Odpre glavni meni

Wikivir β

Žena je odšla za možem v tretje kraljestvo

Žena je odšla na stekleno goro Žena je odšla za možem v tretje kraljestvo
Matija Valjavec
Peter Breborič
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Nekoč se je zgodilo, da se je hotel kraljevi sin poročiti s hčerko nekega krojača. Njegov oče pa ni dovolil, da bi se oženil z njo, ampak mu je rekel:

»Če se hočeš ženiti, se oženi z bogato.«

Sin pa mu odvrne: »Ne bom se oženil z nobeno drugo, kot s tisto in od tam, kjer sem rekel.«

Zares je vzel krojačevo hčer ter se z njo oženil. Mati je bila jezna in je oba začarala. Ženo je začarala tako, da je bila podnevi kača, ponoči pa lepa gospa.

Pripetilo se je, da je zanosila dete, mož pa žalosten - misleč da bo rodila kače - se razjezi in jezen odide tja v tretje kraljestvo. Prej, preden je odšel, je svoji ženi naredil, da ne bo rodila prej, preden ne pride k njemu. Ona pa se je vrezala v prst, in ko je pritekla kri, jo je svojemu možu kanila tri kaplje na srajco, in tudi rekla:

»Sam tega ne boš nikdar opral, dokler ti sama ne operem.« Mož je odšel, žena pa je ostala. Ko je minilo leto dni, se je približeval porod, in ko je nekega dne hotela roditi, ni mogla. Mislila je, da jo je mati zaklela, mati pa ji je odpustila. Tako podnevi ni bila več kača, ampak lepa bela žena.

No, ker pa še vseeno ni mogla poroditi, se je odpravila na pot in je odšla iskat svojega moža. Ko je tako hodila kakšne tri dni, je prišla k vetru Severu. Ko pa je prišla, ga ni bilo doma. Doma je bila le Severova mama. Mama jo vpraša, kaj hoče, žena pa ji pove vse, kako se je zgodilo, da mora iti v tretje kraljestvo k svojemu možu ter je povedala, da nikakor ne more roditi, ker ji je bil mož tako napravil. Severova mati mu odgovori:

»Tu boš prespala,« in jo je dala pod korito. Zvečer je ves utrujen prišel Sever, in ko je prišel, vpraša mater: »Povej mi, kdo je tu!« Mati mu ničesar ne odgovori, on pa pravi: »Tu je krščanska duša, takoj jo bom raztrgal.«

Mati mu pravi: »Ne, nikar ne, k svojemu možu mora iti,« in povedala je vse, kako se je zgodilo.

No, reče ji, naj mu pokaže to dušo. Ona jo pokaže, Sever pa ženi reče, naj zjutraj vstane zgodaj. Ko je prišlo jutro, je rano vstala in Sever jo je odnesel k svojemu bratu Jugu.

Juga pa ni bilo doma, ampak samo Jugova mama. Ta jo je takoj skrila pod posteljo, in ko je prišel Jug truden domov, je jezno vprašal: »Tu je krščanska duša, požrl jo bom.«

Jugova mati pa prosi sina: »Nikar ne, dragi moj, ta mora k svojemu možu,« in je povedala, kako se je bilo zgodilo. No, in tudi on je ni spodil ter jo je drugi dan odnesel daleč k Soncu. Ko jo je prinesel tja, je rekla Sončeva mati: »Mojega sina ni doma, pride pozno, ves truden in izmučen.« Nato reče Jug:

»Vzemite to žensko, ne more poroditi, ker ji je mož tako naredil.« Vzela jo je in jo skrila v neki kotiček, in ko je prišel njen sin pozno zvečer domov, ves jezen vpraša:

»Kdo je tu? Jaz sem žarek, ter ves krvav, jaz bom to dušo raztrgal.« No, njegova mati ga je preprosila ter povedala vse, kako se je zgodilo, in Sonce ji je odpustilo in reče:

»Zjutraj okoli tretje ure po polnoči vstani, ker moram iti rano, in ostanem ves dan ter se mučim. In Sonce jo je odneslo daleč h kralju živali. Ko je ta zjutraj to opazil, se že od daleč veseli in reče: »Dobro je, Sonce mi nese zajtrk.« Sonce pa mu reče:

»Nikar, nikar, ker mora iti k svojemu možu.«

Kralj živali jo pusti in reče volku, naj jo nese. In volk jo je odnesel do brata kralja zverin in ko ta to vidi, se veseli. Volk je povedal, kaj je rekel kralj živali in jo je poslal k drugemu. Ta jo je odnesel k tretjemu, in ta tretji jo je poslal z jelenom k Soncu, štiri dni daleč. Sonce pa jo je odneslo čez neki hrib. Čez ta hrib je bilo treba iti leto dni. S tega brega jo je spustilo dol, koder je služkinja prala srajce moža te žene.

Ko je žena prišla tja, je vzela v roke njegovo srajco ter oprala tiste tri kaplje krvi, ter šla na dvor, koder je živel njen mož. Mož se je je dotaknil in takoj je rodila dete. Potem so srečno živeli.