Atila in slovenska kraljica

Atila in slovenska kraljica
Balade in romance
Anton Aškerc

Spisano:	na internet postavil Domen Babič
Izdano:	1890
Viri:	http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Kralj Atila, Hunov veliki vój,
   beneške ugleda ravnine;
pohôtnost užgč mu do njih se takój,
   zamičejo brž ga skomine.

"Prehodil že dosti sem svetá,
   Pokóril ga s svojim mečem:
Krasnejše dežele, nego je tá,
   Ní, bógme, je — to vam rečem!

In ker je lépa — moja zató
   Ta zémljica bodi slovenska!
Dobiti je pač ne bó pretežkó,
   Kraljica ji samo je ženska!"

In Atila reče, in zemlja bobní,
   Vsa trese se plan plodovita;
To niso potresa podzemske močí,
   To kónj so hunskih kopíta!

Kobilic je roj na Benečijo pal,
   Žrč, pase po njej se po céni;
Vragóv je to lačna in gladna druhál,
   Ki krade in rópa in pléni.

Kresóvi po zemlji beneški goré,
   Oj, svetli, nebrojni kresóvi;
Bog vas se usmíli, ubogi ljudjé:
   Goríjo vam vaši domóvi!

Zverí pridivjale so skok na skok
   Morít med orače beneške.
Čuj krik njih in vik in jok in stok …
   Koljó jih zverí človeške.

Hun vlada ob Nádiži bistri povsód,
   Ní varnega več pred njim zida.
Kjé vojski domači zdaj trdni je kót?
   Kjé zdaj si, kraljíca Vida?

Pod Krasom, kjer stena skalna zijá,
   Kjer širi se Landrijska jama,
Tam vojska kraljíčina tabor imá,
   Tam našla skrovišča je sáma.

Pred Vido prijaše Attilov sél:
   "Predáj se nam sáma rada!
Če ne, ti kralj glavico mlado bo vzél,
   Pogine ti tabor od glada."

""Gladú in Pesjanov se jaz ne bojím!
   Tu vzemi za dar si méh žita,
K rojakom povrni se hitro ž njim,
   Če vojska še vaša ní sita.

""Čuj, kolikor zrn tá-le hrani méh,
   Vreč žita še toljko imamo —
Po tajnih donašajo nam ga hodéh —
   Nikdár se vam mi ne udamo!""

Ustraši kralj Attila se zeló
   Odveta kraljice Vide;
Benečiji, lepi on dá slovó,
   Ter z dolgim nosom otide.

Ko Vída pa hoče peči kruh,
   Zmračí se ji krasno lice:
Odnesel bil Attilov je ogledúh
   Poslednji ji mérnik pšenice. —

Trdnjava Slovencev današnji dan
   Še zove se Landrijska jama,
Spominja se dan, ko je béžal Pesján,
   Spominja kraljíca se sáma.