Zgubljena pravica
| Zgubljena pravica
Lutkovna igrica v enem dejanju |
| |||||||||||||
Osebe:
Pes
Mačka
Debeluh mesar
3 miške
(Kraj igre je na cesti, kjer se srečata Pes in Mačka. Pred hišo na dvorišču.)
1. prizor
Pes: (Drži list papirja v roki.)
Pisano imam pravico
od človeka, da v mesnico
grem k mesarju Debeluhu
vsak čas, kadar se v trebuhu
lakota mi oglasí …
(Pokaže Mački list.)
Mačka: (Sklene tačke.)
Joj, kako se ti godi!
Le kako si to prislužil?
Pes:
V delu sem mu zvesto služil,
čuval dom mu pred tatovi,
pasel čredo, da volkovi
niso mu ovac pobrali;
če smo se na lov podali –
sem priganjal mu jelene,
srne, zajce, da jeklene
krogle niso šle v nemár.
(važno) Zdaj pa to prejel sem v dar!
Mačka:
Tudi jaz nikdàr brez dela
nisem na zapeček sela:
s tačko sem se umivala,
predla predse –
Pes:
Lepa hvala!
Kje pa preja je ostala?
Mačka:
Mar z otroki se igrala
nisem?
Pes:
In jih opraskála!
Mačka:
V temi sem hodila z doma …
Pes:
Kdor po strehah v noči roma,
nič ni vreden, če ne bdi,
kadar vsa družina spi!
2. prizor
(Mimo pride Debeluh mesar, v belem predpasniku, nož mu visi ob boku.)
Pes:
Dober dan, gospod mesar!
Kaj dobil bom danes v dar? (Mu pomoli list.)
Debeluh mesar: Sosed kuža! Glej ga! Zdravo!
(Vzame list.) Daj, prečitam naj postavo!
(Čita važno.) »Kar ima na razpolago
Debeluh mesar, na vago
naj po želji psu odreže.
Brez priklade, sočno, sveže
naj meso bo. – Če zahteva
loj, srce, možgane, čreva,
vse, kar koli poželi,
naj z ukazom tem dobi.«
(Pokima z glavo.)
Res, mogočno imaš pravico!
Založeno imam mesnico,
vse dobil boš po izberi!
Stegno mi visi na dveri,
imam svinjske klobasice,
križ volovski in ledvice,
rebra, glavo, uhlje, vrat,
prekajeno tolsto gnjat.
Pridi, saj imaš oblast
do vsegà, kar ti gre v slast!
Pes:
Čez trenutek bom pri tebi!
Preden pojdeva vsaksebi,
bi govoril rad še z Mačko
in ji stisnil mehko tačko.
Debeluh mesar:
Shranil zate bom pod klop,
stegno, rebra, vrat in drob. (Odide.)
3. prizor
Mačka: (žalostno)
Bratec! Ti si res gospod!
Jaz pa stičem vsepovsod
lačna, da je groza, strah.
Ptičji rod je danes plah –
ko prikažem se na prag,
že odnese vrabca vrag.
(Jadikuje.)
Časi z dneva v dan so težji!
Ves dan sem zaman na preži,
še zvečer zdaj od človeka,
ne dobim več kaplje mleka.
Nič ne pade mi pod zob … (Joče).
Pes: (Jo tolaži.)
Čakaj, Muc, saj nisem skop!
Ko dobil bom od mesarja Debeluha,
brez denarja in priklade, kos mesa –
ga dovolj bo za oba.
Mačka:(Poskoči)
Snedla bova ga zvečer!
Pes:
Bova! Vendar ta papir
rad bi shranil. Lepo zvit
naj bo v kakšnem kotu skrit.
(Zvija papir v zvitek.)
(Se ozira naokrog.)
Res ne vem več, kam bi z njim?
V gobcu ga lahko držim,
vendar, če preveč drvim
jezik z gobca pomolim
in ga spotoma zgubim.
Če ga vtaknem za uho –
nič ne čujem, kadar kdo
mi požvižga. In takrat,
jojme, hrbet moj kosmati!
Za ovratnik? Bi še šlo –
ali, to ni kar tako:
le za slavje mi za vrat
ga natakne deček mlad.
