DESETNICA
← ŽALIK ŽENA | DESETNICA Volčje jagode Svetlana Makarovič |
KLET → |
|
<poem> I
Gospod je zaplodil žlahtni gospe
devet lepih debelih hčera.
Zmeraj so hodili objeti.
Desetnica je prišla po hodniku
v dvorano do sveže pogrnjene mize.
Na belem prtu jo je čakal
kozarec, do roba nalit s katranom.
Stresla si je lase z obraza
in odšla, kamor so kazale sončnice.
II
Pride noč. Desetnica stopi pod gaber
In strela udari vanjo.
Pod drevesi stojijo desetnice,
s strelami prikovane na debla,
dokler si nevihta ne najde drugih gozdov.
Pride jutro. Desetnica tava,
V njej se mrazijo sive kosti.
Lastno senco je pojedla,
Jo poplaknila s solzami grenkimi.
III
Ko se klasje let ustavi , pred njo obstane domači grad.
Debele gospe ji hitijo odpirat.
Desetnica gre po grajskem hodniku,
v dvorano, do zaprašene mize.
Na prepletenem prtu še zmeraj stoji
do roba nalit kozarec katrana.
Molče ga popije. Potem odide,
kamor ji kažejo sence sončnic.