Gospod je nekoliko nagnjen k neredu

Šumi ob Pistolettu Gospod je nekoliko nagnjen k neredu
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Marais
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Kaj sem mehčal in česa nisem mehčal
kaj sem zabadal v Ogrizkovo truplo, baje
je imel psa, ki je jedel kosti. In se zagrejem,

zapiram stensko omaro, ugasnem luč v
kopalnici. Včeraj sem po ježi hlapel kot
konj. O vonji hlevskega gnoja, ostroge

pokojne sestre dr. Ewe Rogalske, Pan jest troszeckę
nieporządny, mi je rekla Christine, ker so ji
rekli naj mi to reče, namesto, da bi služabnike

pravilno pripravili, kako naj sprejmejo gosta.
Služabniki morajo imeti plan. Kaj jim pomaga, če so
pozabili zgodovino. Služabniki morajo biti

pripravljeni na udarce iz najnepredstavljivejših
smeri. Masaccio nariše rdečega pujska sredi
cerkve in to je, kar sem mu izdrdral, plačam ti

vse razen kurbe, to bi šlo proti punci, ne
maram, da gre karkoli proti punci, ali kar sem
rekel Andražu. Pojdi in jahaj. V Sejnu te bodo

naučili jahati vsaj tako dobro, da se boš o
tem lahko pogovarjal. Dovolj si molčal,
ven iz kletke Dostojevskega. Žižek je utekel. Samo

Jani Razpotnik je šel za mano. Žižek se je skril za
vogal, dobro se spomnim. Ravno so nam pod
hišo naredili tiste luknje, Ravnikar hoče Bologno,

mašine so mi rjovele pod posteljo in gospo
Novakovo so izselili, ko se mi Žižek skrije za
zid, kjer je zdaj Miška. Il n’a pas bien roulé ses

r, še, Jani pa že. Zahtevala sva, da se direktor
Francoskega kulturnega centra ukvarja z nama,
ne pa s tako imenovanimi francoskimi kulturnimi

interesi. Kje pa mislite, da ste odprli to svojo
poslovalnico, sva se rekla. In šla. Pokazalo se je,
da je bil Žižek bolj zvit. Udaril jih je v sredo

srca in jim zmastil tistega Millerja, tistega
črva, ki se je zasilil v generalno linijo, dokler ga ni
Slavoj likvidiral. Tu pa tam še pljuva po meni,

ampak vedno manj. Andro ne jaha več. Pan jest
troszeckę nieporządny — enako in Janko gladko misli
(stopil sem na stopnico pod napušč, ker je padal

dež in Janko s sijočim obrazom: kaj pa delaš
tam gor na stopnicah – siguren je bil, da se mi je
zmešalo, in da mu bo lahko odleglo - e, Janko,

dež pada) in Šumi, ki me je pritiskal kot šrauf,
spoiled brat! – seveda ni uporabljal takih besed –
kolega! leta in leta sem bil pucflek pri Steletu, ponujam

vam vendar mesto direktorja. Kak Župančič, Izidor
Cankar! A, ne, sem rekel, kljub vsemu Župančič.
Parkrat je pokleknil, ampak to mu tako zamerite,

ker ste tudi vi parkrat pokleknili. Who cares! Chi se ne
frega! Da so se trume z avbami in pečo valile in mu
pele podoknice, in da sem mu kot mali pred

katafalkom v mislih še enkrat zapiral oči, vlekel za
veke kot za roloje, je bilo pravilno. Tudi
ta je bil zvit. Vedel je, da bova nekoč z njegovim

vnukom al pari in ga je hotel zaščititi. Odveč.
Tu sem, da eksplodiram incest, da lahko zdaj
pada njegov, drugih in moj mili sneg tudi na vas.