vole spolniti, če ne, se more s* po- pretenjom ino siloj dognati. Da bi zamogli iz sveta greh ino zmote odpraviti, bi ne bi trebalo ne sodnikov, ne postav, ne soldatov, ne nobebnih obrambavcov. Bi se ludi trudili Boga spoznavati, bi svoje
Prilosta. 327
zmote' pogreške bolj doznali; hi oni gorečo Boga luhiKt hi se greha malo storilo, prišli hi do isfverstne svobode bošjih otrok, po Meri je še greh lučko blago pošeldi, al kaj še le za njim segati; takim pra- vičnim ludem ne treba me; kazati^ kak daleč njihove pravice segajo^ al jih s' kaznimi od seganja v' lučke pravice odvračati, Keršanska vera je tedaj tubo sonce, ki s* svojimi poduki tudi gradjanski svo- bodi k' šlahtnim sadu perpomore. Svoboda pak^ kako so puntarji na zgrajah, barikadah podavali, da hi smel vsak sturiti^ kar se mu zazdi, je le sivini lastna; bilo hi med ludeh, ko med stvarih^ da bi močnejši slabejšiga v' nemar davil. Jednakost ludije miŠlenJea^ ktero je Keršanska vera vpelala- Za davnih paganskih časov se znajšlo več prebrisanih glav^ pravijo jim^ da so modrianci; ktere neki sedajni učeniki čedne ko Kristusa al še čedneše rajtajo ; vender vsem totim modriancom ne hlizo na pamei prišlo m^isliti, da hi znala kdaj ktera deršava biti brez robov^ to je ludi^ ktere so po postavi za golo robo imeli^ nje ko drugo roho^ postavim juncfij ovce odavali.
Jednakost ljudi, kakšo keršanska vera uči,, je sveta resnica,^ ktera toliko več osreči, bolj popolnoma se je človek derzi. Jednakost ljudi, kakšo trobijo puntari, je zmotna luč^ ktero sledi grozovUn^a vmorija^ v§ig ino ra^saja^ ino strašna revšina ino sušnost. Vsi f
ljudje so jednako po bošji podobi stvarjeni ino skoz kerv Sina božjega odrešeni; vsi so jednako pozvani hiti otroci bošji ino soerbiči Kristusovi. Kakor različne se tudi zdijo naše dolžnosti na zemli,^ prav za prav imamo vender vsi eno ino taisto. Kmet ravna svojo oralo ] vojvoda veleva veliki armadi junaških vojakov; vertnar si zaliva cvetličice ino drevje,^ minister daja naredbe^ po kterih, če so modre ino primerne, prihaja sreča dosta miljonom ljudi; vender za ene ino druge je poklic^ kteriga njim božja previdnost odredi^ le priložnost si venec večniga zveličanja zaslužiti^ če svoje dolžnosti do kraja verno spolnujo; vsako človeško delo,, naj ga posvetno oko veliko ali malo porajta^ velja le takrat kaj pred Bogom, če ga iz prave ljubezni storimo,
ljudje so si ali jednaki po vrednosti svoje narave,, jednaki po svojem edinem, poklici,^ jednaki po visokem, koncu ali cilu svo- jega šivlenja^ al v' posvetni sreči si ljudje niso jednaki^ ino si ne zamorejo nikdar jednaki hiti. Čista lehko se zgodi, da tisti ohožajo, kteri so sedcij bogati: k' tomu nebi trehalo druga, ko da hi pogla- vari prevratne le za nektere mesce preoblast v' svoje pešice dobili;
328 Zgodovina slov. slovstva. NI. del.
ni pdk mogoče, da hi vsi obogcUeli. Lehko je, da se bogatci po sUi prešenetjo^ ino neMeri siromaki na njihovo mesto pridejo ino na to 80 tudi vlekli svekšine vsi oznanovavci jednakosti ; ali bogatih ino vbogih bode, dokler ljudje ostanejo ljudje. Tudi na dušnih darih, na znanostih ino zvedenostih niso ljudje jednaki bili ino si ne bodo jednaki, no za tega del tudi niso vsi V tistemu opravilu pri- kladni. Morska barka jadra več mescov dni urno po rasširnem morji, pod njoj bezdno neznano, nad njoj grozna bura, vdil nje skalovje ino plitvine ino srečno preplava dolgi pot, ker njeni po- glavar, koromaneš, brodar ino veslar, kar je treba, zastopijo ino nevtrudno vsaki svoj posel opravljajo.. Postavimo pa, ko bi v' tistem hipi, kader kupoma perhrupivši černi oblaki blizno buro oznanujo, veslari rekli k' poglavaru ino koromanešu: Jednakost je naj sve- tejša človeška pravica : nam ne gre v glavo, zakaj bi ravno ti nam zapovedoval ino ojstro pokoršino terjal, zakaj bi ravno ti se pri kormili šopiril ino vodja naše barke bil? Ino potem, zašenejo oba 'z njunih mest, zvolijo novaka za poglavara, postavijo nevednega veslara k' kormilu. Brez dvombe ne bode prestala ta barka zavihrele nevihte, temuč skoro zlamana se bo brez pomoči poganjala čres šumeče valov je. Ravno taka se godi v' deršavi. Vsaki svobodni moš je pozvan na svojem mestu ino po svoji moči se truditi za blago- stan občinski ; ali vsaki ne zamore zapletenih razmer tako primerno spregledati^ kakor je k* sreči deršave potrebno, ne velja vsaki za vladarstvo po vsaki strani.
