Znanec jazbec
| Znanec jazbec Svetlana Makarovič |
Pismo → |
| |||||||||
<poem>
Znanec jazbec
Zvohal je naš znanec jazbec, ki se ima za siromaka, da je že koruza zrela, ko da le na njega čaka. Jazbec, jazbec, tat prežgani, raje kar doma ostani: mi imamo psa čuvaja, da nam naše polje brani!
A prehude so skomine, tri noči cedil je sline, pa se je v koruzo splazil, pa ga pes čuvaj je spazil, pa zares ni šlo drugače, pa mu je pomeril hlače, da so čisto razcefrane: vsaka šola nekaj stane!
Sklenil je požrešni jazbec, da ne pride več v zagato, svoje polje bo ogradil, nanj sejal koruzo zlato... Sredi polja jazbec stari čaka, čaka in sanjari — sanje pa so goljufive: zrasle so samo — koprive!