Balada o potresu
← Celjska romanca | Balada o potresu Balade in romance Anton Aškerc |
Časa nasmrtnosti → |
|
Prapóri vihrajo, zvonôvi pojó,
Procésija dolga se vije,
Peváje, moleč litaníje;
In péva in moli in prosi takó:
"O čuj nas, Bog, v sveta nebesa,
Obváruj nas potrésa!"
"Svetníki, svetníce, uslišite nas,
Prijátelji vsi nad zvezdámi,
O bčdite vérno nad námi!
K vam vsplavaj molitve goreče naj glas
In k tebi, naš Oča, v nebesa —
Obváruj nas potresa!
"Uslíšanja vredni, oh, nismo pač mi;
Uslišanja vredna jedina
Nedolžna je naša mladina.
Njé prošnja, preblaženi, k vam naj kipí,
Njó slíši, Bog, v svoja nebesa —
Obváruj nas potresa!"
Prapóri vihrajo, zvonóvi pojó.
Procesija v cerkev se vije
Pobožno moleč litanije;
In staro in mlado prepeva srčnó
In pésem se ôri v nebesa:
"Obváruj nas potresa!"
In orglje mogočno s korú zabučé,
In mašnik v ornatu mašuje,
Presveto daritev daruje;
On z národom moli, ne moli za sé,
Goreče vzdihuje v nebesa; —
"Obváruj nas potresa!"
"Kraljíca svetníkov, o čuj nas, o čuj!
Devíca brez gréha spočéta,
Čuj, romarjev kliče te četa!
Tí naše vzdihljáje Sinóvi darúj,
Gôr nesi jih v sveta nebesa
Obváruj nas potresa!"
In órglje bučíjo in pevci pojó,
In mašnik ves v zlatu mašuje —
Podzémeljski grom se začuje! …
Madonna v oltarji se zmaje močnó …
Zamólkel krik čuješ v nebesa:
"Obváruj nas potresa!"
Vse tiho? — Kjé cérkev? … Glej, zemlja zijá!
Iz brêzdna štrlé podrtíne …
Vse tiho na dnu globočine?
Ne! — Glasno mrliči vpijó do Bogá,
Tisóči kričíjo v nebesa:
"Obváruj nas potresa!"