Naš mili cesar, pozvani od Boga za velike reči, je obdaril našo domovino z ustavoj. ktera vsakemu deršavlanu toliko svobode dopusti, kolika drugim ni nevarna, ino mogočni deršavi ne na- sprotna. Svobodnejši pak je človek od zvuni, bolj more znati sam se zatajati. Hlapčjem hujd&m poželenju delata strah palica ino bič. Ali tudi svobodnem mošu se lehko bliša skušnjava: za tega del je treba bogaboječost, zvestost ino domorodno ljubezen si varhinje po- staviti pred dveri svojega serca, da hudobi uhod * zabranijo. Dajte Bogu. kar je božjega, to je vaša perva ino naj svetejša dolžnost : pa ravno za to dajte tudi cesarju, kar je cesarjevega: sam Sin božji vam tako zapove. Resnica keršanska je žar nebeški. Meri vse pozemelsko posveti ino preobrati, „Vaša dolžnost je, govori nam beseda božja, podložni biti (gosposki), ne samo za kazni, temuč za vesti voljo".*) Ne iz straha smo dolžni posvetniga vladar a bogaii,
- ) Rom. 13, 5.
Priloga. 329
temuč da voljo bošjo spolnima^ da neizmerno revo, Mero omaja deršavnega reda raaširi, od milionov naših sobraiov odvememo^ da pravo svobodo v' deršavo vpdjamo. Pravni red je perva ne- . znebliva potreba vsake dru£be. Pravni red ino deršavlanska svoboda pa si Te tč prijaeno roke podata k srečni stalni savesti, če se postave poštujo; spoštlivost do postav pa bode le takrai zmagala nad buroj človeških strasti^ kader se na pečino opira, Mera je Kristus.
V Gradcu 22. Maliga travna 1849.
Jo&ef Otfnar,
hnezoškof.
Na Dunaji zbrani nadškofje in škof/e Avstrijanskiga
cesarstva vernim svojih škofj pozdravljenje in žegen
od Boga Očeta in našiga Gospoda Jezusa Kristusa.
Po božji milostljivi previdnosti smo se podpisani škofje Avstri- janskih dešel po šelji in povabilu Njih cesarske sviUosti, s Merim povabilam so tudi naši lastni šelji in našimu namenjenju perjazno naproti peršli, na Dunaji zbrali^ de bi se skupej med seboj posve- tovali zavoljo tega, kar per novih deršavnih naredbah, ki jih nova deršavna vstava napov6, katoliški cerkvi v Avstrii k pridu in korist- nosti sluši.
Preljubi! žalostne in nevarne čase smo na svetu učakali, in še temnejši in strašnejši pergodbe se v prihodnje narejajo. Zdi se, de je nov pečat v bukvah pergodb ra^zpečaten, nova posoda jeze božje čez zemljo razlita. Kamor koli se okd ozre, zagleda veliko hudiga in spačenosti. Očitna vojska, punt, razpertija, sovraštvo, vzdigovanje ljudstva zoper ljudstvo; pa še veči razpertje, prepir in vojskovanje je med duhovi (učenimi, pa prevzetnimi glavami)^ ko na kervavim bojevavskim polji. Solnce resnice in spoznanja se je toliko in toliko ljudem skrilo, in v grozovitim mraku^ ki ga ko luč hvalijo^ imajo duhovi tbme (neverni, hudobni ljudje) veči oblast ko kedej čez otroke nevere. (EfeS. 2, 2.) Skrivna hudobija, ki že od začetka sem ni nikoli počivala, zdej hujši razsaja ko kedej. (11. Tes. 2, 7.) Ne več samo od posvetnih sladnost vpijanjeni^ boga- pozabljivi, od hudobije zmamljeni in oterpnjeni ljudje^ ki so ob vsih časih na svetu 6iM, ampak puntarski duhovi in lažnivi preroki, ki se svojiga sovraštva do Boga zavedo^ so se očitno zoper njega
