Zlatolasi trojčki
Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikivira, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: manjka naslovna predloga. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka, če pa sodelujete na katerem izmed Wikiprojektov (Wikivir:Slovenska leposlovna klasika ali Wikivir:Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil), zastavite vprašanje na projektni pogovorni strani. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom ter Vodičem. |
Živel je grof, ki se je šel ženit v mesto. Tam se mu tri mlade deklice ponudijo za ženo in tako grof izbere najmlajšo, ker mu je obljubila tri otroke z zlatimi lasmi. Kmalu po poroki je grof odšel v vojsko. Med tem mu je mlada grofica rodila trojčke, dva dečka in deklico, ki so vsi imeli zlate lase. Grofova mati pa ni marala mlade grofice zato je sinu pisala v vojsko, da mu je žena rodila tri pse. Grof ji odpiše da naj jih vseeno redijo dokler on ne pride nazaj domov. Mati pa je to pismo spremenila in napisala naj vse štiri pomorijo. Tako so mlado grofico živo zazidali pod lijak, trojčke pa je dala v škatlo ter na reko. Škatla je priplula do mlinarja, ki jih je vzel za svoje. Z njimi je tudi služil, saj je prodajal njihove zlate lase. Ko so trojčki zrasli in ker jih pravi mlinarjevi otroci niso marali so odšli, vzeli nekaj denarja, ki jim ga je ponudil mlinar ter se preselili v stanovanje nasproti očetovega gradu. Deklica je zrasla v prelepo dekle, ki si je vsak dan pri oknu razčesavala svoje lase. To je opazil stari grof in takoj povedal svoji ženi. Stare grofica pa je bila jezna na to lepo dekle ter mu naročila naj pojde do nje ter ji reče, da bi bila še lepša, če bi imela zlato jabolko. Ker je bila zlatolaska zaradi tega zelo žalostna sta se brata odločila da najdeta to jabolko. Tako sta odšla v gozd in pri strašni kači z zvijačo dobila jabolko. Tako je zlatolaska naprej razčesavala svoje lase ob oknu z zlatim jabolkom ob sebi. To zopet grof pove svoji ženi, ki se ne da, in mu ukaže naj ji reče da bi bila še lepša če bi imela ptiča, ki sam govori. Brata sta zopet želela potolažiti sestrico in tako sta šla še drugič po svetu. Z zvijačo sta ulovila tudi ptiča in ga vsa vesela prinesla svoji sestrici. Grof zopet vse skupaj razloži grofici, ki mu pravi, da bi bila najkrasnejša, če bi imela vodo, ki sama pleše. Bratoma je tokrat pomagal ptič, ki jima pove naj jo gresta iskat na goro, kjer sta njega našla. Sestra je bila zelo vesela da je sedaj imela vse kar je stara grofica zahtevala. Naslednji dan je grof prišel povabit zlatolase trojčke na kosilo. Zlatolaska je vzela s seboj tudi jabolko, ptiča ter vodo, ki sama pleše. Ob kosilu je ptič začel pripovedovati zgodbo o trojčkih, ter o hudobiji stare grofice. Oče trojčkov ter sin te stare grofice je bil presrečen svojih otrok. Nato so dvignili lijak pod katerim je bila živa zazidana njihova mati. Vprašali so jo kakšno kazen želi za svojo taščo. Rekla jim je naj ji sodijo sami, saj ji ona odpušča, nato pa je umrla. Zato ji je sodil ptič ter jim naročil naj jo dajo v sod poln dolgih žebljev ter naj jo zakotalijo po gori, kjer so našli njega. Storili so kakor jim je rekel ptič, ter še dolgo živeli skupaj srečno in veselo. Krepko besedilo