Če bi nosil ga na repu –
bi še kakšen pes v pretepu
v drobne kosce ga scefral …
Res ne vem, kam bi ga dal?
Mačka: (Pomoli šapo.)
Če pa je zadeva taka,
daj ga meni, pasja dlaka!
Skrit kotiček bom dobila,
kjer ti ga bom varno skrila,
da ga živ krst ne iztakne!
Pes: (Izroči zvitek.)
Da ti kdo ga ne izmakne!
Mačka:
Brez skrbi, saj me poznaš!
Od nekdáj je zarod naš,
– v noči bolj kakor čez dan –
spreten, uren in pretkan.
Pes: (Poskoči.)
Rešen zdaj sem vseh skrbi!
Ta papir mi dobro skrij,
jaz pa stečem do mesnice
in prinesem klobasice.
Mačka:
Preden vrneš se nazaj
spravim list na varen kraj!
4. prizor
Pes odide, Mačka išče, kam bi ga skrila. Se prime za glavo.
Mačka:
Mislila bom zdaj prevdarno!
(Gre k škafu.)
Pod tem škafom ne bo varno.
(Gleda na streho.)
Če bi ga na sleme skrila?
Ptica bi ga v kljun dobila
in si spletla s perjem, travo,
gnezdo z važno to postavo. (Odkima.)
(Gre k stopnicam.)
Pod stopnice? Ta je lepa!
Tu ga najde kura slepa.
(Išče naokrog.)
Če zakopljem ga pod kap?
Ta domislek, res, ni slàb!
(Se prime za glavo.)
Oh, prismoda! Saj ga vôda
lahko zmoči. Škoda, škoda!
(Išče dalje, obstoji.)
Pod tem dračjem naj leži! (Ga hoče vtakniti.)
Ne! Saj lahko še zgori!
(Zaploska.)
Zdaj pa pravo sem izbrala!
V tole luknjo ga bom dala
(Vtika zvitek v luknjo hiše.)
Tu ga ogenj, voda, ptič,
ne pokvari … Ni hudič!
(Veselo ploskanje.)
5. prizor
(Pes se vrne, okrog vratu mu visi venec klobas.)
Pes:
No, si našla mesto pravo?
Mačka:
V skrinjo skrla sem postavo.
Nihče zanjo ne bo znal,
če bi z lučjo jo iskal!
Pes: (Jo potraplja po rami.)
O, zdaj, vseh skrbi sem prost!
Mucek, danes boš moj gost!
Mačka:
Kje pa bova se gostila?
Pes:
Ko bi v hosto jo mahnila?
Mačka:
V našo kaščo, kjer ni žita.
Pes: (Jo prime pod roko.)
Tam najeva se do sita! (Odideta.)
6. prizor
(Na oder pridejo tri miške.)
Prva miška: (Se drži za trebuh.)
Uh, kako me stiska glad!
Druga miška:
Kmalu pojdejo vsi spat
Tretja miška:
Shrambe vse bom pretaknila ..
Prva miška:
Misliš, da boš kaj dobila?
Druga miška:
V deži bo gotovo mast.
Tretja miška:
Tam nastavili so past.
Druga miška:
Mene že ne bodo vjeli!
Prva miška:
Z dimnika so kračo sneli.
Druga miška:
Kaj pa bomo zdaj glodále?
Tretja miška:
Če bi v izbo se podale,
koder cicibanček spi?
Prva miška:
Suknja mu na tleh leži …
Druga miška:
Kadar leže, ne zravna
hlačk iz toplega blaga.
Tretja miška:
Čeveljčke pa ta falot,
kar zažene v kakšen kot.
Prva miška:
Danes mu jih bom zglodala!
Tretja miška:
Mama te bo prej pregnala.
Druga miška:
Res je, mama se zbudi že,
če malo zašumi …
Tretja miška(Pokaže na zid.)
Tamkaj manjka košček zida!
Druga miška:
Prazna luknja ni nič prida!
Tretja miška: (Kuka v luknjo.)
Saj je notri kos papirja!
Vse tri: (Izginejo v luknjo.)
Hej, to naša bo večerja!
Opombe urednice
urediPrimerjaj: Prepiračev (= Ivan Cankar), Pes, maček in miši, Vertec, 1892, let. 22. št. 9, str. 146-108.