330 Zgodovioa slov. slovstva. JII. del.
in njegoviga Maziljeniga (Jesusa Kristusa) vzdignili in spuntalu Med tem ko, po besedah aposteljna, hudiči v Boga veruje^o^ in se pred njim tresejo (Jak. 2y 19.), ker se njegovi vsigamogočni oblasti tudi škripaje utegniti ne morejo, se uni sapeljivci nad hudičevo prederznost povzdignejo, in pravijo, de je vera v Boga in v nje- govo kraljestvo izvirek vsiga hudiga in zaderzek vse sreče na svetu. „Vera^, to je njih poslednje^ v časopisih oznanjeno rasglasilo^ „ki „se mora zmed društva pregnati^ mora zginiti iz človeških sere. „Punt sploh vero zatira, in ker punt še na tem svetu ljudi proste „in srečne stori, jim torej ni treba upanja do nebes. Zcdor^ nam^ »je prav, de se ljudje za vero in prostost vere poganjajo, de se »proste srenje (soseske brez vere) i. t. d- narejajo, če je prostost nvere toliko, kakor prostost od vsake vere ali brezvernost. Mi nočemo ^prostosti vere, ampak potrebnost nevere hočemo.^
Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje, se po- ganjati za domorodnost (slepa ljubezen do svojiga naroda in jezika) t Bog je, kakor apostelj uči, stvaril iz eniga človeka ves človeški rod, de prebiva po vsi zemlji ; in je odločil odmenjene čase in meje njih . prebivanja (Dj. ap. 17, 26.); razdelitev ljudi v družine, narode in ljudstva je tedej bošja naredba. Baznost jezikov pa je še nasledik greha, odpadca od Boga in razpertja ljudi med seboj. Zučeni ajdje^ ker niso spoznali, de so vsi ljudje od Boga in po njegovi podobi vstvarjeni, so ptuje narode ko divjake imeli, ter so jih zaničevali in z vojsko zatirali (parcere subjectis et debellare superbos, to je, zanesti podveršenim in z vojsko zatirati prevzetne, je bil njih pre- govor). Divjim ajdam Še zdaj vsak ptujic ko smertni sovražnik obvelja ; oni le samo svoj mali narod čislajo, vsaciga druziga pa zatirajo, ter ptujca umorč, pečejo in pozrd, ali pa ga ko šivat prodajo ; oni so se tako rekoč pošivinili. Le samo keršanstvo je spet dalo človeštvu pravo visokost. Keršanstvo uči, de so vsi ljudje bošjiga rodii; vsi bošji otroci in poklicani v njegovo kraljestvo ; vsi so si v rodu v dvojnem pomenu: iz ene kervi so rojeni, in z eno kervjo, ki je bila na kriši prelita, so rešeni ; zakaj v Kristusu Jeau>su so se vsi, ki so bili delječ, perblišali, ločivna stena med narodi je poderta, sovraštvo je zaterto, vsi so sklenjeni v eno teld pod eno glavo, in vsi imajo perstop v enim Duhu k Očetu (Efeš^ 2, 18,) \ ni ne ajda, ne Juda, ne divjaka, ne Scita, ne sušniga, neprosUga; ampak vse in v vsim Kristus, in v4z popolnamosti, ki jih zedini^ je ljubezen. (KoloŠ. 3, 11, 14.) Keršanstvo in z njim tudi prava
Priloga. 331
perljudnost eamore ted^ pereadevanju za domorodnost in za rodo- vino le toliko prav daii^ če služi v pomnošenje ljubezni. Res je tudi kristjan družini hliše ko srenji^ svojimu ljudstvu in svoji deželi bliže ko drugim unajnim ljudem ; on spolni dolžnosti do vsih, je vsim vse^ kar jim po božjim redu biti mora, če njegova ljubezen iz sebe gre in vse ljudi, naj si že bojo tega ali uniga naroda, te ali une dežele in deržave, obseže. Pa ljubezen se spremeni v gerdo samopridnost, če se, namesti de bi iz sebe šla, le v s4 zamakne, vse le nase obrača. Po tem se vname sovraštvo med osebami (peršo- nami), med družinami, srenjami^ rodovi in Ijudstvami, in vsaka vikši zveza prederzno razterga. Ti hudobni zapeljivci naših časov, ki bi radi vse božje in človeške naredbe prekucnili, si perzadevajo, zdravo ljubezen narodov do njih zgodovine, do njih jezika in starih šeg prekanjeno vneti in do nekake vročinske zdivjačnosti podkuriti, ktera v vsakim drugači govorečim^ sosedu nar hujšiga sovražnika ugleda, svojo lastno hišo zažg^, de bi tudi hišo svojiga soseda ukon- čala. To gotovo ni prestopanje k veči zučSnosti, kakor oni pravijo, ampak je objokovanja vredna povernitev od lepiga keršanskiga za- deržanja v ajdovsko tbmo ; narodstvo je zlato tele, in njega maliko- vanje z vžganimi strastmi je le prevečkrat divja vojska med narodi, zares sramota pred človeštvam, gnusoba pred Bogam!
Vaši zbrani škofje, v sveti edinosti združeni, dasiravno iz raznih narodov in v rajnih jezikih k vam govoreči, vas prosijo in opominjajo v svetim, Duhu s tistim^ glavam, ki se je pervi binkuštni praznik v vsih jezikih zaslišal: Ne dajte se premotiti od zvitih besedi in prekanjenosti unih zapeljivcov ljudstva! ljubite svoje ljudstvo in svojo deželo in svoj jezik; pa ne pozabite, de je vsa zemlja Gospodova; de se v vsih jezikih vsak dan k njemu mčli: r, Oče naš, odpusti nam naše dolg4, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam^' ; in de je njegova sveta volja, ljudi in narodov po po- stavi in deržavnim redu, ne ločiti, ampak tudi po zunajno tako združiti, kakor bi mogli po cerkvi od znotrej in po duhovno v veri in ljubezni združeni biti,
Gnada naŠiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsitai ! Amen. Na Dunaji 17. Božnocveta, tretjo nedeljo po Binkuštih 1849*)
- ) Ta dva pastirska lista se nahajata v župnijski knjižnici Sv. Benedikta
v Slov. Gorikah. Povzeto je samo to, kar se nanaSa na 1848. 1.
