Dekletam
← Strunam | Dekletam Poezije France Prešeren |
Pod oknam → |
|
Padala nebeška mana
Izraelcem je v puščavi;
zginila je, ak' pobrana
ni bilà ob uri pravi.
Kak' lepo se rosa bliska,
dokler jutra hlad ne mine!
Komaj sonce bolj pritiska,
bo pregnana od vročine.
Rožice cvetó vesele
le ob času let'ne mlade;
leto pošlje piš in strele,
lepo cvetje jim odpade.
Roža, rosa ino mana
vaša je mladost, dekleta!
Svet'jem, naj ne bo zaspana,
ki cveto ji zlata leta.
Fante zbiraš si prevzetna,
se šopiriš, ker si zala;
varji, varji, de priletna
samka se ne boš jokala!