Bodi zadovoljen.

← Kakor pravo, tako zdravo.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Usmiljenje. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ko sta Bog in sv. Peter hodila po svetu sta šla nekega dne po cesti ob potoku.

Mladenič je stal ondu in gledal v vodo, kako so plavale ribe.

Bog ga vpraša: »Mladenič, kaj delaš tukaj?«  – On mu pove: »Gledam, kako ribe veselo plavajo, pa si mislim: Oh, ko bi bil riba, to bi bilo veselje!«

Bog ga vpraša: »Ali bi bil res rad riba?« Ko mladenič pove, da res, mu veli Bog: »Skoči v vodo!« On skoči v vodo in se izpremeni v ribo.

Črez leto dni božja potnika zopet potujeta po tem kraju, in Bog reče Petru: »Ko sva bila lani tukaj-le, je stal mladenič poleg potoka in se je na mojo besedo izptemenil v ribo; pokličiva in vprašajva ga, kako se mu godi v vodi.«

Bog ga pokliče, in mladenič pride iz vode ter mu pove, da ni zadovoljen. »Ob povodnji, ko je kalna voda, se komaj ogibljem, da me ne podsuje in me pobije kamenje.«

Vpraša ga Bog, ali hoče biti še riba. Mladenič pove, da ne. »Toda ko bi bil ptič, to bi bilo veselje!«

Takoj mu veli Bog: »Zleti v zrak!« In že zleti mladenič kot ptič v zrak.

Leto mine. Zopet prideta Bog in sv. Peter po tisti cesti; pokličeta mladeniča ter ga vprašata, kako se mu godi. »Slabo! Komaj kam grem, da bi si dobil živeža, že pride človek, pa me zapodi; v zraku me pa preganjajo ujede, da nimam nikdar ljubega pokoja.« – »Ali torej nečeš več biti ptič?« ga vpraša Bog. Mladenič pove, da ne. »Torej bodi človek, kakor si bil! Sedaj si menda pač do dobra prepričan, da je človek najsrečnejša božja stvar na zemlji!«

Zapisal G. Križnik.