332 Zprodovina slov. slovstva. III. del.
H \
Uradni spisi.
a) Dezelanam na Štajerskim.
Svetli cesar Ferdinand I. so na prošnje svojih
vernih narodov z presvetlim paientam 15. Sušca 1848 vsim podloš- nikam svojga cesarstva Novo Sostavo (konstitucio, deršavni ostav) blagomilo podeliti oblubili.
De pa ne bo kdo te mile nove sostave krivo sastopil, al jo po svoji glavi narobi izlagah je treba jo bol na tenko razločiti.
Nova Sostava se bo od stare ločila samo le v tem, de bo vsak narod imel svoje namestnic pri cesarski vladariji (regirengi, ka- tere si bode ludstvo samo zvolilo, na katere se zna zanesti^ de bodo oni prošne in šele svojga naroda samimu presvetlimu Cesarju naprejnesli^ svoj lud zagovarjali, pri visoki vladariji delež imeli, postave vberali^ in dacje prevdarjali ; — nova sostava pa ne misli dozdajne davke vstanoviti, ki jih imamo cesarski derzavi, gosposki, grašinam al komu drugimu odrajtovati.
Kakor vsako gospodarstvo potrebuje svojih dohodkov za svoje kovarstvo, tako je derzavnimu vladar stvu treba svojih prihodkov ; prihodki deršave so štibre, ki jih bo zdaj tolko bol treba kolka več zboUanja ludi želijo ino namenvajo^ zakaj vsako pervo oznovanje dost troškov naredi.
Ker bo pa po novi sostavi ludstvo pravico imelo po svojih namestnikah samo razsoditi: kolk o ino od česa se bodo davki plačovali, kako se enakomerno med sabo razšteli in kako poberali de bo nar bol prav^ tak se lehko spozna, de bo Nova Sostava mnogo- tere težave polajšale in tako zbdlšanje v resnici prinesla^ ki si ga ludi želijo.
De se bodo nove naredbe prav vpelale, se more popred vse bobro presoditi ino na tenko premisliti, česa vsega je treba ; h temu se more pa tudi čas dati zlast za naprave tak velkiga Cesarstva različnih narodov, zato je dolžnost vsakiga pošteniga podložnika, de z poterplenjam ino zavupanjam mirno pričakuje zboUanja, ino se ne podstopi po svoji voli obstoječe pravice prevrečti.
Priloga. 333
De so Štajerci za tako slohodnost al frajost kakor jo Nova Sostava al konstUucio obeta zadost godni^ bodo naj bolši pokazali z tem^ de spoštujejo stare postave^ mo de si vsakter naj prizadeva jih tak dolgo zvesto spolniti^ dokter se nove ino bol primerne po- stave namest starih vpelajo^ zakaj podloga vsake slobodnosti je po- stave deršati ino pravice spoštuvati.
Od zbora postavleniga za obvarvati orengo, mir ino varnost med ludem po dešeli po voli c. k, Vladirije ino štajerskih Stališov.
V Gradd 17 Sušca 1848.
Grof TVickenhurg^
poglavar*
Baron Erben, Joabhn,
namestni predsednika apat LamhreŠki st, »t. odbornik.
JVagner, Dr. A. Laritz,
vladni sovetnik. inful, prost v Bruki st. st. odbornik.
Scbwaigbof€r, JVilbelm grof KbUnbnrg,
vladali sovetnik ino kmetiski Doktor. st, st. odbornik.
Fellner, Grof Gleiscbbacb,
vladni sovetnik. st. st. odbornik.
Picbler, J. C. Vitez Pittoni,
vladni sovetnik. st. st. odbornik.
Alois Jant,
st. st. namestnik cesarskih mest ino tergov.
f
b) Štajerskim prebivavcaml
Več sto let smo še bili v vedno mirni bratovšni, vmed spre- menljivim prigodbami skuz edinost močni ino enaga serca. Mars- kateri čemi oblaki so se valili nad nami; nadloge so pa našo moč le vterdile, ino v sreči in nesreči je bila dozdaj edinost v na^ih domačih hribih ino dolinah stanovitna zvezda: na novic se je ne- srečen vihar vzdignil, je našega preljubega Cesarja primoral sedeš Svojih dedov zapustiti ino z šeleznoj ojstrostjo poprejšen mir ino red vstaviti. Tudi naše domovine se leta vihar ni zognil^ njegovi
334 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
goreči podpih je marskatero serce rasfdrašil^ da mu ni bilo mogoče pametno soditi; vondertje pa še v sercu vsakega Siva ostala stara ljubezen do domovine.
