Beg v Egipet
← Lišček | Beg v Egipet Slovenske legende Anton Medved |
Sv. Dizma → |
|
Beg v Egipet
"Na noge, Jožef, vstani koj,
Marijo vzemi in nje dete;
v Egipet beži še nocoj
od tukaj, iz dežele svete!
Glej, krvožejni kralj Herod
ti dete hoče umoriti,
zato le brž, le brž od tod!
Nocoj se, Jožef, vam je iti!" —
Z nebes poslanec je tako
govoril Jožefu ponoči;
in Jožef vstane ter urno
odrine, predno zor napoči.
Je temna noč in daljna pot,
po vrhu zima, zima huda;
da rešen pa bi bil Gospod,
se mraza ne zboji, ne truda.
Iz Betlehema grede zdaj
družina uboga — brez imetja; —
pa oh, kedaj dospeje v kraj,
v deželo varnega zavetja! —
Je'tuje vse, neznano vse,
steze odljudne so in kraji,
vasiece ni, ne hišice;
žive pač tod le — tolovaji!
Molče potuje celi dan
po tujih krajih teh trojica,
iz dola v hrib, raz hrib na plan,
kamor ji kaže hod stezica.
In ko obzor večerni mrak
povije v mračna svoja krila,
družina sveta svoj korak
ustavi, da bi prenočila.
Tja v kotič mali, kraj poti,
se skupno stisne družba sveta;
a Jožefa v samoti ti,
še bolj Marijo strah spreleta.
In kmalu, čuj, zasliši se
stopinj odmev na bližnji poti! —
Oh, ropnih mož to četa je,
ki pleni tujce tod — v samoti|
Ko v kraj dospe ta nočni roj,
kjer družba je bedela sveta;
gorje, pred njo ustavi koj
mož oboroženih se četa.
Kot lev, ki plane na svoj rop,
tako na zbegano dvojico
divjakov strašnih skoči trop
na Jožefa in na Devico.
A enemu zmehčaa srce
obrazek Jezusov premili;
in čudo, glej, družine se
namah razbojnik ta usmili!
Pred drugi svojimi celo
z močjo jo brani in nasveti;
in naposled se mu vdado,
prizaneso družini sveti. —
Bogato pa poplačano
mu to usmiljenje je bilo.
Legenda nam pove kako
in kdaj je bil prejel plačilo:
Ko križan bil ta tolovaj
na Jezusovem desnem kraji,
mu Jezus je obljubil raj
rekoč: "Še dan's boš z mano v raji!"