Dve noči

← Sultanove sandale

Dve noči (Erotika) Ivan Cankar

Intermezzo v nebesih →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Tam v deželi čudolepi,

kjer nebeško sonce vzhaja,

vladal je nešteta ljudstva

v davnih časih moder kralj.

Svetla noč zemljó objame;

in objame kralja žalost,

in zahrepení mu duša

med duhove tja v višave.

Jasno je nebó visoko

in nad jasnim nebom vlada

na prestolu čudokrasnem

zemlje in nebá vladár.

Klanjajo se mu duhovi,

vsi v prelepih zlatih haljah;

vsi duhovi duša ena,

duša ena, lepa, jasna,

lepa kot nebó večerno,

jasna kot pomladni dan

in kot beli cvet nedolžna …

Žalosten ozrè se kralj

tjà na črno, tiho zemljo;

črna kot zavržen angel

plava trudna pod višavo,

in na zemlji bleda žalost,

strast in greh in hladna smrt.

Zadrhtéla je od sráma,

ah od studa zadrhtéla

mu je duša idealna.

»To ní bajka, — dà, iz íla,

iz umazanega blata

so ustvarjena ta trupla;

in razgnílo je že davno,

kar je bilo duše v njih …«

Trdo je na zémljo pala

kraljeva mogočna róka,

in drhtèl je grešnik v strahu,

v strahu róke vil in molil …

— — — — — — — — — — —

Plava kralj v opojni sreči

v svojem tihem, lepem hramu;

síje mu v obràz goreči

skozi okno lunin žar,

síje v belo, krasno líce

králjeve ljubimke mlade.

In teló se trese njemu,

in poljublja v sladki strasti

in objemlje dèkle krasno …

»Ah ti sladka moja duša,

ti življenje moje drago —

rož duhtečih si nasula

v srce moje žálostno —

odgrníla je gardíne,

sence temne je razgnala

tvoja róka od baržuna, —

da je sonce posijalo

na ves lepi, jasni svet …«

In po zemlji vsi prostrani

srečo trosi kralj mogočni,

in ves narod se mu klanja

in ves svet mu poje slavo.