Ljubezen ino zvestoba do Vašega vstavnega Cesarja ino do njegove visoke rodovine ste se tako globoko Vam v serce vkoreninile^ da Vas k njima opominati bi ravno tojlko bilo, kakor Vas ne poznati. Ta zvestoba se je skuz lepe dare in obljube našega milega Cesarja k visokosti povzdignila^ kakor še poprej nikolj; mi vemo ino se zna- šamo (štimamo)^ da se znajo na^ Cesar v sreči ino nesreči na nas zanesti.
Pa tudi mi smemo njegovemu dobremu sercu zavupaii; nje- gova cesarjeva v pretečenih dneh ponovlena beseda nam je porok za polno ino resnično doveršenje vsih obljub; ino le v zavupanju do edendrugega cveti prava sreča v deršavi.
Tudi^ na Dunaj (Beč) znate brez straha svoje oči oberniti, ne bojte se, da bi bile ojstre naredbe tam za cesarjevo obljubo alj pa za Va^o svobodo nevarne^ niso nič drugega^ ko potrebne kazne (kaštige) po pravici; iz njih bo dorastla prihodnost v resnici prosta, ne pa razvujzdana. Kaštige bojo nehale tak hitro^ ko njih več potreba ne bo; mir ino red po postavah pa je vogelni ka/men prave svobode, ta pa mora položen biti^ če se hoče močna hiša postaviti.
Zanesle se pa tudi na edendrugega, preberite slavne bukve na^ih zgodb^ ino najšli bote^ de Nemški Štajerc Slovenskiga nikdar zapustil ni^ tudi Slovenc je Nemcu vselej roko podal. Zdaj pa je skuz svobodo postala nova lepa zaveza, ki vse obsede; naj bo tudi terdna^ ino naj v veličastni edinosti z ljubeznijo ^o Cesarja ino do^ domovine našim prihodnim unukam> poka^e^ kak.čerstvo je pomagalo Štajersko ljudstvo v nepremenlivi bratovšni zopet postaviti veličastno ino edino Austrijo, našo vsih domovino.
Vsaki dar, ki ga prinesete^ ga prinesete svojim nadopnikam ; zatorej se držite terdno Hste zvestosti do Cesarja ino domovine, ohranite pazlivo veličastni blagodar novorojene svobode^ ino proč z vsem^ kar bi Vas od pota postave^ lepiga reda ino pametnega pire- vdarjenja pelalo na pot zmešnjave ino ra/zvuzdanosti ; zakaj brez- postavnost je mati vse nesreče ino vse sušnosti.
Priloga. 335
Serčno podajte si roke ino z nami glas povzdignite : Živili ! naš premili^ vstavni Cesar, šivela naša Štajerska dešela, šiveli vsi narodi^ ki pričakujejo svojo srečo pod vladarstvam ustavnega Cesarja na AvMrijanski zemlji*}
V Gradcu od načasnega dešelskega Štajerskega zbora
8. dan Listopada 1848,
Ignac graf Attetns sjr,
deželni poglavar.
K. G. vitez od Leitner sjr.
Ivi št. 8t, tajnik.
c) (ylaaovor
tniniaterakega konUsarja
Franca viteza Kalchherga
na svoje
Ijti^e rojake
čres ministerski ukaz od 12. kimovca 1849
za voljo
zemlišne odveze v Štajerski kronovini.
V Gradcu 1849.
Natis od Leylcamovih naslednikov.
Ljvbi rojaki!
s
Po celi deSeli razglašeni ministerski ukaz od 12. kimovca 1 1. oznani podave, po kterih se imajo zemliša rešiH svojih starodavnih urharialskih i/no desetinskih dolšnosti. Ministerstvo ihi je naročilo^ to imenitno ino tešavno opravilo vravnati.
Ker iskreno selim, temu častnemu naročilu ne samo vgoditi (zadostiti) kolikor mogoče^ temoč tudi moji domovini po vsih svojih močeh koristen biti; naj popreje vse., Mere ta reč kaj dotiče, pri-
- ) Natisnil J. K. Jeretin v Celi. — Op. Ta razglas je zasledil gosp. Urbas,
C. kr. profesor v pokoju v Gradcu, v štajerskem deželnem arhivu in poskrbel, da sem dobil prepis. — Hvala mu za to. Pis.
880 Zgodovina slov. slovstva. III. del.
jasmo poprosim, se na mojo dobro voljo ino vestnost ravno tak terdno eanašati, kakor tudi jaz popolnoma zaupam v poštenost ino pravičnost mojih milih rojakov^
Postave, po kterih se je pri zemlišni odvezi ravnati^ ino kterih se moramo terdno derSati^ so sicer v ministerskem ukazu jasno izgovorjene, alj vender menim mnogim vstreči, če je nekaj poprej pogovorim, ino tak marsikterim neogibljivim dvojbam, zmotam, ino skerb^m v okom pridem.
Pri temu nagovoru gledam posebno na podlošnike (dolšnike)r Meri si bolj teško potrebno razjasnenje priskerbijo ko popravičeni.
Bodi si kakor koli dobra postava, ona le tč kaj velja^ če se v djanji po njoj prav ravna.
