Zvonu
Zvonu Simon Gregorčič |
|
Prelit je zvon in prepelján,
s trakovi, venci ves obdan,
povsod lepó, srčnó vzprijét
od mož, mladeničev, deklet;
z domače line še ta dan
bo glasno pel čez hrib in plan. --
O poj nam, zvon, le poj na glás,
čez mesto dóni, trg in vás,
prijazno božaj nam uhó,
ter v dušo sezaj nam krepkó.
Ti duh oživljaj, povzdigúj,
srcé nam blaži, navdušúj,
na delo čvrsto budi nas,
pretéči znani nam požár
odganjaj divji nam vihar!
Življenje naše vse spremljáj,
izráz dogodbam raznim daj:
veselo srečnim dóni ti,
a tožnim tožno zvoni ti;
zdaj glas naj tvoj slovesen bo,
zdaj mil naj, zdaj naj resen bo;
a vedno -- kakorkoli poj, --
naj čist in polen glas bo tvoj!