Epigrami
← Puſtno sdihovanje. | Epigrami. Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833). M. K. |
˛Starozheſke narodne peſmi → |
|
- 1.
- ˛STARI UK.
De premén oveſelí,
De ljubesni plamen vgaſne,
˛So ozhí goljfive jaſne,
˛Svitlo ſonze grom rodí:
˛Stare te reſníze
Deklizé, sheníze
Trobijo takó glaſné,
De uſheſa naſ bolé!
- 2.
- PRAVI UZHENIK.
Naſh uzhenik je pravi;
Po ſveti nam poſtavi,
Kaj ſt’riti treba je, kaj opuſtiti,
S beſédo, s djanjem trudi ſe uzhiti:
S beſedo v prasnik ukasuje,
Zel teden s djanjem prepov’duje!
- 3.
Krone ſvitle kuje reſ slatár;
Glave vredne njih ſo neba dar.
- 4.
Puſtíſh lih teſle ſhe takó per miri,
Odſhel vender ne bodeſh njih prepíri.
- 5.
Kdor jesik sna nad vſ’mi ljudmi bruſíti,
U paſjem hlevi snal bi dober biti.
- 6.
Kakor ſtari tizhi,
Sapojó mladízhi.
- 7.
Veſelje moje vsela ſlana,
Po vodi ſplaval slati mir!
Me bodeſh pekla, ſerzhna rana!
De, Lete, tvoj okuſim vir!
- 8.
Kakó po redkim ſe sgodí,
Po komur ſerze hrepení!
- 9.
Ne brodi drugim po sobéh,
Moshé ne meri po bradéh.
- 10.
Po moji volji, prav’, godí ſe to! —
˛Solsé ji pa salivajo — okó.
- 11.
Zhàſ reſ ternje in zvetlíze
Pokoſí;
Al oboje koj mladíze
Ponoví!
- 12.
Vſakterimu, naj bo kdorkoli hozhe,
Dan sadni, ſrezha sadna perropozhe.
- 13.
Kdor saſlushi s potam koſez kruha,
Marzipan ne pita mu trebuha.
- 14.
Ktera sbira, s noſam viha,
Sbirek rad ji kaſho vpiha.
- 15.
Kjer bogaſtvo ſe rasſhíra,
Blishniga ljubesen vmíra.
- 16.
Kdo na slatih kupih davno she ſedí,
Bratí snaſh na lizah vpadenih ſkerbí.
- 17.
Bres ljubesni je shivljenje
Velo roshize zvetenje.