Zato je vsem, Mere zemlišna odveza zadeva^ zlo va^no ali po- trebno vediti. Merim gosposkam ali uradam je to opravilo naročeno^ ino kakša je njih oblast; tedaj bom pervič govoril od gosposk ali urad za zemlišno odvezo.
Ljubi rojaki! na konci svojega nagovora pozdravim serčno vse deležnike zemlišne odveze ino se terdno zanašam^ da si bomo z iskrenim zaupanjem v okom prišli pri tak važnem opravili, kjer gre za last premnogih ino za blagor naše lepe domovine.
Soudi okrajnih komisij, ki se bodo po vsih krajih postavile, zamorejo vsaMeremu nastale dvojbe razrešiti ino mu svetovati. Svarim pak vse pred samopašnimi^ hudovolnimi podpihavci^ ki tak radi nezaupljivost nSijo ino dobre namene sumničijo. Jako žalostno bi biloj ako bi se posamesni dali zapeljali, ino bi po takem vlado permorjali, jih s sild strahovati, kar Bog obvaril
Alj tudi pretergana zaupljivost med poprejšnimi gosposkami ino njihovimi podlošniki se mora ino bode spet vernila^ ko berz je zemlišna odveza dognana* V srenski zavezi ino sploh pri naših ustavno pomlajdenih razmerah, kjer ste sloznost ino spoštljivost pred postavo čres vse potrebni., se uzajemno ne bodo mogli pogreševati.
Poprejmimo se toraj pošteno ino dobrih misli našega velikega dela., ino Božje blagoslov bo z nami!
V Gradcu 8. Ustopada 1849.
To je brošura v mali 4® obliki, ki ima 32 stranij ; slovenski tekst je na prvi, nemški na drugi strani. Našel sem jo v župnijski knjižnici pri sv. Lenartu nad Sevnico. Ponatisnena sta začetek in zvršetek.
Priloga. 337
%
Dodatek k str. 190.
Viktor Lipez, porojen 1835. 1. na Vranskem na Spodnjem Štajerskem, je
bil 1859—1860. 1. suplent na mariborski gimnaziji, kjer so ga učenci obožavali
kot izbornega učitelja. Ker se je jako odločno potegoval za pravice Slovencev, je
moral zapustiti službo in je bil dve leti privaten učitelj. Potem je 1863—1877. 1.
služil za profesorja na kr. veliki realki v Zagrebu, kjer je kot učitelj nemškega
jezika s6 svojo knjigo ^Njemačka vjezhenica*^ I. II. III. za stalno uredil učenje
nemškega jezika. Od 1848—1892. 1. je bil ravnatelj velike realke (pozneje realne
gimnazije) v Rakovcu kraj Karlovca. Tako v Zagrebu kakor v Rakovcu je bil
član »izpitnoga povierenstva za obče pučke i gradjanske učione«, dokler se ni
Krajina vtelesila v civilno Hrvatsko. Od jeseni 1892. 1. živi v pokoju na Vranskem.
— V gSlov. Bčeli" II. je objavil pesen : >Materska ljubezen« (Srbska povest). Uže
prva kitica:
Na strmi visočini, tam kjer Bozna siva Otožno, tiho se v nezmerno moije zliva, Junaški VukaSin kraljevi hoče dvor Sozidati, — sovražnikom strašan opor,
kaže vpliv pesni: >Das Riesenspielzeug«. Isti letnik „8lov, Bčele" prinaša tudi sonet: ^Življenje**. Obe pesmici je zložil kot Sestošolec celjske gimnazije, na kateri so dijaki spisavali časnik: ^Celjska Slavija". Uredništvo „Slov. Bčele^ je takim dijaškim pesmicam dalo naslov: >Pervencic in pristavilo pod črto opombo: >Pod tem naslovom bomo prihodnjič prinašali boljše proizvode naših mladih pisateljev- dijakov, ki so se že lani tako lepo v „Vedežu*^ oglasili. Ne opešajte, dragi rodo- ljubi! riBčela" bo Vaše sostavke rada prejemala. V ^Slov. Glas." 1860 nahaja se »Car Lažarjeva smert« (Dramatična drobtina v jednem dejanju). V igri nastopijo Lazar, carica Milica, Jug Bogdan, Peter in Bogdan, Jugova sinova, Vuk Brankovič, poslanec turški, dva konjika, srbski pesnik, kmetje, vojščaki. Pesniku je odmerjena odlična vloga, ker nastopi prvi^ sedeč na kamnu in kmetom pevaje, potem se oglasi med Brankovičevim samogovorom in na koncu igre. Igra je pisana prav plastično. Pesnik rabi rad okrajšane besede; n* pr. bazen nam. ho}a.zen, protnik nam. nasprotnik, makne nam. umakne; rabi sniti v pomenu: Siniti. Vidi se vpliv Koseškega; n. pr. čuka, namrdne. Mestoma je jezik odbran, n. pr.:
Oblak na nebu solnce je prederlo, In jasno jutro dihne nam z višine. Ko sprimete se vojski grozovito. Kdo otel kerdela turSkSi bi konjikov, Kdo pešcev trope, ki so nas obsuli?
