Ilirska tragedija

← Atila in slovenska kraljica

Ilirska tragedija Balade in romance Anton Aškerc

Godčeva balada →

Spisano:	na internet postavil Domen Babič
Izdano:	1890
Viri:	http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

 
(L. 10. po Kr.)

Tam od gorečih Libije puščáv,
Do mrzlih hóst germanskih in dobráv,
Od Taga pa do Evfrata in Nila —
Tod orel rimski razprostira krila.

Vse naše — vse! … Andétrium samó,
Vrh skale gnezdo sókolovo tó —
Jedino tí nam ne bi se udalo?
Kak dolgo še nam bodeš kljubovalo?

Kak dolgo, Bato, sméli gorski vój,
Poslednji grad mi branil bodeš svoj?
Bojím se, da pogine še od glada
Ilirska velikanska ti armada!...

Avguste jasni, káj si misliš tí,
Da sin Tiberij tvoj se tů mudí?
In kaj porččeš, ko brez zmage, slave
Domóv privedem légije stoglave?!...

Na levjih kožah ón sloní. Bedí.
Po glavi mislij roj se mu podí.
Polnočna straža tiho, čuj, prihaja,
Neznanca v šator nekega dovája.

"Kdó?" —""Bato!"" — «Mars, zaščitnik Rome sám,
Privedel k meni, v tabor te je k nam!
Za pest zlata … za državljanstvo naše
Prodaješ — je li? — mi té gore vaše?"

""Da. izdajíca sem ti, o Rimlján!
Izdàt očino prišel v tvoj sem stán: —
Takó kričálo vse je gori náme,
Ko bôrce svoje sem ostavljal sáme.

""Ná! pripogibam svojo ti glavó,
Odsékaj z mečem slavnim svojim jó!
A národ, národ moj — tá prost naj bode.
Ne jêmlji mu, ne jêmlji mu svobóde!

""Kaj treba vam še več zemljé, svetá?
Čemú dežela skalna vàm bo tá?
Bogóvom za Ilirije svobodo
Poslednjega žrtvúj njé vojevódo!""

"Ha-ha! Precén, barbár, odkúp je tvoj!
Kaj pôčnem z mrtvoj tvojoj naj glavój?
Dežela tá in živa glava tvoja —
Tó v Rimu bojna bode slava moja!

"Napréj, kohórte, na trdnjavo gor!
Naš bo Andétrium, ko vstane zor"...
Uklénjen Bato mirno mora zréti,
Ko vrag razdéva grad mu zadnji, sveti.

On vidi, kak za zidom pada zid …
Kalé očí se mu, kalí se vid...
V prah pade zadnji zid po bôrbi vróči —
I Bato pade in srcé mu póči.