Lišček

← GTrepetlika

Lišček Slovenske legende Anton Medved

Beg v Egipet →

Spisano:	Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

 Lišček

Bil zgodovine večno-važni dan je:
Učitelj blagi, visočin Gospod
izpolnjeval prerokov sladke sanje,
Adamov v krvi je opiral rod.

Prizor grozan! Priroda vsa žaluje,
nevidna moč pretresa vso zemljo,
nad njo obupno, čuj? vihar vzdihuje,
zaprlo solnce je tožeč oko.

I liščku tožna duSšica trepeče;
cvrči, svari — a klic je ta zaman.
Na križ druhali goste zro besneče,
kot skala trd počesto je zemljan.

Nevtrudno obletuje ptič razpelo,
pihlja Gospodu hlad v množino ran.
Glej, pade kaplja mu krvi na čelo,
na prsi — rujna kot pomladnji dan.

Odtlej je liščku čepica rudeča,
prsljik kot zarja robi trak srebrn,
in gombic vrsta solčno se žareča
prej kot noč je liščkov rod bil črn.