L d., i. d.
Dodatek.
Vselej so in bodo Slovenci belo Ljubljano smatrali za svoje duševno središče, pa vender se je včasih tudi v drugih mestih nahajalo mnogo m5ž, ki so po svoji požrtvovalnosti in duševnih zmožnostih stremljenja našega glavnega mesta podpirali na vse moči. Med takimi mesti se je v šestdesetih letih odlikoval Maribor; tam se je 1863. 1. gmotni temelj položil ^Slovenski Matici**, dasi se je
338 Zgodovioa slov. slovstva. III. del.
misel bila izprožila drugod in poprej; tam se je ustanovil naš najstarejši dnevnik ^Slovenski Narod* ^ v Mariboru se je ukrepalo o narodnem življenju na Malem Stajerju.
Za Nestoija štajerskih in osobito mariborskih Slovencev se sme smatrati dr. Ferdinand Dommkus, odvetnik v Mariboru. Porodil se je 1829. 1. v Kalsdorfu na Gorenjem Štajerskem, in se je v Mariboru naselil 1859. 1. Njegov oče Andrej, doma v Ormožu, je bil oskrbnik na Sekovski grajščini blizu Lipnice (lastnim graškega škofa) ; pozneje je bil okrajni glavar in državni poslanec 1848. ]. Pod- piral je po možnosti slovenske dijake. To blago lastnost je sin Ferdinand pode- doval po očetu. Dr. Ferdinand Dominkuš je bil deželni poslanec štajerski, mnogo- leten odbornik »Slov. čitalnice«, izredno požrtvovalen podpornik vseh narodnih zavodov. Sč svojo plemenitostjo in trezno sodbo je zelo blagodejno vplival na narodno gibanje.
Za probujo štajerskih Slovencev osobito okolo Maribora ima lepe zasluge župnija Fram, kjer je mnogo let kaplanoval Jurij Caf.
Učitelj Mihael Bučnih je ustanovil lep pevski zbor, ki se je odhkoval na raznih narodnih svečanostih. Da je Tiram tako zasidvel v narodnem obziru^ k temu je mnogo pripomogel Franc Divjak (1816—1892) odličen narodnjak, prvi naročnik ^Da/nice* v tem okraju, dolgoleten župan, izvrsten sadjerejec (zaradi tega tudi odlikovan s srebrnim križcem). Izborno je uredil občinske razmere, tako, da je to občino postavil v nemškem štajerskem listu vsem drugim na vzgled prof. dr. Lindner, ki je včasih v Fram zahajal na šolske počitnice iz Prage.
Dominik Čolnik, porojen 1830. 1. pri Treh Kraljih v župniji sv. Benedikta v Slovenskih Goricah, je bil zdravnik za živino in je umrl 1893. 1. Udeležil se je v odlični meri vsega narodnega gibanja v Slovenskih Goricah in v Mariboru; imenovali so ga očeta ^Slovenskega Gospodarja^ ^ ker se je mnogo potrudil, da se je ustanovil ta list. Bil je gostoljuben črez mero, na njegovem domu, ki je bil jednak mali grajščini, je bilo v šolskih počitnicah vne polno dijakov. V žup- nišču pri sv. Benediktu se še nahaja spominska knjiga, v katero so zapisavali njegovi gostje svoje misli v vezani in nevezani besedi; ta knjiga ima naslov:
»Spominski listi mojih prijateljev, posečil (?) Dominik čolnik, na Drvanji dne 4. velikega iSrpana 1857.««
Postavili sof^mu prijatelji spomenik na domačem pokopališču. {„8lov, Gosp,**
1896.)*)
Na severni stratii Pohorja, v župniji Ruše (Maria Rast) sta se v začetku narodnega gibanja posebno odlikovala Luka Hleb (1826 — 1874) in Davorin Grizold (1817—1871). Prvi je študiral n& mariborski gimnaziji Sest razredov in je bil mož bistrega razuma in odločnega značaja pa vernega prepričanja. Drugi je bil prost kmet, vrl slovenski pesnik in dopisnik slovenskim časnikom. Pred- sednik ruške čitalnice je izborno izpolnjeval to častno mesto. Kedar je mariborska čitalnica imela izlete v Ruše, je on na vse govore brez strahu in točno odgovarjal kot zastopnik domače čitalnice. Imela sta obadva veUk vpliv na svoje sosede.
- ) Te podatke imam od svojega prijatelja č. g. Fr. Zmazka, žnpnika pri sv. Benedikta ; hvala
ma za to.
•+^-H-
IMENIK.
