Zjasni zvezde mu temne!
← Eno devo le bom ljubil | Zjasni zvezde mu temne! Poezije 2 Simon Gregorčič |
V eno, oh, se ne druže! → |
|
Tiha polnoč zemljo krije,
tožnomirna — plan in log,
bledi mesec temno sije,
spava, sanja vse okrog!
A če vse odeva spanje,
srce moje še bedi,
njega ne blaže mi sanje,
duh otožni moj ne spi.
Tu klečim vrh griča v noči,
lipa nad menoj šumlja,
k zvezdam zrem in zdihi vroči
vro iz duše do neba:
To prošnjó le vsliši, Večni,
oh, ne molim je za sé,
molim jo za dom nesrečni:
zjasni zvezde mu temné !