Zlodej s Stare gore

Zlodej s Stare gore

Ljudska pravljica

Spisano:	Jure Repovž
Viri:	Zbirka Pravce iz Benečije, urednik Janez Kajzer
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsakokrat, ko je močno bliskalo in grmelo, je me­žnar na Stari gori hodil gor v zvonik, da bi zvonil proti toči.

Tako je tudi nekega dne, ko je udarjalo, se bli­skalo in se je usula toča, mežnar na vso moč zvonil in obenem molil. Toča pa ni hotela prenehati. Tako je šel mežnar ves jezen dol v cerkev in rekel proti zlodeju:

- Vsi zlodeji so danes tam zunaj, bom pa še tebe vrgel tja.

Zadel si ga je na rame, šel do obzidja in ga vr­gel čez. Ko je toča prenehala, je šel kosit, in med­ tem ko je jedel, mu je padlo v glavo, da je zlodej še vedno pod steno. Vzel je vrečo in šel dol pod čelo. Zlodej ni bil hudo potolčen, le rožič se mu je bil odlo­mil. Mežnar ga je dal v vrečo in se z njim pobral dol v Čedad. Poznal je dobrega kovača in upal je, da mu delo hitro napravi.

- Pojutrišnjem bo shod mnogih far, si je govoril, in zlodej mora biti na svojem mestu.

Ko je kovač popravil zlodeja, je bilo že pozno.

Mežnar je zato, ko je prišel v Čararijo, šel v gostil­no, da bi prenočil. Pojedel je, se nekoliko pogovoril s krčmarjem, potem je vzel vrečo in šel gor v sobo. Pustil je vrečo pred vrati in dejal eni od krčmarje­vih hčera:

- Ne pogledat v vrečo, sicer pride zlodej in vas odnese!

Potlej je šel spat. Čeče se niso mogle premagati: na vsak način so hotele zvedeti, kaj je v vreči. Tako so šle tja pred mežnarjevo sobo in najstarejša je po­ časi odvezala vrečo. Ko so pogledale noter in videle zlodeja, so začele vpiti in jokati. Mežnar, ki ni bil še zaspal, se je začel smejati. Potlej je kar v nogavicah šel na vrata in jim dejal:

- Še tokrat ponesem jaz zlodeja s seboj, drugič bo pa on vas odnesel!