AUŠ Pettr 60
Alijaniič Andr 169
AmbToi Mih. . . ^ . . . . 65
Arko Jer. . 65
Sevk Jos 66
Bik Jan 187
Bleimeis Jan 65
Botiač Jan 116
Borovnjak Jot 313
Bradaška Fr 104
Brence Jon 98
Gaf Oroslav 143
Cegnar Ft 179
Cigale Mat 87
Cirvnger Jer 184
ČebaStk Andr. 116
Deima» Kar 76
Dolinar Ltdc 106
Domiceij Fr 86
DoUan Jer. 275
Mmpieler Andr. 167
Erjavec Fr. 208
Ferinik Lamb 158
FlegeriS Boš 207
Fleitckman Andr 66
Fleišman Jut 76
Frankohki 207
Frelih Mat 114
Freger Een. 100
Farlani Joa 120
GalperHč Val 274
GerSak Ivan 163
Globočnik Ja7i 114
Oodina Verd 11»
OomilŠak Jak. 176
Hašnik Jož 142
Bieinger Pet 69
Mladnik Mat. 72
Eoievar Mat. 116
Stiu
Janeiii Ant. 171
Jatiko FijoNslbt 191
Javomik PL lil
Jenko Sim 164
Jerati Luk 106
Kafol Jak 120
Elancnik Sim 112
iOun Ftnfco 106
Kuhe Jur 93
KucietHcič Štef. 121
Kočevar Ferd 190
Kotičnik Mart. 274
Košar Fr 135
KoieM-Vesel 66
Kosmač Fr 274
Koder Pet tOl
Kranjc Joe 160
Erek Greg 193
Križaj Jan 66
Kuralt Mart 273
Kttrnik Voj 82
LahVaL 117
Lavrič K 117
Lesar Ant 116
Leikovec Pet 60
Levičnik Jos. ....... 98
Levstik Fr 208
Likar Andr 183
Lotrič Mat. 117
Maatn Ivan 147
Major Mat 154
Majciger Jati 149
Malavašič Fr 174
MareHČ Jan 273.
Mam Joe 176
Marouanik Jan 131
MarušiČ Andr. 122
Matjaiič Jur. 286
Medved Jem 60
Melzer K. 104
Mencinger Jan. 196
MikloSii Fr. . 160
minile Fr. dr. 119
MoHik Mat 99
Mraz Tom 287
Muii Pet 142
Namre Ant 114
NaBtran Joah 376
Navratil Jem 90
Novak Jos 86
Orel Joz 62
Oruien Ign 287
Oroien Fal 142
Pajk Jur 60
Fartel Joi 273
Peternel Mih 66
Piki Mih 134
Pintar Atit 76
Pintar Lob lOi
Pire Fr 64
Podreka Pet 126
Pogačar Eni 112
Poklukar Jos • . . 87
/Vaprotnit Andr 95
Prelog Mat 14S
Premru Jos 119
PtiMtaj J. 316
Bate' Boi. 146
Ravnikar Mat 68
Bailag Sad 151
Rt^da K. 164
Rodoljub Led 72
Rotman Jot 134
Budmas Sim. 164
Semraje Mart 76
Slomiek Ant 126
Bomer Greg 169
Stojem Mih. 132
Stritar Jan 279
Svetec Luk 77
Svetliiič Fr . - ■ 78
SzbUU 313
Škvfic Jan 114
Šmajdek Mart 274
Schmidt Ferd 69
Srol Fr. 149
Suhic Jo» 66
Soegel Andr 105
Seegel Jos 86
roman Lov 78
Torkar Mat 116
Trdina Ir 192
Trpljan Sond. 312
Trutenjak Dar 136
Turutigradska Jos 82
Vlaga JoB. 136
Umek Ani 188
Urbag Vilj 86
Urite Jer 72
Faljavec Jan 116
Valjavec Mat 183
Verne Mih 63
Vilfan Sim. 275
FtJftor Mir 80
Virk Joi 112
Vodovnik Jvr 142
Vodušek Mat 131
Vogrin Lov 132
Vole Jttr UO
Volčič Jak. 94
VolHč Jan 115
Vončifta L 110
Vrtovee Mat 60
Zamejic Andr 116
Žolffor Mih. 106
KAZALO.
Stran
I. Zgodovinski pregled od
1848. do 1870. leta . . 1 — 7 II. Pojavi slovensicega življa v društvih, zborih, v šolah in gledališču . . 7 — 32 lil. Slovstveni pregled . . 32 — 55 Narodno gospodarstvo . 32 — 36 Pesništvo in pripoved- ništvo 36 — 40
Jezikoslovje . . . .40 — 42
Slovensko slovstvo . . 42 — 44
Prirodoslovje .... 44—46
Pravoznanstvo ... 46 — 49
Bogoslovje 49 — 52
Družba sv. Mohorja . . 52 — 55
IV. Pisatelji 55-220
a) Dr. Janez Bleiweis in njegovi sodelavci v
^Novicah .... 55 — 105 (Imena glej v „ Imeniku*'.)
h) Luka Jeran in sode- lavci v j,Zg. Danici'^ 105
(Imena glej v „ Imeniku*'. J
Stnm
-125
136 — 166
cj Anton Martin Slomšek in sodelavci v „ Drob- tinicah 125 — 136
(Imena glej v „Imeniku'*.)
č) Davorin Trstenjak in posvetni pisatelji na Štajerskem ....
(Imena glej v glmeniku**.)
d) nSlovenski Glasnik*^ in njegovi pisatelji .
(Imena glej v ^Imeniku".)
Priloga 221 — 336
Dodatici 337 — 338
167 — 220