Beg v Egipet.
| ← Kolikokrat se je Marija nasmejala. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Marijin beg v Egipet. → |
| |||||||
Na noge, Jožef, vstani koj,
Marijo vzemi in nje dete,
V Egipet zbeži še nocoj
Od tukaj, iz dežele svete!
»Glej, krvožejni kralj Herod
Ti hoče dete umoriti,
Zato le brž, le brž od tod
Nocoj še, Jožef, vam je iti!« –
Z nebes poslano je tako
Govoril Jožef ponoči;
In Jožef vstane ter urno
Odrine, preden zor napoči.
Je temna noč in daljnja pot,
Po vrhu zima, zima huda;
Da rešen pa bi bil Gospod,
Se mraza ne boji, ne truda.
Iz Betlehema grede zdaj
Družina vboga – brez imetja;
Pa oh, kedaj dospeje v kraj,
V deželo varnega zavetja.
Je tuje vse, neznano vse
Steze odljudne so in kraji,
Vasice ni, ne hišice –
Žive pač tod le – tolovaji!
Molče potuje dan na dan
Po tujih krajih teh trojica,
Iz dola v hrib in s hriba v plan,
Kamor ji kaže hod stezica.
In ko obzor večerni mrak
Povije v mračna svoja krila,
Družina sveta svoj korak
Ustavi, da bi prenočila.
Tja v kotič mali kraj poti
Se skupno stisne družba sveta;
A Jožefa v samoti ti,
Še bolj Marija strah spreleta.
In kmalu, čuj, zasliši se
Stopinj odmev na bližnji poti! –
Razbojnikov to četa je,
Ki pleni tujce tod v samoti!
Ko v kraj dospe ta nočni roj,
Kjer družba je bedela sveta,
Gorje, pred njo ustavi koj
Mož oboroženih se četa.
Kot lev, ki plane v svoj rop,
Tako na zbegano dvojico
Divjakov strašnih skoči trop,
Na Jožefa in na devico. – –
A enemu zmehča srce
Obrazek Jezusov premili;
In čudo, glej, družine so
Na mah razbojnik ta usmili!
Drugo razljučenih celo
Z močjo jo brani in nasveti;
Naposled se mu udado,
Prizaneso družini sveti. –
Bogato pa poplačano
Mu to usmiljenje je bilo.
Legenda nam pove, kako
In kdaj je bil prejel plačilo:
Ko križan bil je tolovaj
Na Jezusovem desnem kraji,
Mu Jezus je obljubil raj:
»Še danes bodeš z mano v raji!«
Dr. H. Z.