Marijin beg v Egipet.

Beg v Egipet. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Živopisec in Marija.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko je bila sv. Devica z nebeškim Detetom zbežala hudobnim naklepom kralja Heroda v Egipet, so jo ondu povsod nadlegovali zaradi cvetoče barve njenega obraza. Prebivalci v Egiptu so bili namreč grdi zamorci.

Prisrčno je prosila Boga, da bi začrnela tudi ona z Detetom vred in da bi oba živela v tuji deželi nepoznana in nenadlegovana.

Bog je uslišal njeno prošnjo. Drugo jutro sta bili Marija in sveto Dete črni kakor oglje. –

Najsi je odslej Mati božja brez nadlege hodila po Egiptu, vendar se ji je ondu godilo prav slabo.

Večinoma jo je vodil pot po goličavah, kjer ni bilo videti ne trave ne listja in kjer je bilo edino njeno krepčilo kalna voda.

Ko je že mnogo dni potovala v solnčni vročini in je marsikatero noč dremaje prebila na razbeljenem pesku, je prišla k lepi črešnji, na kateri je bilo neizmerno veliko najlepšega sadja. Ali Marija je bila tako trudna, da se je zgrudila pod drevesom in da se ni mogla več vzpeti do visoko visečega sadja.

V tem pa je blagomili Jezus izegnil nežne ročice po njem, in hipoma je drevo globoko upognilo veje in nebeško Dete je trgalo najlepše črešnje v jerbašček. Potem se je drevo zopet vzdignilo in je stalo ravno kakor sveča.

Jezus je dajal žejni materi sočni sad, kateri jo je tako okrepčal, da se je kaj skoro mogla napotiti dalje.

Ostala je sveta Devica v Egiptu do smrti krvoločnika Heroda, in potem jo je poklical angelj nazaj v milo domovino.

In lica so Jezusu in Mariji ondu zopet cvetela belo in rožnato kakor prej.

Zapisala Lujiza Pesjakova.