Zunaj je tako lepo

Zunaj je tako lepo Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Zunaj je tako lepo, Ciciban, 1949/50, št. 5, str. 69, ilus. Muster.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Prve padajo snežinke
leno s sivega neba.
Jovu, ki sedi pri mizi,
se učiti res ne da.

Pogled s knjige mu uhaja
skozi okno na zemljo.
V sobi nič mu ne ugaja,
ni mu mar, kaj jutri bo.

– Revolucija v Parizu.
Davno je že to bilo! –
Kaj buržuj, Bastilja^[1] stara!
Zunaj je tako lepo!

Gosto padajo snežinke …
Kdaj bo do kolen snega?
Branka bi že rad povaljal,
da bo moker kar se da.

Kepo bom Alešu v glavo
prvo jutri jaz zagnal …
– Kdaj v Ilirskih je provincah
že Marmont^[2] poveljeval? –

Kje so smuči? – Na podstrešju?
Sanke sem že lani zbil.
Zapre knjigo. »To je smešno!
Sneg je vsemu temu kriv!«

1. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bastilja
2. https://sl.wikipedia.org/wiki/Ilirske_province