Zupan: vlak
← varnost | Zupan: vlak polnočno vino Vitomil Zupan |
dar govora → |
|
V noči sva se vozila v prepolnem vlaku.
To je spomin na potopise.
Zaspala si in jaz sem gledal tvoje dihanje.
Lahko bi se zgodilo, da te ne bi srečal.
Ali da bi sploh bilo vse drugačno.
Morda je usoda v tem, da v tresenju vlaka
tvoje telo živi bolj od teles tega sveta?
V nekem trenutku si se mi zazdela
potrebna vse ljubezni vsega sveta.