Zvesto, Slovenci se Cerkve v načelih držite!

Zvesto, Slovenci se Cerkve v načelih držite! Zakrajan

Izdano:	Primorski list 3. januar 1895 (3/1), 2
Viri:	dLib 2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vstajajo stari bogovi nevera se širi,

Vrača v poganstva se zmote učeni naš vek.

Vrag se na naših tleh vedno drzneje šopiri,

Bomo se vstrašili, bratje, zbežali v tek?

Glej! na altarje postavljajo v naših spet dnevih

Venero, grško boginjo, nečistosti slast.

Baku, pijancev bogu, se po hišah in hlevih

Z vinom in žganjem skazuje v nezmernosti

Ali diši ti Pluton? Že povsod se prižiga.

V lulah in smodkah prenovljeni žgalni ti dar!

Mlado otroče pred tvojim altarjem že r –

Dviga tobačni se k tebi strupeni sopar,

Polno čestilcev, Merkurij, z darovi te išče,

Bog si tatov ter goljufov, ti zviti slepar!

Prazno, da bilo bi božjega Sina svetišče

Skuša z napuhom doseči peklenski glavar.

Strasti pregrešne ostrupljajo duše, telesa,

Vzrok so nemira. Nervozen postal je ves rod

Urno, preurno drdrajo napredka kolesa:

Blaga radost, zadovoljnost beži pa od tod.

Bogu kateremu svet se najniže poklanja,

Kdo li največi je danes malikov malik?

V Cerkev na skali se besno tuleče zaganja?

To ti je »narodnost«, novih paganov.vodnik!

Prostozidarji se zbirajo, raznih narodov,

V laži German je Slovanu, Roman jima drag;

Zunaj častijo malike nesrečnih prismodov,

Brate kristjane, da hujskajo, goni je vrag.

Prostozidarjem le sredstvo je narodno klanje:

Petrovo skalo razrušit, edinost razdret.

Kaj gospodarstvo naroda jim mar blagostanje?

Hočejo Cirkev, cesarja nam smrtno zadet!

Ljudstvo nespametno skače okoli malikov,

Kakor mu trobijo brati piskači na rog,

»Živijo narod naš!« vpije v veselje vodnikov;

Narod pa leze v pogin, da usmili se Bog.

Bratje! ustavimo ples, poderimo malike,

Večnega kralja. Edinega, rod naj časti!

Njemu verujmo! On rešil iz reve velike

Vse bo zemljane, Adamovce ene krvi.

»Svoji vsi k svojim« naj geslo bo naše povsodi,

»Svoji« katoliški narodi vsi smo zares:

Plemstvo je naše prestaro, do križa nas vodi,

Kri plemenita pobratila nas je z nebes.

Kdo bi ponosen ne bil na sorodstvo prečastno?

Oče nam Večni, smo Kristovi bratje, sestre,

Mater Marijo imamo tam, Cirkev tu lastno!

Žlahte častneje li kje se na svetu dobe?

Zvesto, Slovenci se Cerkve v načelih držite,

Spet blagostanje in sreča bo cvela povsod:

»Božje kraljestvo, njegove pravice iščite

Najpoprej, drugo navržem vam« pravi Gospod.