Zimska (Na gosto pada)

Zimska (Na gosto pada)
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Zimska (Na gosto pada), Ljudska pravica, 7. 2. 1953, št. 5, [str. 14], (rubrika Enajsta šola).
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na gosto pada sneg z neba
vsevprek in vsepočez.
Natakni kučmo, kdor jo ima,
potegni prek ušes –
potem pa, hajd! gaziti sneg
preko doline v strmi breg,
saj strah nas ni zaprek!
Zapadel že je do kolen,
joj, kmalu nam bo do ramen,
na sanke vsi, kdor jih ima,
smuči naj vsak si osedla,
potem pa, hajd! zdrvimo v tek
s sanmi, s smučmi vsevprek.
Če kdo zdrči, če kdo sfrči,
ne bo prešteval si kosti,
na noge se pobere,
ostale so le cmere Jedrt
pri starem dedku za pečjó,
ki ne vedó, kako lepó
nam je takrat, ko nad zemljó
berači se tepó.[1]

Opombe urednice uredi

  1. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, tipkopis, Ms 254, IN = 6795, št. 5/18. Tipkopis je različica, spremenjena so nekatera ločila. Naslov Zimska pesem je prečrtan in nadomeščen z Na gosto pada sneg z neba.
  1. Kadar na gosto sneži, pravi ljudstvo, da »se tepó berači«, ker padajo cele cunje z neba. (op. Vere Albreht).